Celjski tednik Celje, 23. marca 1962 Leto XII. štev. 12 itKÁ IZVODU » DVt .-AO SOCIAliSTTCiNE ХТГ' оиваја cbljí: l«í.T IZDAJA IN TlSài CASOiPfSNO PODJFl/ï .CELJSKI TISK. *<ОСЧ>ТО(МП UREDNU ГОМ£ lfASt/> Gumijasta MERILA tarlar ^fovorimo o prevelikih ^likah pri razponih v razdelje- ^^ju osebnejía dohodka, se nam Prosto z^odi, da hodimo kot ^flčke okoli vrele kaše, in da ^porabim še eno prispodobo — «robiem zgrabimo kot pes ježa... RavHo zato, ker ta vprašanja leko previdno in bojazljivo ob- ravnavamo, povzročamo plodna ga za mnenja, da bi bilo dobro ^riti spet korak nazaj k admi- lisfrativnim omejevanjem in po- jtavljamo^ tako pri nekaterih lašr odločne korake pri razvi- [а>ја družbenih odnosov v d vo- de. Pri tem pa pre za dokaj ičitne »nesporazume«, ki se jim le zmamo postaviti po robu. Ce pa kdo dregne vodilnega 0«тека v gospodarstvu z željo, |a bi zvedel od kod merila za ridno predimenzionirane deleže r delitvi, se takoj oglasijo: — Naši najvišji voditelji trdi- Џ, da ni gornie meje za dohodke, d so opravičljivi po socialistič- icm principu — vsakemu po nje- [•rih zaslugah. — Prav. Toda kaže, da je merilo I raztegljive snovi. Za tako vid- le odskoke morajo biti vidne *di zasluge. Samo zato, da je lekdo na vrhu neke gospodarske »rgapizacije, ni nuino, da je na rrhu lestvice dohodka. Tudi stro- kovnjake lahko ločimo. Nekdo je irokovnjak le kot zbir že pre- zkušenih proizvodnih procesov dosežkov, nekdo drug pa jih Torno razvija. Torej imamo pro- [mktivpe in neproduktivne stro- :ovujake. Zakaj bi istovetili vo- lilnega človeka v gospodarski irganizaciji, kjer je proizvodnja Л repu tržnih zahtev, kjer bla- ;e plesni, kjer so odnosi nenre- emi, kjer ni perspektivnih načr- •V, z onim. kjer vse to kaže lesprotno sliko? Nekateri mislijo, da daje že »oložaj sam po sebi obseg »za- l«g«. Nekoliko drastičen primer: Nekdo, ki je po strokovni plati è»rtni mojster, si lasti tudi po •etkratno razlikd od ljudi v de- avnici. ki so prav tako moistri, lOHiočniki, torej kvalificirani iudje. Samo zaradi naslova? J. Kr. Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Celju ZGOVORNA DEJSTVA V poročilu sodišč DELO OKROŽNEGA IN OKRAJNIH SODiSC V BOLJŠIH POGOJIH. — »STARI GREHI« V OBRAVNAVI PRED OKRAJNO SKUPŠČINO. — NAJVEČ KRIMINALI MED LJUDMI, KI IMAJO ZADOVOLJIV STANDARD. — PRE- MALO DRUŽBENE KONTROLE IN PREMALO ZANIMA- NJA ZA TA VPRAŠANJA V ORGANIH UPRAVLJANJA. — O OKORELIH PRESTOPNIKIH NA ODGOVORNIH DE- LOVNIH MESTIH. — PREPREČEVANJE KRIMINLA JE KORISTNEJŠE OD KAZNOVANJA PO NASTALI DRUŽ- BENI ŠKODI.. _ . . Ko je v torek na zasedanju OLO predsednik Okrožnega so- dišča v Celju tovariš Drago MA- KAROVIC podal poroöilo o dela Okrožnega in okrajnih sodišč ter analitično obravnaval nei^ativns družbene pojave, ki so našli svojo zadnjo stopnjo pred porotami ljudskih sodišč, so se odborniki srečali z nekaterimi dejstvi, ki niiso nova, ki jih zasledujemo že ves čas, odkar poznamo pojem gospodarskega kriminala. Ko člo- vek posluša nanizana dejstva, mo- ra nujno priti do zaključka, da so naši organi pravosodja in ostalih služb, ki delajo na področju pre- ganjanja kaznivih dejanj, še ved- no preveč osamljena, da so še vse premalo storili tisti organi, ki bi lahko mnogo pripomogli, da se to družbeno zlo začenja odstranje- vati v družbi sami s preventiv- nimi sredstvi, z vzgojo, s pravil- nejšo politiko razmeščanja kad- rov itd. Ko je tov. Makarovič govoril o tem, da je odstotek kaznivih de- janj s področja gospodarskega knrpni^a^a nižji kot prejšnja leta, ni iîJcljuceval možnosti, da ta po- jav kaže le navidezno sliko, ker je vprašanje, če je nedovoljno razvita družbena kontrola odkrila večji del deliktov? Iz poročila je mogoče jasno raz- brati, da večina vzrokov za kri- minal, pri katerem je oškodovana družba, leži v šibkosti evidence, v pomanjkljivi kontroli revizij- skih organov. Nič manj vzrokov pa ne odpade na dejstvo, da up- ravni organi temu vprašanju vse premalo posvečajo pozornosti. Velik del krivde je treba pripi- sovati tