THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z« vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV0 DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 136. CHICAGO, ILL., TOREK, 15. JULIJA — TUESDAY, JULY 15, 1930 LETNIK XXXIX. FRANCIJA IN ITALIJA SE TRUDITE, DA BI SI PRIDOBILE NAKLONJENOST NEMČIJE. — VSE JE USMERJENO NA SLUČAJ IZBRUHA VOJNE. — OBE DRŽAVI SKUŠATE, ZAGOTOVITI SI NEVTRALITETO NEM- >- (KX)TOooo{HXK><)<><>O« AVSTRIJA ZA ZED. DRŽAVE EVROPE Avstrija se zavzema za idejo zedinjenja evropskih držav. -O- Pariz, Francija. — Preteklo soboto je prispel semkaj odgo-gov avstrijske vlade , na spomenico francoskega zunanjega ministra, Brianda, glede zedinjenja evropskih držav. Avstrija obljublja, da bo zastavila vse svoje sile v pomoč, da se rešijo problemi, ki še o-virajo evropejsko federacijo. Obenem pa priporoča, da ta evropska unija, kakoršno koli oblik"' bo imela, ne sme biti naperjena proti nobeni državi ali skupini držav in mora biti v skladu z določbami zveze narodov. Avstrija je bila s tem šesta med državami, ki so do zdaj poslale svoje odgovore na spomenico. KRATKEVESTI 85-LETNIK SE RAZPOROČIL Montrose, Colo. — Veteran iz civilne vojne, 85 let stari E. C. Brooks, je pri sodišču vložil tožbo za razporoko od svoje 631etne žene, katero je obdolžil krutega ravnanja z njim. Razporoko je dobil, obenem pa mu. bo morala žena plačevati tudi $100 alimonijev. -o- CESTNA KARA SKOČILA V REKO Buenos Aires, Argentina. — Preko odprtega odseka premakljivega mostu je zavozila neka cestna kara in padla v reko Rio Chuelo. Na kari se je vozilo poleg drugih potnikov tudi 62 delavcev. V vodi je 60 oseb našlo smrt. Voznik kare je med tistimi ,ki so jih srečno rešili. -o- V NEZAVESTI VODILA AEROPLAN San Diego, Cal. — Tukajšnja mlada avijatkinja, Ruth Alexander, je z aeroplanom dosegla višino 26,600 čevljev, kar je rekordna višina, v kateri se je kdaj nahajala kaka ženska pilotinja. Ko se je spuščala navzdol, je pri višini 22 tisoč čevljev, oslabljena vsled pomanjkanja kisleca, izgubila zavest. Aeroplan pa je brez kontrole mirno drčal navzdol, dokler se ni pri višini 18,000 čevljev pilotinja zopet zavedla ter končno brez vsake nezgode srečno pristala na letališču. ROJAK BIL OPERIRAN Chicago, III. — Pretekli če- V LONDONU IMAJO SENZACIJO Upeljava signalnih luči za av-tomobiliste na križišču je za London velikanska novost. London, Anglija. — Kar je v Ameriki skoraj v vsakem mestu popolnoma navadna stvar, v katero se nihče niti ne ozre, ako ni ravno po razmerah prisiljen, je v Londonu, v največjem mestu na svetu, taka senzacija, da ji listi posvečajo cele kolone. Ta "nenavadna" stvar so navadne avtomatične signalne luči za avtomo-biliste na cestnih križiščih. Ni še ves London opremljen s takimi luči, ampak samo eno križišče. In ko so te luči preteklo soboto prvikrat pričele delovati, so povzročile večjo prometno zmedo, kakor pa bi bila brez njih. Na tisoče ljudstva je namreč obstalo pri njih, jih trtek popoldne so je v jolietski obkoUlo fa 0paz0val0j kako te bolnišnici sv. Jožefa podvrgel operaciji v nosu naš rojak, Mr. Anton Bogolin st., 1848 West 22nd St. Operacijo je srečno prestal ter se tudi že povrnil domov. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. SLOVENEC ZOPET NA RADIO Chicago, 111. — Prihodnji četrtek nastopi zopet na radij ski postaji WKBI naš slovenski umetnik na citre, Mr. Janko Koporc, in sicer zvečer med 8:30 in 9:30. Igral bo slovenske in nemške komade. Omenjena postaja obratuje na "igračke" delujejo. Avtomobi-listi sami so bili popolnoma zmedeni in niso vedeli, kdaj naj ustavijo in kdaj poženejo, tako, da je bila skozi celi dan na tem križišču prava mešanica pešcev in avtomobilov, stoječih v vseh različnih smereh. Za prometne policiste pa je bil to nad vse vroč dan. Še o ljubljanskem velesejmu. X. jubilejni ljubljanski vele-sejem, ki se je vršil od 29. maja do 9. junija, je bil dosedaj največji in najuspešnejši. Odlikoval se ni samo v tem, da ga je posetilo že takoj prve dni veliko število obiskovalcev iz vse strani države, ampak je prednjačil tudi glede razstave blaga. Niso bili samo domači izdelki, tudi druge države in dežele so poslale veliko svojih izdelkov. Vseh izložbenikov je bilo 788, izmed teh je bilo 463 domačih in 325 tujih. Vsega blaga in strojev je bilo izlože-nega čez 200 vagonov. Vseh obiskovalcev velesejma je bilo letos čez 118,000, med njimi veliko tujcev ne samo iz Evrope, tudi severne in južne Amerike. — Kupcev je bilo 15,000. Ljubljana ' in cela država je ponosna nad krasnimi uspehi. — Drugo leto prvi teden meseca junija se vrši XI. mednarodni vzorčni velesejem. — Letos od 31. avgusta do 15. septembra je v Ljubljani državna lovska razstava. -o- Požar v Metliki. Metlika, 24. jun. — Danes popoldne ob tričetrt na 6 je u-darilo plat zvona in vse je drlo na Majer, kjer je bil v trenutku v plamenu pod Bračike, trgovca in gostilničarja. Ogenj pa je zagrabil tudi slamnato podstrešje Oreljška. Ognje-gasci so bili takoj na mestu. Ogenj pa se ni dal pogasiti, pač pa je velika zasluga gasilcev, da so kljub vrtinčaste-mu vetru ogenj omejili. Oreljšku je pogorelo vse: hiča, pod, hlev, svinjak in ka-šča, kjer je imel 30 mernikov koruze in precej drugega zrna. Rešili so le nekaj obleke in nekaj pohištva, eno živinče, enega prašiča, 4vse drugo je vzel ogenj. Še čevlji so zgoreli. O-škodovan je za 150,000 Din. Četvero drobnih otrok je jokalo na pogorišču. Dobra srca: pridite na pomoč! Bračiku je zgorel pod. Imel je zalogo cementa, ki ga je u-ničil ogenj, dva in pol vagona. Pripeljali so ga dan prej; Škoda znaša 40,000 Din. Oba po-gorelca sta bila zavarovana po starem: vsak za 500 Din. (manj kot $10.000.) -o- 1420 kilocycles in je znana predvsem po tem, ker se z nje razglašajo izidi boksarskih tekem. — Kakor čujemo, je postaja stalno engažirala Mr. Koporca tako, da bo vsak teden po enkrat nastopil. Leteče kobilice na Dolenjskem Kar naenkrat so se pojavile v velikih množinah velike, leteče kobilice. Vse polno jih je po žitu, pšenici in rži. Zjutraj jih ni opaziti veliko, pač pa popoldne in zvečer. Pojavijo se mestoma kar v celih rojih, tako da se je resno bati te nadloge. Celo v stanovanja in cerkve priletijo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj kobilice pojavile v tolikih množinah. Zvečer se dvigne cel oblak kobilic in odleti kam v gozd, dopoldne in popoldne pa se zopet pojavijo na žitu. Na travnikih jih ni opaziti, vsaj v večji množini ne. Če bi se še v večji množini pojavile, bo treba na vsak način misliti, kako je to nadlogo zatreti, ker sicer bodo napravile občutno škodo. Največ so jih dosedaj opazili okrog Št. Jerneja, Šmalčje vasi, Razdrtega in Maharovca. -o- Smrtna kosa. V Mariboru je umrl Anton Teras, upokojeni železničar, star 71 let. — V celjski bolnišnici je umrla Marija Urankar, zasebnica, stara 75 let. — V Mariboru je umrl Albert Sak-sida, sin policijskega nadzornika. — V Ljutomeru je po daljšem bolehanju umrl grobokop Peter Lebar, star 68 let. -o- Novi Upniki. Dosedanji kaplan v Škalah g. Jože Bezjak je imenovan za župnika v Zrečah, g. Blaž Rebolj za župnika v Beli cerkvi, g. Ignacij Omahen pa ža župnika v Dobrniču. -o- Novi zvon. Škof Rožman je v Ljubljani blagoslovil v nedeljo, 22. jun., novi veliki zvon za svetišče Srca Jezusovega, katero oskrbujejo čč. oo. lazaristi. Blagoslov se je vršil na samostanskem vrtu. Tudi vernikom je bil ta dan dovoljen vstop. -o- S koso. Nekaj sta imela med seboj viničarjev sin Flori j an Jarčič ter majerjev sin Viktor Znide-rič iz Grušove. Pred Jarčičevo hišo sta se bila srečala, spričo kala in nazadnje spoprijela. Pri tem je Zniderič zamahnil s koso proti Jarčiču ter mu prizadejal občutne poškodbe na glavi; radi silnega udarca je zadcbil Jarčič pretres možganov. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico; njegovo stanje je zelo resno. -o-- Ponesrečeni voznik. Štefan Dreo1 je vozil poln voz opeke iz Kamnice proti Mariboru. Ker so konji krenili nekoliko na stran, je skočil z voza, da jih spet spravi na pravo pot. Skočil je pa tako nesrečno, da mu je leva noga zašla pod kolesa, ki so mu jo zlomila. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. -o- Skesani kaznjenec. Dne 19. junija že ob 4. zjutraj je prišel v Mariboru k stražniku na Aleksandrovi cesti 191etni fant, ki je rekel, da se piše Aleksander Horvat, doma iz Vanče vasi pri Murski Soboti. Prosil je stražnika, naj ga pelje nazaj v zapor, ker je dan poprej ušel od dela, ko je z drugimi kaznjenci sušil seno. -o- Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! j flCrsn 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 15. julija 1930. AMERIKANSKI SLOVENEC •r») in najstarejši slovenski lis« v AmerikL Ustanovljen leta liti i«naja mak dan razun nedelj, pona-«ljko» in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska CDINOST PUBLISHING CO. Našlo* uredništva in uprave: •849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0091 Naročnina! ta celo leto . I* pol leta . 1» četrt leta -15.00 . 2.50 . 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto _$6.00 Za pol leta _ 3.00 U četrt leta__ The First and the Oldest Slov** nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009> Subscription: For one year___ For half a year _ For three months___ _$5.00 . 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe i For one year____$6.00 For half a year--3.00 1.75 For three months__1.75 ki je dolgo dobo opravljal službo kaplana v znanem Sing-Sin-gu. Marsikdo utegne poreči, da so njegove misli znane, navadne, ne vsebujejo nič novega, in mnogim se bodo zdele celo zastarale, v modernem času nerabne. Mogoče. Ampak Ca-shin je strokovnjak in ima izkušnje. Kakor v enakih zadevah vsepovsod, je lažje koga obraniti, da ne postane zločinec, kakor pa ga reformirati, ko je postal kriminalec. Edina pot do tega pa je le, da se v šole uvede vera in moralnost. Otroka je treba učiti, da spoštuje Boga in božji zakon, kjerkoli obstaja, in da rabi svobodo tako za splošni kakor tudi za lastni, osebni dobrobit. Vsakemu katoliku je to znano, ampak kje se uvažuje katoliški nauk. Dejstvo je, da se do 90 odstotkov otrok vzgojuje v šolah, kjer je Bog izključen in izključeno razodetje božje. Dokler bo to trajalo naprej, bo Amerika morala zidati več in večjih jet-nišnic in bo zaman špekulirala, odkod toliko zločinov. Le ena misel je prava misel. čutstva, ko so protestirali proti orjaškemu kongresu? Vse to nam pričuje, da svobodomisle-ci, niti za narodnost, niti za mednarodnost, ne dajo počenega groša, sedaj se pa jočejo za narodno čustvovanje in pretijo, da si bodo ravno to zapomnili, kar mi ne smemo in ne moremo j pozabiti. — O, bežite Šturci, Ajdovci gredo! A. Žargo. CALUMET NA DELU ZA BARAGOVO PROSLAVO POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Jo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tern veliko pomagate listu. DOPISI raznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aifttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uedništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Misli in misli Vzeti moramo razmere, kakršne so. Ne gre za to, kako bi se morda mogle odpraviti ječe in jetnišnice, niti ne za to, kako bi se odpravili zločini sploh, da bi jetnišnice na tak način postale nepotrebne. Sicer se od neke strani poudarja z vso resnostjo, da bo baje prišlo nekoč do tega, in ne bo več zločinov niti ne dosledno ječ, ako se uresničijo te in te ideje. Nihče bi ne imel ničesar zoper to, ako bi kdaj prišlo do takih uspehov, ampak vsaj zdaj je tako govorjenje popolnoma utopistično, sanjavo, in kak resen mislec dobro ve, da vsaj po taki poti nikoli ne more priti do tega, ker je načelna ideja za kakšno tako uresničenje napačna. Taka razmotrivanja so bolj za naivneže in se lancirajo v javnost iz demagoških namenov. Lepo bi bilo, ampak vsaj tako ne bo šlo. Zdaj smo pri nas v Ameriki v razmerah, ki postajajo od dne do dne bolj kočljive. Dvoje dejstev je v ospredju glede zločinov in ječ. Prvo dejstvo je, da imamo v naših Zedinjenih državah v primeri s prebivalstvom več jetnikov, kakor koli kaka druga država, marširamo, žal, v tem oziru na čelu vsega ostalega sveta, in drugo vrlo neprijetno dejstvo je, da smo imeli v zadnji kratki dobi več silno nevarnih revolt in uporov v jetnišnicah samih in med jetniki. Umevno je, da javnost nasproti tem dejstvom ne more biti brezbrižna. Treba je misliti na odpomoč, na kake reforme, kako bi se taki nedostatki vsaj zmanjšali, ko za zdaj na kako odpravo ni misliti. Nedavno od tega so se zbrali možje, ki veljajo za nekake strokovnjake, in so se posvetovali in izmenjavali svoje misli. Govorili so, kakor pač umevno, o reformi jetnišnic, kar bi zadelo (tJlako tudi zločine. Glavni govorniki na tem sestanku so bili Dwight Morrow, dr. Feliks Adler, Mat Woll od amerikanske delavske federacije, dr. George E. Kirchwey in monsignor William E. Cashin, župnik pri Sv. Andreju v New Yorku. Dejstva jasno dokazujejo, da je pri naših amerikanskih ječah nekaj v neredu. Javnost strahovito obremenujejo, in na drugi strani ne kažejo nobenih ali vrlo malo uspehov, da bi jetnike tudi poboljšale. Nasprotno. Nikakor ni pretiravano, ako se zatrjuje, da marsikak jetnik, ki je bil zaprt radi kake ma-Jenosti, zapusti ječo škripajo z zobmi in je odločen, da nastopi pot, če le mogoče do večjih zločinov. Jetnišnice res nikakor niso v prvi vrsti zavodi za poboljša-lije jetnikov ampak lahko bi postale vsaj sredstva, da se tega ali drugega postavi zopet na pravo pot, ako je zabredel in zašel. Ako jetnik zapusti ječo in se povrne zopet med javnost, pa je slabši, kakršen je bil prej, in je postal slabši po ječi. postane ta okolnost za ostalo družbo naravnost opasna. Zdrav razum mora vsakemu povedati; in ljubezen in pravičnost to zahtevata, da se gleda na to in se skuša priti do sredstev in potov, da se jetnišnice tako uredijo, da zločinec postane vsaj nekoliko boljši član družbe, ko se vrne iz jetnišnice, nikakor pa ne, da postane po končani ječi še v večje breme. Imenovani možje so pri sestanku izmenjavali svoje in različne misli. Misli so se gibale v smeri njihovega svetovnega naziranja, ker to daje smer, kakor povsem umevno. Misli so misli, in nazori nazori. Ni nobenega dvoma, da je podal najboljše misli za uspešno reformo monsignor Cashin, BEŽITE ŠTURCI, AJDOVCI GREDO! Chicago, 111. Kadar se mali pobalin zo-perstavi krepkemu možaku, tedaj je navada pri goriških Slovencih, da zavrnejo prena-peteža z gornjim izrekom; s tem hočejo pokazati veliko razliko med obema nasprotni-koma, obenem dajo frkolinu tudi razumeti, da še ni zadosti dorastel, da bi se meril s korenjakom. V vzhodnem delu Vipavske doline leži prijazni trg Ajdovščina, nje se tesno drži čedna vas Šturje, le mali hudournik loči oba kraja. Na prvi pogled bi sodil, da je to en sam kraj; komaj obrneš hrbet si v Ajdovščini, a če prestopiš z nogo si že v Šturjah, ampak med njima je vendar le velika razlika. Cestni kamen te o-pomni, da se nahajaš med dvema deželama: Ajdovščina je še v Primorju in pod višjim pastirstvom ljubljanskega škofa ; tu je Primorje, ki pošilja svoje bistre hčerke planin v naročje Jadrana, a tam je slavna Kranjska, ki podi svoje vode, daleč, daleč, tja v Črno morje. Tako čitaš iz napisa na mejniku, pred katerim obsta-neš in strmiš. Navidezno ne obstaja tedaj nobene razlike, v resnici je pa tukaj važen mejnik, ki loči najbližnje sosede: Tako je vsaj bilo v predvojni dobi. Na enak pojav, samo drugačne oblike, naletimo tudi ti> kaj v Ameriki, kjer smo ' Slovenci isti del skupnega naroda, z istimi šegami in običaji in z istim narodnim jezikom; naju sicer loči kak mejni kamen, napis ali-hudournik, toda med nami je velikanska razlika; loči nas strašen prepad, ki se ne da premostiti: Tu katoličani z živo vero v srcu, ki služijo Bogu in narodu, a tam oboževalci narave, ki tavajo v temi svobodne misli. S svojimi gnjilimi in puhlimi pravljicami se hočejo javnosti predstavljati za nosilce nove dobe, katerim se mora vsak brezpogojno klanjati, pa so slabši od starih poganov, ki so častili solnce, mesec in zvezde. V Prosveti št. 143 se poročevalec iz Ljubljane huduje nad "klerikalci", ki niso pozdravljali izletnike S. N. P. J. ob priliki njih prihoda v domovino, pa se tolaži, da si bodo to zapomnili; Prosveta pa komentira : "Prav za prav bi bilo to dovolj, da bi spoznali, koliko ljubezni do rojakov imajo klerikalci. Prava olika in pravo narodno čutstvo, s katerim se tako radi bahajo. . ." Razumemo! S.N.P.J. bi se rada ponašala s svojimi proti-katoliškimi načeli in jih kazala po domovini, a tam se za take fraze malokdo zmeni in odtod tiste mačje solze. V svoji ogorčenosti se sklicujejo na narodno Čutstvovanje, kakor, da bi oni kar goreli v narodnem čutu; kakšni narodnjaki so ljudje, ki so zavrgli vero pričuje III. Vseslovenski kat. shod ki se je vršil 1907. 1. v Ljubljani. Tedaj so prihiteli iz vseh delov Slovenije narodnjaki iz zelenega Štajerja, iz tužne Istre, iz zavednega Korotana iz solnč-ne Goriške, iz prostrane Kranjske in od sinje Adrije. Prišli so v Ljubljano kot Slovenci in kot narodnjaki iz najbolj ogroženih krajev slovenske domovine, a v Ljubljani jih je čakal sprejem, ki so ga uprizorili liberalci in kandidati rudečega praporja, s kamenjem, pljuvanjem, z ostudnimi klici in palicami. To je bila druhal, nahuj-skana po liberalnem in socialističnem časopisju, ki se je navalila na nas prav po vandal-sko! A tudi v pomenu mednarodnega čutstvovanja niso nič boljši; ko se je 1926 vršil Ev-haristični kongres v Chicagi, kdo se ne bi spominjal, kako so divjali in besneli naši svo-bodomisleci, ko so prihajali k nam naši bratje od onstran širnega morja, kdo bi mogel pozabiti na ostudno pisarenje Prosvete, na smešenje in na protestni shod svobodomisle-cev, ko. so se zbirali vsi narodi celega -sveta okrog presv. Ev-haristije? Kje so pustili tedaj svoja narodna in mednarodna STRAŠNA NESREČA IN EKSPLOZIJA V NEWBURGU Cleveland, Ohio. Dne 3. julija ob 12. uri po noči zbudi vso okolico in ljudi iz spanja strašni strel, kot strel iz topa. Hiše se stresejo, šipe zaropotajo in zastori na oknih se dvignejo kvišku. V tem trenutku se pa že posveti in velika 3nadstropna hiša z 12 družinskimi in dvema trgovskima prostorama je v ognju. O-menjeno hišo je lastoval neki jud. Hiša je pa sedaj bila prazna. Nahajal se je v njej neki razvaževalec ledu, kateremu so pa ukazali, da se je pred par dnevi izselil. Bila je torej razen mrčesa in podgan popolnoma prazna. Poleg te hiše, se je nahajala na vsaki strani hiša naših rojakov. Na eni strani hiša in trgovina Mrs. Theresia Jerič, vdova s 6 otroci, katerih je najmlajši komaj 5 let star, najstarejši pa 15. Mrs. Jerič, se je ravno spravljala k počitku. Slučajno pa položi odejo dvema otrokoma čez glavo, misleča si: je bolj hladna noč in postelja je pri oknu, da ju ne bo zeblo. V tem času pa poči v sosednji hiši in polno razbitega stekla se vsuje po spečih otrocih. V trenutku je vsa sosedova hiša v plamenih in o-genj se že oprijemlje hiše Mrs. Jerič. Mati vsa prestrašena pograbi otroka in ju odnese v sosednjo sobo. Slučajno se je nekdo nahajal v spodnjih prostorih še pokoncu. Pohiti z vso naglico v zgornje prostore in reši vso družino iz goreče hiše. Takoj za tem se oprime ogenj na nasprotni strani ceste hiše in trgovine Mr. Perkotove in, Mr. Kenikove. Na drugi strani že tudi gori hiša Mr. Josip Glo-j bokarjeva. Vse to je bilo v ognju v petih minutah. Prihiteli j ognjegasci so najprej obrnili pozornost na hiše, katere so še-j le malo gorele in so jih tudi kmali pogasili. Hiša Mrs. Terezije Jerič je do tal pogorela. Kar je še zidovja ostalo se mora do tal porušiti. Žalostno je bilo in marsikdo je imel solzne oči, ko je gledal 6 otrok bosih in skoro nagih, ko so obupno gledali, kako je ogenj uničeval njih dom. -Dobesedno rečeno, niso drugega imeli na seH, kakor spodnjo obleko, v kateri jih je mati spravila k počitku. Vsa obleka, vsa oprava je šla v žrelo plam-tečega ognja. Le Bogu se imamo zahvalit, da ni bilo sape, ker ako bi pihal močan veter, bi bila katastrofa še veliko večja in lepi domovi Newburskih Slovencev, bi se spremenili v Baragovo leto — 1930 — stoletnica njegovega prihoda v Ameriko. Vsa ameriška Slovenija se pripravlja, da dostojno proslavi ta zgodovinski dogodek — prihod prvega Slovenca in največjega slovenskega škofa v Ameriko. Dve veliki prireditvi — dve proslavi sta že za nami. Prva je bila na Evelethu — velika manifestacija, na kateri se je tisoče Slovencev in ostalih Jugoslovanov poklonilo spominu tega velikega moža. Druga je bila v Lemontu, kjer so očetje Frančiškani imeli Baragovo in indijansko razstavo. Tudi to je obiskalo na tisoče Slovencev— znamenje, da se naši rojaki resnično zavedajo pomena te stoletnice. Tretja in najbolj pomenljiva -se bo pa vršila prihodnji mesec in sicer z romanjem v Marquette in veliko manifestacijo na Calumetu. Prepričani smo, da verski čut in globoko spoštovanje do velikega Barage. bo marsikaterega Slovenca odtrgal od njegovega dela za nekaj dni, da poleti z drugimi vred na njegov grob, kjer počiva njegovo truplo, in tam izkaže ljubezen do velikega vladike. V Marquettu ne bo večje manifestacije, ker je želeti, da se tam izvrši vse bolj tiho in častitljivo, kakor se pač spodobi pri grobnici. Večja prireditev z govori in petjem in obhodom po mestu se bo vršila naslednji dan na Calumetu in Calumet bo skrbel, da bo ta proslava v resnici nekaj im-pozantnega. Toraj se pripravite vsi za dan 9. in 10. avg. Calumetski odbori so pridno na delu, da pripravijo vse potrebno za sprejem in pogoščenje romarjev. V nedeljo večer, 6. julija, se je vršila v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa glavna seja za to proslavo, na kateri so bili imenovani potrebni odbori, kakor: finančni, stanovanjski, prosvetni, manifestacijski, prometni, odbor za dekoracije, za program, za park itd. Že sedaj opozarjam one, kateri želijo, da jim preskrbi odbor stanovanje za časa njihovega bivanja na Calumetu, da isto naznanijo predsedniku stanovanjskega odbora, čigar naslov je: Josip Butala, 324 Calumet St., Laurium, Mich. Ta odbor bo preskrbel vsakemu stanovanje, kdor se bo obrnil na njega. Natančni program za dotični dan bomo izdelali v kratkem in ga priobčili v listih. Želeti je da nas rojaki posetijo od blizu in daleč. Tukaj je zemlja, kjer je deloval pokojni Baraga. Popeljali se bomo v bližnji Eagle Harbor ter obiskali cerkvico, katero je on postavil in ki še sedaj stoji, dasi je v zelo slabem stanju. Ako bo mogoče, jo bomo popravili in olepšali in v naprej naj bi čestilci Barage jo obiskali vsako leto na določen čas. Še več drugih zanimivosti boste videli tukaj iz časa Baragovega življenja. Kdor toraj le more, se naj odtrga od svojega dela za nekaj dni ter naj obišče Marquet-ta in Calumet. Jos. Chesarek, tajnik odbora- pepel. Tolažimo pa prizadete: Stali vam bomo ob strani in pomagali vsak po svojih močeh, da vam prizadeti pomoremo, da si zopet postavite svoj dom. — Največ škode ima Mrs. Jerič; hiša je uničena, trgovina opustošena, zavarovalnina pa majhna. — Hvala tukajšnjim Slovencem, ki so priskočili na pomoč, ter organizirali odbor, katerega predsednik je Mr. Andrej Slak, tajnik Mr. Anton Erjavec, blagajnik Mr. D. Blatnik in bodo skrbeli, da si prizadeta, katera ni nič kriva, zopet opomore. — Tako je prav! Skažimo se prijatelji iudi v nesreči. Vsem, kateri kaj žrtvujejo v ta namen ob ti strašni nesreči, naj bo Bog plačnik. J. Resnik. -o- SMRTNA KOSA V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. V okrajni bolnišnici za u-mobolne je umrl dne 2. julija rojak Josef Savič, samec star 34 let. V bolnišnici je bil nad dve leti. Pred je živel na Park Streetu. Zapustil ni nobenih sorodnikov, razun enega bratranca v Carrolsville, Wis., ki je preskrbel, da se je pokojni- ka pokopalo na Good Hope pokopališče. Dne 4. julija je umrla vsem nam dobro poznan« i*i jvpilfuh- ljena mladenka Agnes Hren Perme, stara 22 let. Pokojni-ca je bolehala na srčni bolezni že več kakor leto dni. Zadnji mesec je bila s svojimi stariši na Lake Michigan, kjer jo je tudi ugrabila smrt. Prepeljali so jo domov, kjer se je vršil lep pogreb na Arlington pokopališče. Dne 6. julija je preminul v okrajni sirotnišnici v Wauwa-tosi rojak Joe Zemljič v starosti 67 let. K^er so ga moči zapustile je bil navezan na sir°' tišnico, že blizu 3 leta. Pokojnik je bil doma nekje v Bel> Krajini ter je bival v Ameriki 21 let. Tukaj ni zapustil nika-kih sorodnikov. Ker tudi n1 pripadal nobenemu društvu, se je za pokop pokojnega zavzel Mr. Frank Ermenc, ter ga pokopal na Good Hope pokopališče 8. julija. Interurban cestna železnica je ubila v nedeljo dne 6. julij3 na West Allis, Wis. mladeniči' Joe Mulkovich z 367 — 4tl» Ave. Pokojnik je bil star 17 let. (Dalje na 3. str.) OB ZATONU CARSKE RUSIJE (Dalje.) Rasputin je dejal, da ga je Suhomlinov razžalil in da ga treba zato vreči. Andro-nikov mu je pritrdil, ker je imel tudi sain i Suhomlinovim vedne prepire.Z evliko vnemo je pričel pripovedovati Rasputinu vse, kar je vedel slabega o vojnem ministru. Z naslado je vse to poslušal Rasputin, nato pa dejal: "Veš kaj, moj dragi, bolje je, da pridem jutri zvečer k tebi. Pripravi dobre ribe in par steklenic madejre. Pri ribi in vinu se o takih stvareh govori mnogo lažje. Tako važne zadeve je mogoče res dobro urediti samo med blagoslovljeno pojedino." Andronikov mu je ves vesel pritrdil. Že se je Rasputin poslovil, ko se je nakrat vrnil, zahteval papir in pero ter načečkal te besede: "Ti si človek močnega duha. Tvoja sila je v duševnosti." Ta list je zato izročil Andronikovu s pozivom, da ga shrani za spomin, "kajti midva bova še dobra prijatelja." Naslednji večer je prišel Rasputin točno ob napovedani uri na ribjo pojedino. Knez je vse skrbno pripravil in povabil tudi svojo prijateljico Cervinskajo. Ta je bila so-rodnica Suhomlinove žene, toda bila z njo sprta. Bila je lepo raščena, elegantna, i-mela lepe oči, toda bila je že nekoliko stara, ker takrat žene še niso bile mlade tudi pri petdesetih letih, ko danes. Tako vsaj sedaj predpisuje moda. Bila pa je zelo prijetna v družbi in znala zelo dobro kramljati. Ali kar je najvažnejše, poznala je vse grehe Suhomlinova in njegove rodbine. Rasputin je bil zelo zadovoljen, da je srečal pri večerji tudi damo. Takoj jo je obel in poljubil in še enkrat objel, ker takšna je bila Rasputinova navada, da je dame, ki so mu bile všeč, dvakrat pozdravil. Nato so odšli v treh k mizi. Rasputin se je krepko lotil rib, raztrgal ribe z rokami in obiral nežno meso od ko- sti. Cervinskaja pa je le malo jedla, ker ni utegnila. Toliko je namreč morala slabega povedati o Suhomlinovu. Tudi knez je malo jedel, ker tudi on je bil ves zavzet od misli, kako bi bilo mogoče vreči Suhomlinova. Rasputin pa je zadovoljno poslušal, pospravil eno ribo za drugo in pri tem pridno praznil kozarce. Tu pa tam pa je pripomnil, da bo Suhomlinovu že še pokazal. Včasih pa je zopet preskočil na kako drugo stvar, ker njegov živahni duh ni mogel vedno ostati pri isti stvari. Pričel je govoriti o duši in veri ter očaral tako Andronikova ko Cervinskajo s svojimi modrimi izreki. t* Na zadnje je Rasputin vstal, si obrisal brado in še enkrat zaklical, da bo že opravil s Suhomlinovim, ker "papa" in "mama" storita vse, kar on hoče. Minulo je že skoraj leto dni, ko je Cervinskaja nekoč obiskala pomočnika notranjega ministra Belečkega in ga prosila za neko uslugo. Belecki jo je le malomarno poslušal. Ko pa je mimogrede pripomnila, da prihaja Rasputin večkrat k njej in Andronikovu na ribe, je postal hipoma Be- lecki sama uslužljivost in ji takoj ustregel. Obenem jo je prosil, da pove knezu Andronikovu, kako rad bi ž njim govoril. Belecki je bil šel skozi vse politic, špijonaže in bil pristaš velikega kneza Nikolaja Nikolaje-viča, kateremu je zvesto poročal o vseh pregrehah Rasputina. Takoj jo mislil, da bi mogel potom Červinskaje in Andronikova še posebno mnogo izvedeti. Takoj si je dal prinesti akte o knezu Andronikovu in iz njih je spoznal, da je bil Andronikov že preje v službi policije. Nato je povabil kneza k sebi in mu po kratkem pozdravu takoj razložil, zakaj ga je povabil. Brez ovinkov je povedal, da želi, da bi vstopila on in Cervinskaja v službo politične policije in mu'poročala o'vsem, kar bi govoril Rasputin pri njima. Namignil je tudi, da policija ne bo umazana in da bo plačala stroške za prirejanje teh političnih ribjih pojedin. Pa tudi sicer bi policija še kaj prispevala. Ali tudi Andronikov ni bil novinec v teh poslih in takoj je razumel, da mu samo prazne in negotove obljube ne smejo zadostovati. Zato je povedal, da bi bil sicer pripravljen sprejeti predlog Belečkega, d* pa pričakuje, da mu bo policija pomagaj'1 pri izdaji njegovega lista "Golos Rosije' • V svojem listu bo Andronikov prav krepko podpiral politiko njemu prijaznih min1* strov. Belecki je sprejel Andronikgvo obljubo in vrhu tega obljubil gospej Cervii1' skaji stalno mesečno plačo za ves čas teli političnih ribjih pojedin. Želel pa je, ; bosta k tem pojedinam povabljena tudi °n in minister llvostov. Ko sta prišla prvič minister Hvostov i11 njegov pomočnik Belecki na ribjo pojedin0 in se srečala z Rasputinom, sta bila v nc* mali zadregi, .ker se je Hvostov spomnil" kako ni hotel nekoč sprejeti Rasputina \ Nižjem Novgorodu. Takoj je tudi v resnic1 Rasputin nahrulil Ilvostova: "Takrat v Nižjem Novgorodu pa me nisi povabil n obed. Kakor pravi tepec si se obnaša • Pa tudi mudilo se ti je," je godrnjal Ras' putiti. -o- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljev! Torek, 15. julija 1930. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 j Tvoj nedeljski tovariš. | delo v rokah in pridno suče čopič, kar mu da precej dela. TEDENSKI KOLEDAR. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja — Jeronim. Emil. Ponedeljek — Prakseda. Torek — M. Magdalena. Sreda — Apolinarij. Četrtek — Kristina. Petek — Jakob, ap. Sobota — Ana. -—o- Rev. K. Zakrajšek: ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Dolžnost razumnega človeka služiti Bogu in ga častiti s žrtvami in daritvami je zapisal sam Stvarnik globoko v človeško dušo. Vsi narodi tudi najbolj divji, najneomikanejši v vseh časih in po celem svetu so prinašali take žrtve svojim ma-likom. Niso še našli naroda, ki bi ne poznal Boga, pa tudi ne, da bi ne imel žrtev. V izkopninah iz najdavnejših dob človeškega rodu, so našli templje, žrtvenike, sledove žrtev. 1. Tudi danes ima človek še vedno to dolžnost, jo imaš ti, jo imam jaz, vsi. Mesto klavnih živali, je pa Gospod Jezus podal sebe za najpopolnejšo žrtev človeku za to daritev Bogu. Ustanovil je daritev svete maše. Zato smo pa dolžni vsaj vsako nedeljo opraviti to daritev Časti in zahvale svojemu Bogu. Če divji, neomikan, neuki za-'.norec v afriških gozdovih zažiga svoje žrtve Bogu, katerega Pozna samo v strašno od daleč, o katerem ima samo majhen, zmešan pojem, koliko več je dolžnost tvoja, kot podučenega kristjana, da prihajaš vsako nedeljo in zapovedan praznik v cerkev, kjer duhovnik v tvojem imenu pristopa k skupnemu žrtveniku in prinaša to prečisto, to vzvišeno žrtev. Ta divjak te bi silno globoko osramotil, ako bi ti zanemaril to največjo dolžnost svojega bivanja. Vedi, če tega ne storiš, nisi storil najglavnejše dolžnosti svoje, in kazen mora priti. Ti Bogu ne daš, kar si mu dolžan, ne čudi se, če ti ne boš dobil od Boga, kar od njega pričakuješ. 2. Žrtve starega zakona so že klicale božjo milost in u-smiljenje na ljudi, božji blagoslov na delo človeka, ki mu je tako potreben radi svoje velike slabosti in onemoglosti. "Kri klavnih juncev je že imela učinek, da je posvečevala one, ki so PHnaaali to žrtev. Koliko bolj bo kri Jagneta Božjega, Kristusa, našo vest očistila od grehov," pravi sveti Pavel v listu na tiho nedeljo. Če je imel Bog dopadajenje nad Abelnovo žrtvijo sadežev, koliko bolj bo imel dopadajenje nad našo žrtvijo, ko se mu daruje sam Sin božji. Neprecenljivi so sadovi sv. maše. Jezus se daruje naj- za duhovnika, po katerega rokah se daruje, potem za tihega, kateremu naklanja mašnik poseben sad svete maše, to za katerega se sv. maša opravlja, potem za vse, ki se daritve telesno udeleže in za celi svet. Zato ne pozabi, ko si pri sveti maši, ni samo mašnik pred oltarjem tisti, ki prinaša to žrtev, ti sam si z njim mašnik. Mašnik jo daruje samo v imenu Navzočih, ki z njim darujejo. Ko si pri sveti maši ali se zavedaš tega ? Zato če si pri sveti maši raztresen, se slabo obnašaš, morda celo nespodobno, ne sodeljuješ z mašnikom pred oltarjem, z njim ne moliš, ž njim ne žrtvuješ, prav nič nimaš od te daritve božje. Kipom na oltarju si podoben. So tam, pa kimajo nikakega deleža od daritve. 3. Verniki vseh časov so se zavedali tega. S kolikim veseljem so hodili k daritvi sv. maše. Prvi kristjani so si izkopi podzemske votline, kjer so se je udeleževali v vedni smrt- nevarnosti. Pa so raje tvegali življenje, kakor bi sv. mašo Zanemarili. Angleški katoliki, Meksikanci so postavili glavo v Nevarnost, pa šli k sveti maši. Kako pa mi? Kako pa sedanji katoličani? O, kako nas Sramote divji zamorci v afriških gozdovih! Kako nas osra-lQote prvi kristjani, toliki mučenci, ki so dali svojo kri za sveto ^ašo! Imaš lepe cerkve, za vse sedeže, po zimi zakurjeno, Cei'kev prav blizu, pa. . . ? Sveto mašo zamuditi, koliko nam 3e? O, slepote! Pa kdo ima škodo? Morda cerkev? Morda Kristus? *°i'da mašnik ? Ne! Ti sam! v Objednem pa kako kaznjivo je slabo obnašanje med sv. ^ašo, pri toliki in tako sveti daritvi! — Amen. Aretacije. V Zabčah nad Tolminom je obmejna milica prijela Janeza Koglota, starega 22 let, iz Vrtojbe,pri Gorici. Obdolžen je, da je hotel prestopiti mejo brez potnega lista. V Črnem vrhu je milica aretirala 501et-nega Franca Buha ter ga izročila sodišču, ker da je pomagal ljudem čez mejo. -o- Srečna Idrijčanka. Pri banki v Celju je uslužbe-na tudi Idrijčanka Mici Jurma-nova. Gotovo si niti predstav, ljala, da bo kar črez noč postala — bogatinka. Nenadoma je dobila obvestilo, da je pri razredni loteriji zadela nič manj ko 100.000 lir. Ves denar je lepo vložila v podjetje, kjer je uslužbena in hodi v službo kot prej. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) IZ NEODREŠENE DOMOVINE Žrtev strele. ^ukovski Vrh. — Na bih-Pstni ponedeljek so črni obla-jl 2agrnili tudi naše gorsko se-• Ko je ob pol treh popoldne kletni starček Tomaž Fran j-rned nevihto zapiral okna, j nad kočo zaplamenela stre-> starček je na oknu naslo-izdihnil in komaj so so-^Je skozi okno ugrabili mr-)t(> trupi© plamenom, ki so na vpepelili njegovo skromni domovanje. Pokojni je po-mislil na smrt in si je bil ^mislil v življenju pogrebne in svetilko ter določil ob-Za Tudi krsto si je ^eraval sam izdelati. -o- A Si Vi. ^J-U. ovesnost nove maše. V nedeljo je daro- rojak č. g. Feliks Rejic M -paritev. Veličastno <3tJe Je privabilo v faro toliko Je'^mov in okoličanov, da cerkev premajhna. Šte- \ s'avoloki, ubrano pritrka- ■okrašena cerkev, trg in dom novomašnikov so oznanjali, da praznuje Idrija pomembno slavje. Ob 10. uri se je razvil izpred župnišča sprevod sorodnikov in ožjih slav-ljenčevih prijateljev, sledilo jim je 7 čč. gg. duhovnikov in č. g. novomašnik. V cerkvi je močan zbor proizvapal Stele-tovo mašo, č.g. dr. Mirosl. Bru-mat pa je v prelepem govoru orisal vsestransko veličastnost dneva. Po sv. maši se je med slovesnim pritrkavanjem in neštevilnim špalirjem zbranega ljudstva podal slavnostni sprevod v mestno župnišče. -o- Prenovljene božje poti. Sv. Višarje. — Dne 24. junija se otvorila božja pot. Pot v hrib je zboljšana. Prav posebno bo zaznamovana pot iz Mrzle vode, da ne bo mogoče znamenj odstraniti, kakor se je to dogajalo. — Cerkev bo tudi v notranjščini postala vablji-vejša. Slikar Tone Kralj ima -o- v M V tujino. Log čezsoški. — Pred dobrim letom se je več mož izselilo v belgijske rudnike. Ker so dobro pisali, jih je odšlo za njimi še več drugih, tako da se naša vasica dobro prazni. O-stali bodo le mlečnozobi fantje, ki ponoči rogovilijo po vasi. -o- Slab obisk pestojanske jame. Še nobeno leto ni prišlo za binkoštne praznike v Postojno tako malo ljudi kot letos. Gospode in tujcev sploh ni bilo, prispelo je morda dvajset avtomobilov. Obiskovalci so bili povečini domačini z dežele. Dotoka iz Jugoslavije ni bilo, ker je meja strogo zaprta. -o- Fantovska birma. Komen. — Pretekli praznik se je v neki gostilni zakasnila večja družba v živahnem razgovoru. Beseda je dala besedo in začeli so deliti birmo. Drugi dan so imeli vsi težko glavo. --o- Važna iznajdba. Vodni inštalater in elektrotehnik Peter Cren iz Gorice je po dolgotrajnem proučevanju sestavil turbino, ki izrablja prosti vodni tok. Ta turbina ne potrebuje torej nobenega naravnega ali umetnega vodnega padca. -o- Po svetu. Iz Kozane v Brdih je po vojni odšlo že nad 70 oseb v Ameriko in še se nekateri odpravljajo. Da bi se le vsi vrnili zdravi in tako bogati, kakor so si pri odhodu domišljevali. -o- Smrtna kesa. V Krnicah na Ledini je u-mrla vdova Marija Veharjev^, stara 91 let. — V Bovcu je u-mrl Iva Pavlin, kavarnar in bivši občinski uradnik star 33 let. — Na Planini je po dolgi bolezni preminula Alojzija Pe-ternelova. — V Kozani je umrl Valentin Vuga, zidar star 87 let. — V Kojskem so pokopali Antona Mudrca, iz Brestja star je bil 63 let. — V Čeplje-zu pri Planini ie smrt pobrala Ilanco Bevkovo. — Iz Žabnic si je smrt to leto izbrala že 16 žrtev; poslednja je 19-letna Gusti Koellich, ki je umrla v bolnišnici v Celovcu. TO IN ONO Vračal se je iz Greenfield Golf Linka domov, kje je bil zaposlen dalj časa. Zapušča stariše in več mladoletnih bratov in sester. Pokopan je bil dne 10. julija na Arlington pokopališče. Poročevalec. -o- VABILO NA PIKNIK Denver, Colo. Prijazni Klitch Garden, bo zopet letos, kakor vsako leto do sedaj prijazno sprejel naše farane in prijatelje, ki se bodo tu zbrali na pikniku v nedeljo dne 20. julija. Ni ga lepšega kraja v Denverju in okolici, kakor je Klitch Garden. Mladi ali stari, moški ali ženska, naj je kdo tega ali onega okusa, naj ima rad to ali ono stvar, vsak bo tu našel obilo zabave in razvedrila. Uljudno ste vabljeni, da se piknika udeležite in s tem po-kažete, da delujemo vzajemno za dobro stvar. Za zabavo in pijačo bo dobro preskrbljeno. Kdor je videl našo umetno1 zidano cerkev, je spoznal, da1 potrebuje ene stvari in ta je,1 da se znotraj poslika. Prispevki za te namene se sedaj nabirajo. Upati je, da se bo nabralo že letos dovolj, da lahko. JeanTiilier, pričnemo s slikanjem že letos.j De Malglaive, uradnik tu-Naglo je zbolel William Le- j kajgnje Francoske črte, je pre- KAJ POVEJO SANJE Usthal omenja v svoji knjigi znane sanje velikovaradin-skega škofa Lanyija. Škofu se je 28. junija 1914 ob pol 4. zjutraj sanjalo, da je dobil črno obrobljeno pismo nadvojvode Franca Ferdinanda. Zgoraj nad besedilom so bile naslikane široke in ozke ulice. Po eni ulici je vozil avtomobil, v katerem so sedeli nadvojvoda, njegova žena in neki general. Na obeh straneh ulice je stalo v gostem špalirju občinstvo. Kar sta planila iz množice dva mladeniča in začela streljati po nadvojvodi in njegovi soprogi. Pismo se je glasilo: Sporočam Vam. da padem danes zjutraj s svojo soprogo v Sarajevu kot žrtev političnega atentata. Prisrčno Vas pozdravljam. V Sarajevu, 28. junija 1914 ob pol 4. zjutraj. Vaš nadvojvoda Franc Ferdinand. — Še pred atentatom, ki je sledil kakor znano istega dne ob 10. dopoldne, je pripovedoval škof svoji Ynateri, njeni prijateljici in svojemu slugi, kaj se mu je sanjalo. -o- NAŠI MALI ji v obraz nasmihale: kar vzgriznila je: tako živo so ji bile pred očmi. Pa se je le vgriznila v jezik, zakaj prave in resnične črešnje so bile le na trgu. Če bi jih mogla iti pogledat! Vsaj od daleč .Oprezala je za mamico in jo kradoma ubrala tja — na trg. "Joj, kako so le- nar ,ki je letos dokončal North Denver High School. Zdravi se v Colorado State Hospital. Želja vseh je, d«a bi se skoro zdrav povrnil domov . Poročevalec. POZDRAV OBISKOVALCEM DOMOVINE Brezje, Jugoslavija. Dne 26. junija je obiskal našo božjo pot rojak iz Amerike mnogim čitateljem dobro znani g. Alojzij Mrgole. Tri tedne se je mudil v svojem rojstnem kraju Telče na Dolenjskem. Pred svojim povrat-kom v novo domovino je obiskal Marijino božjo pot na Brezjah. Zglasil se je tudi v samostanu in naročil — kot svoj odpustek z Brezij — naj se služi za njegove mnogobroj-ne prijatelje in znance v stari domovini in v novi, sv. maša vi milostni kapelici. Sv. maša za-jv meščen v Pariz in tam postane souradnik in upravni direktor vseh linij cele organizacije Jean Tiller, njegov naslednik, sedanji pomočnik, je pa pro moviran glavnim uradnikom v Ameriki. Na odborovi seji. direktorjev Francoske črte održane Parizu, je bil imenovan Piere de Malglaive splošni zastop nik družbe za Ameriko in Kanado upravnim direktorjem v Parizu, kot poroča kablogram-I sko poročilo na tukajšnji lokalni urad družbe in je bilo sporočeno po upravnem uradniku Maurice Tiilier ju, čigar souradnik je bil dosedaj tudi Mr. de Malglaive. Na ti seji je bil imenovan tudi Jean Tiilier, sedanji upravitelj glavnim zastopnikom tukaj v nadomestitev Mr. de Malglaiveja.. Te važne spremembe stopijo veljavo meseca septembra, Niveska ima štiri leta in petega nekaj več kot pol. Vsak dan postaja starejša in — ži-vejša, da prizadeva mamici težke ure in bridke skrbi. "Ta grdi otrok!" toži mamica in jo — poljublja na njene svetle laske. Saj kljub vsej njeni na-gajivosti ne more biti brez nje. Predvčerajšnjim je grdo deževalo, pa je bila Niveska nekam čudovito mirna. Dala si je o-praViti s svojimi punčkami. "No, le pridna bodi!" je bila mamica vesela, da ima v kuhinji med lonci in kuhalnicami mir. Niveski so tačas rojile povsem. druge misli po glavi. Pred očmi so se ji nizale lepe, rdeče in sočne črešnje, da so se ji kar same od sebe obešale po nosu in za uhlje. Vsaki punčki je dala po eno, ne, po dve; saj kamor je pogledala so se je! M-m!" je mlaskala z jezikom. Nič ni marala za dež, samo oči je pasla po prelepih kupških teh nebeških črešenj in se ob tem pogledu naslajala. Mamici so v kuhinji kar nekam hitro minile dopoldanske ure. Že je bil čas, da gre Niveska očku do hišnih vrat nasproti. Toda Niveske nikjer! Tesno je postalo ljubeči mamici pri srcu. Vse je pretaknila, pa zaman. Utrujena se je se-sedla. Tedaj so se pa vrata s hru-ščem odprla in v kuhinjo« je vsa zmšrena in premočena vdrla Niveska rdečih lic in žare-čih oci, da je bila vsa hiša polna njenega zvonkega glasu. "Mamica, mamica! So. . ." "Ja, otrok božji, kakšen pa si?*Kje pa si bila? V takem strahu sem bila. Kaj pa je? ' ". . . so že po dvanajst, so že po dvanajst! Zdaj jih pa mo-kupiti, zdaj pač! Pojdi, mamica, pojdi, da jih ne zmanjka!" "Česa vendar?" "Črešenj. . .!" -o- Razjarjen bik. Franc Berce, upokojeni železničar in posestnik iz Bošta-nja, je gnal mladega bika na vodo. Nazaj grede je pa bik pobesnel in ga nabodel na ro-ge, ga vrgel na tla in poteptal. Sosedje se- ga le s težavo rešili iz težkega položaja. Bik mu je prizadejal hude poškodbe po celem telesu. -o- Črešnje. V Ljubljani so se prodajale črešnje po 8 do 12 dinarjev kilogram, to je skoro dva funta za 16 do 24c. nje je bila opravljena na praz-,kakor hitr0 odpotuje Mr. Mal- nik sv. apostolov Petra in Pavla. Veseli smo bili ljubeznivega svojega rojaka zlasti za to, ker ni ostal tekom 26 let svojega bivanja v Ameriki le dober zaveden Slovenec, marveč tudi dober, prepričan, požrtvovalen katoličan. Naj mu nakloni Marija Pomočnica srečno vrnitev, zdravje, vse dobro v novi domovini. P. B. R. -o- OBDAL SE Z ELEKTRIČNO ŽICO Chicago, 111. — Na originalno idejo je prišel John Kozak, 5320 No. Linder Ave. Da bi namreč na svoj vrt, na katerega je bil zelo ponosen, zabra-_ nil dostop otrokom in psom, ga i mi kvoder glaive v Pariz, da prevzame njegovo sfužbo. Kot nov pomožni upravni direktor in kot tak bo drugi na vodstyu in pri upravi Francoske črte za ves svet, on je imel splošno odgovornost uprave v Ameriki in pri Kanadskih podružnicah že od leta 1923. Sem je prišel iz Antwerpna, kjer je bil glavni upravitelj za vso Belgijo. Njegov "naslednik Jean Tiilier, star 33 let, je menda eden najmlajših ako ni najmlajši, ki je še kedaj imel tako važno pozicijo tukaj. -o- idoder sinček. — Oče, daj Bolan. V celjski bolnišnici leži voj-niški kaplan č. g. Franc Bo-hanc. Obolel je na tifusu. Čevlji. — Gospodična, ki kupuje čevlje: "Že dve uri sem tukaj, pomerila sem že vse čevlje, pa ne najdem nič primernega." Prodajalec: "Gospodična, vi hočete najbrž čevlje, ki bi bili znotraj veliki, zunaj pa majhni; takih pa nimamo." je ogradil z živo električno žico s llO voltov napetosti. Na jok otrok in cvilenje psov je postala pozorna policija, ki je Kozaka aretirala. Obtoženec se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je kradel električni tok, ki ga je napeljal zunaj hiše v ograjo. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. V NAJEM se odda dva flata, vsak 4 sobe. V prvem in drugem nadstropju plin, elektrika, toilet in vse dekorirano. Zelo udobno. — Vprašajte: A. C. Plečko, 2054 W. 22nd St., Chicago. Telefon Canal 6044. — Ali nisi že nekoliko prevelik, da moleduješ za kvoder? — Prav imaš, oče, daj mi dolar. PRODA SE pohištvo, 1 "living room 1 "dining room set", 1 room set", 1 "ice boxa" set", "bed in 1 peč za plin. Vse v dobrem stanuj. Za jako nizko ceno. Vprašajte : A. C. Plečko, 2054 West 22nd St., Chicago, 111. Telefon Canal 6044. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 1. avg., 27. avg. (1. opold.) PARIS, 18. julija (7. zveč.) ; 16. avg. (1. pop.) FRANCE, 25. julija — 20. avg. (7. zveč.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. STakose zabavajo izletniki ROČNI GRAMAF0NI so vrlo pripravni, da jih vzamete seboj na izlete bodisi tu ali v staro domovino. Mnogi, ki gredo v staro domovino, kupijo pri nas ročni gramafon, s katerim se zabavajo med potjo na morju in drugje. Nekateri ga prinesejo nazaj, mnogi pa ga puste domačim doma, katerega dara so doma nadvse veseli. NAŠA KNJIGARNA ima v zalogi izborile "COLUMBIA" ročne gramafone, ki vas zadovoljijo v vsakem oziru. Stane....................$15.00 ORTOFONIČNE ROČNE VIKTROLE zelo močno narejene in trpežne pa po....$25.00 in $35.00 Dobite jih od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. / •..'«. ...................................■IIIWII1IIMIIIIIWTUMWnmilrni-" — Str aH 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 15. julija 1930. Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlim baraki. In tako se godi po vsej Bosni in Hercegovini. Istino govori naš pregovor: U tudjinca v j era na koljenu, vjeru daje, a misli drugči-je." Vilar je odprtih ust poslušal Tunguza, ki je tožil in sodil. In vprašal ga je: "Čuješ, prijatelj, ali si prišel sem drva sekat ali kaj ? Mi govorimo o prežganki in znamkam, a ti pričneš o vsem drugem." Tunguz je zavrtel fes in se lahno priklonil. "Oprosti, gospod inženir! Trda je zemlja in nebo je visoko: kam naj bežimo pred nasiljem ? I drvar čuti dušo in udarce, ki padajo na njegovo kožo. Ne smatraj nas za topo klado! Naše oči so odprte." "To je prav, to uvažujem. Nihče naj ne pritiska delavca ob zid. A sedaj ni časa obravnavati o tem." "A kdaj bo čas?" je porogljivo kliknil iz prednje gruče srednjevelik drvar močne postave in temne ciganske polti. Že prej ga je zapazil Vilar, kako je pri Tunguzovih besedah grozeče švigal s črnimi, leskečimi očmi. "Tudi ti si novinec tukaj. Kako se zoveš?" je vprašal. "Mehmed Konjhodžič." "Ako si prišel na Konj-planino delat, delaj sedaj, in vse drugo ti bo pridano," je rekel Vilar ter dal z roko znamenje, naj se drvarji odpravijo na delo. Postal je poleg kuharja ter gledal za zavaljenim in junaškim Tungu-zom; vsega je premeril: od bičjega vratu pa doli do debelih meč. Je li mogoče, da se rodi takšno bitje v naši iznemogli dobi? V Herkulovih časih bi bil morda navaden, danes je čudo. In kako je zavpil ? Štiritisoč let staro mumijo bi probudil v življenje. Razdraženo in razburljivo je govoril in samo sovraštvo mu je kipelo iz kljubovalnih oči. Ta po postavi še nadkriljuje kaludjera, po agil-nosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil inženir. Stopil je v kolibo, da se pokaže Gajerju. Oziral es je krog sgbe. Pri drugih je opazil stojalo, na katerem je stalo pet pušk; poleg je ležal zaboj s patronami. Po slamnatih ležiščih so bili razprostrti debeli koci. Pušk in kocev poleti ni bilo. V kotu se je pri svoji postelji napravljal Gajer. Vilar mu je želel dobro jutro in paznik se je mahoma vzravnal v vojaški postoj; čez hip je nadaljeval svoje delo. "Novosti vidim tukaj, ki se mi zde praktične," je govoril došlec ter sedel na kraj postelje. "S puškami se bomo branili hajdukov, ako bo treba." "Mogoče je tudi, da bomo streljali na delavce," je ravnodušno odgovoril paznik. "Res so razburjeni in nezadovoljni. Sploh se je bati izgredov. Povsod se priliva olje v o-genj, zlost v razgrete duhove. Prenapeta struna le rada poči. 4. novembra je bil razglašen novi zakon za zasedene dežele, splošna vojaška dolžnost. To je bilo prav tisti dan, ko je bil otvorjen in blagoslovljen novi most čez Jalo. Zdaj ta naredba še ni povsod znana, a kamor pride, povsod razžge zakrknjena srca.. Prav je, da nam je dala oblast vsaj nekaj orožja, nadejam se pa, da ga ne namerimo ne na hajduke ne na tesače. To bi bilo grozno, pri našem mirnem poslu prelivati kri." Obmolknil je in čakal, da mu paznik odgovori kaj. Pa ta ni dal besede od sebe: z nepritajeno jezo je vlekel škornje nase in se vedel, kakor bi bil sam v kolibi. Vilar je nadaljeval: "Slišal sem, da so se javili za moje odsotnosti agitatorji in ogleduhi tukaj, celo hajduki so posetili Medvedji Dol. Treba nam bo ravnati z vso opreznostjo. Čimdalje večja odgovornost leze na nas. Kaj mislite, Gajer, o tem Tunguzu ? Ali se vam ne zdi sumljiv človek? Ste li slišali, kako agitatorski drzno je govoril?" "Nisem." "Saj ste odprli okno." . "Nisem poslušal." 1 "To mora biti hujskač prve vrste. Kako je mogel naš gospod gozdar sprejeti tega smelega podpihovalca v službo, tega ne ume-jem." "Agitatorstva nima nihče napisanega na svojem čelu ali na svoji obleki. Vsak delodajalec se lahko zmoti pri izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod inženir, bi ga bili sprejeli." "Ali pa ne. Pogledal bi bil v njegove haj-duške oči — ne — ne bi bil ga sprejel. Sploh nima nič drvarskega na sebi. Kretnje, jezik, postava: vse kaže, da je lahko četovodja iz prejšnje vstaške dobe. Ali niste tudi vi prepričan, da ni prišel sem zaradi borne tesarske plače, ampak da ga je poslala neka tajna sila, ki skrbi za to, da se izrabi vsaka nepravilnost in krivica za agitatorske namene ? In takšnih krivic se zgodi na naši strani več, preveč. Proti njim sam delujem, a agitator-stvo obsojam, ker domačim ljudem ne koristi, pač pa onim tujcem, ki jedva čakajo nemirov, da si na lahek način pridobe priznanja in odlikovanja. Kako spretno je porabil Lazar Tunguz slučaj piliške šole za šuntarske svrhe! Ali niste že prej kaj podobnega opazili pri njem?" "Ne nastavljam ušes drvarskim marnjam. Moja naloga je, paziti na delo, da se neprestano in pravilno seka, žega in teše," je odgovoril Gajer. Mirno je zrl v zrcalo ter si z glavnikom česal lase in brado. Vilarja je njegov mir razburil. — Glej hinavca, kako se dela nevednega! A jaz vem, da je pustil Bierkopf Tunguza zato v. službi, da mi dela neprilike. Poizkusiti me hoče, kako se povedem pred agitatorjem. Nadeja se, da začnem z njim, kakor sem z Jovico, prijateljske odnošaje, da se potegnem zanj, potem žrtvuje mene in Tunguza. Na ta način me hoče izriniti iz službe, da bi lahko zopet sam ribaril v kalni vodi. Tako je pomislil Vilar in mirno je vprašal: "V kakšnem spominu živi pri delavcih Jovica?" Paznik je pomajal z glavo, češ: Vprašal bi jih bil! — in ravnodušno je odgovoril: "Ne vem." "Ta človek je dosti pretrpel in zopet trpi po nedolžnem. Zavzel sem se zanj pred sodiščem, pa se mi ni obneslo. Kaludjer je ves drugačen človek nego ta agitator. Z obličja se bere Jovici njegova visoka misel, a Tunguz prav po hajduško bliska z očmi. Prosim, pazite nanj, da ne bo sitnosti radi njega. Rad bi v miru in v slogi z vsemi preživel to zimo." , "Gospod inženir, tega vendar ne morem storiti, da bi noč in dan stal poleg njega in poslušal, kaj govori. Kdor hoče imeti mir, naj bo nem in gluh. To bi imel mnogo posla, ko bi moral zlesti vsakemu v njegovo misel." (Dalje prih.) * TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. ^ Društva'— Trgovci — Posamezniki 4 dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. al« aL AVB «JU Jim Ja JLt —JL Ja ^.Vj ajU A.?.« Ja gjf- gJU >.7» »3L -W _ --JL _J ™ "w TP ip rp TE" T* ™ TP T? ~ T* TJC IT ^F T ~ vP vp TP TP TP TP T| TRI NOVE VICTOR PLOŠČE 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran ............................75c (Dve priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.) 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo......75c (Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.) 23024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c (Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.) DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE. 78198—Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester..........................- .75 79483—Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester...................75 79484—Korajža velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest..................75 80183—Oj, ta zakonski stan — Nova stara pesem, moški kvartet.................75 80184—Radi kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet ..................... .75 80331—Zgubljena pesem, polka — Jolietska Slovenka, polka, Dajčman.....75 80332—Amerikanec na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija.............75 80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman godba.............. .75 80481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester------------------------- .7 S Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom........................ .75 Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom......................——............. -75 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, oikester.._ .75 Mlatiči — Se ena, poje kvartet Adrije ........................—;................••-- -75 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75 Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75 Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo-—------------------------------ -75 Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre-------------- .75 Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko.................. 75 Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ..........................;----------------75c Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.-----------75c Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio.......75 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, petje Adrije................................................... 1,25 V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov .....-....................- -75 V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje.....................75 V_6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester.....................75 V-15—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.......................................■■■■■ -75 V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahačič.....75 V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio..------ .75 V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio.........75 V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush.. .75 V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije.....................................75 V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, petje Adrije.....-..................- .75 23006—Kmet in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria in Dajčman brata .75 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.....-.........-.................75 23008—Pod dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio.........................75 23009—Tone s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajčman brata.........75 23010—Dva gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem......75 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester.....................75 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork. .75 23013—Kar imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio .75 23014—Po gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran.....................75 23015—Flahauer Stajeriš — Prav vesela, pol, Olbrigov trio na citre----------- .75 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer.................................75 23017—Po valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio....'.......—...........75 23018—Krasna Marička, šotis — V divni dolini, landler, orkester.................75 beni orkester .....................................................................................................75 23019— Škrjanček, valček — Korajžni fantje, polka, Dajčman.........................75 Peruš ..................................................................................................................../J 23020—Ples v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio............................... ,7S 23021—Novomeški purgarji, korač. — Trboveljska polka, igra Hojer trio .75 39086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 125 73000—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro, Cigani, mešani zbor, petje. Adrija..................................................... 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer.......... 73002—Botrinja—Kadar imajo vsi Jožefi god, Adrija j Jo-OOC^0000<>00<>0(KV),-j<)OOOOCKX>0<>'>00' <; PISANO POLJE te »2K 5000000000000 ^ j< jyj Trunk' '»wooooooooo 80482 80526 80527 81250 81413 81414 81454 81455 81204 81519 81520 81713 Hvalabogu. (Konec) Možgani tu, možgani tam, možgani pri človekp, možgani pri kobilici. Kje naj je razlika, ker razlika je le in jo tudi g. Molek hoče imeti. Razlika je po Molekovih možganih v tem, da je — hvalabogu — človek začel rabiti svoje možgane in se od živali povspel do — človeške živali, kobilica pa je — ponovna hvalabogu — "ko ima tudi nekaj možganov" na porabo — hvalabogu — pozabila, ko "toliko bolj rabi plodilne organe in je le v tem njena moč" — hvalabogu. Vse pa kaže, da bodo tudi pri — človeških živalih taki, ki bodo močni pri teh kobiličnih organih, pri — pameti pa taki, kakor bi ne imeli niti kakih kobiličnih možganov. Čisto nehote se i z vi je resnica med zmotami, "da je v možganih stroj razuma", a v istem hipu je zopet ta stroj — razum. Čuden bi moral biti razum, da bi takemu razumu pokimal. Ako pa ne pokima, se mu odreka sploh vsak komentar in sicer: "Kardinal Mundelein je odredil, da katoličani lahko brez greha jedo meso na praznik kinčanja grobov in 4. julija, k' sta letos na petek. Ekonomske razmere ! Katoliški mesarji morajo tudi živeti!" Materializem pozna le usta in trebuh in vidi samole — mesarja. Vsak po svoje je rekel, ki je s svedrom kravo drl. Pomoč v Trauniku. Dopisnik v Trauniku (za Prosveto) je prišel Fr. Žagarju na pomoč, kar se Fr. Žagar nanj sklicuje, ko pravi: "Dober primer je povedal pred kratkim tukajšnji dopisnik, ko je rekel, da se splača toliko s Trunkom debatirati če bi pripovedoval biku". Verjetno fr umevno. Precejšen bik bi moral kdo biti, da bi veroval, ako Fr. Žagar nekaj — sfiksa n-pr. kako laž, in bi tako rob« kdo takoj požrl. Očividno nekateri tako Žagarjevo rob" kratkomalo požrejo in mu verjamejo. Kje so toraj ti? In dalje: Pripovedovati k*> razum, skoroda sploh tudi kakikemu biku? Hm? Kdo le bi ka; "stroj razuma", in na vrsto pri-j takega počel? Govori se pa, da de roba — o munjšajnu, in Trunk bo prodajal tak mun-šajn, ko on baje ne zna "rabiti" možganov, g. Molek pa je •— hvalabogu — mojster v porabi možganske robe in je prišel — hvalabogu — med človeške živali, Trunk in drugi pa. . . Vsaj jaz pravim: Hvala Bogu, da imam razum, ne po porabi možganov, temveč, da skozi te možgane morem ta razum rabiti in pridem do drugih rezultatov pri porabi. - se marsikdo hoče s kakim bi' kom — bosti. Tak pa vedn° pride prekratek, nikoli ne kak bik. Ta pomoč je vrlo — sla"1' nata. :!: * * Tako ne gre. Znani dr. Herbert Parrish je priporočal graduantinjam 118 ženskem zavodu v New Brufl' swicku, da morajo postat1 "brain and money women bogate in močne žene", in da' lje je razlagal, da "gre trdna zidava" premoženja prea učenostjo, umetnostjo in udob nostjo." To je huda zabloda. Res je neka materialna udobnost P0' 1.25 1.25 i Hoyer trio............ i-25 NABOŽNE PLOŠČE. 5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija 5276—Slovesne litanije Matere božje. Šmarnice, pevski zbor Adrija Republika. So ljudje, ki pričakujejo vse od kake vladne oblike. Poleg morda še drugih razlogov se! je mnogo slovenskih sociali-! trebna tudi za idealno dobi'1' stov odločilo pri plebiscitu na! no, med katero spada tudi ver* Koroškem za Avstrijo, vsa j za-' sko strmljenje po čednost'-trjevali so tako, ker je Avstri- j ampak materielnost, bogastvo ja republika, Jugoslavija pa J ne sme postati namen, cM monarhija. Res je bilo na ta- stremljenja, ker vodi to v gr°' 1.25 kih hišah polno napisov: "Hoch bi materializem, • golo uživa' die Republik". Proletarec me nje, katero končno zamoi'1 1.25 zdanjič ni mogel dosti pred!vsako idealno stremljenje. 5277—Nova maja, . . Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija _______________________________ 1.25 Javnostjo osmesiti, ko sem radi Ni čuda, da se pogrezamo 5319—Našim najdražjim, ( razmer podvomil, da bi v Ju- materializem in pride tako pO' 5320—sio™Cpolnočnica, it ^ A^ZZ----------------IS »"^iji Zfimo*la kaka repu-'gostoma do poloma, ko smo pfl -Pri božičnem drevescu. i blika^ za delj časa obstajati,! zabili na besede: lscite naj 5321- „„„„, Šopek božičnih pesmi, petje Adnja ------------------------------------J.25 dasi bi vsaj meni bilo vse eno. prej kraljestvo božje in njeg0 68924—Romanje k Materji božji, 1. m 2. del, petje Adrija_________________________ 125 „r • T n •• 1 J . . • „„ „atli con« XT 1 *n ? ,1.1 r^tiA" i ah J e J«g°slavi.la republikan- ve pravice, m pridejalo se van 59086—Na sveto noč, 1. in L. del, petje Adrija_________________________________________ 1Z5 , , vr i,f- ska ali monarhistična, samole bo vse druge. Ne bodite v sKi da obstaja. j beh za jutri, ker jutri se poskr' Oblika vlade je v bistvu po- bi. Dnevu zadostuje težava." SLOVENSKE PIANO R0LE WF 7780—Hej Slovani ..............................................„.„„..$1.00 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela......................,.......1-00 WF 8994—Moj očka so mi rekli............................,.......1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček.............................. 1.00 WF 9282—Ljubeči spev ------------------....._____________________________________1-00 WF 9386—Mati zakliče ...................................................., 1.00 F 7239—Miramare ______________________________________________.....___________ .75 WF 6716—Mladi vojaki ........................................___________ 1.00 F 7238—Na jadranski obali ...............................................75 F 7232—Ohajska krasotica ........................................................«75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ..........................................75 WF 9374—Pojmo na štajersko ....................................... 1.00 WF 9283—Pomlad ...........................................*]"...._______ 1.00 WF 7781—Pomladni dihi .................................................. 1.00 WF 7233—Pozdrav .......................................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela ------------------------------------- 1.00 WF 9389—O j sijaj sijaj solnce......................................1.00 F 8728—Sladke vijolice .valček ..........................................75 F 9213—Slovenski poročni ples ........................................75 WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ............................ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih ...................................... 1.00, F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki ................................................ 1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00 WF 7690—U boj ................................................................ 1.00 F 8749—Za jedan časak .....................................................75 Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO. I1X stranska, vse je na tem, kak-1 Tu je življenje, vse drug0 šno je- vladanje, in da je pra- vodi le v pogin. vilno vladanje. V tem ima__' * * * ceteris paribus — monarhija Politika in načela. pred republiko nekaj Predno-| Na svojem tem letnem sti. To spada bolj v kako znan- zborovanju katoliških dela* stveno razpravo. I , .. .. XT v, rA. T. , . skih unij na Nemškem v t'el Idimo in poglejmo v Avstri- senkirchnu dne 24 in 25. sti'Jkr J* TbHk;1- Dve^ t- L -iie podale stranki si stojita oboroženi - i • • , , ' , , uuoro/sem cein0 155javo pletfe načel v uO' nasproti, da ne more priti do pravega razvoja. Ko je kancler Schober hotel nekaj denarja, so mu v Parizu in Londonu rekli, da mora razorožiti te oboroženi stranki. Ampak _ v republiki smo, in Heimwehr je po svojih zastopnikih izjavila, da hoče ljudstvo ščititi tudi zoper — vlado. Vlada je tu, jah in taktičnega postopanja politiki. Postalo je to nujno f potrebno. Med socialistični"1 pojmovanjem in katoliški!" naukom o socialnih zadevah f razlika bistvena. Katoliške d« lavske unije so tudi v predvo^ nem času nasprotovale socif lizmu. V zadnji dobi pa se Jc katoliško delavsko gibanje P 0' Uudstvo vlada, republika je, vla-je pogo- ampak vlada ne more dati. Tudi republika stoma trda kost. * * * Komentar. Kardinal Mundelejn je za svojo škofijo dovolil katolikom u-živati mesne jedi na dan kin- mom. Politično tako postopa nje je postalo potrebno v re' publiki, kjer so vse delav; skupine zavzele isto taktih0' Radi taktičnega postopa«.^ ko je šlo za skupne delavs^ interese, so katoliške unije stopale skupno s socialisti Ni čanja grobov in na dan 4. ju- kakor pa niso s tem odstopi'^ lija, ko padeta ta dva dneva I od svojih načel, ali odobrile ' na petek. To ni prav nič izred- tem socialistični nauk. To M* nega, saj se celo iz manj važ nih razlogov kaj takega dovo li, ako se vloži prošnja. vo je zbor podal pred vso Ja nostjo. o ,v G. Molek napiše v Prosveti, ŠIRITE AMER. SLOVENCA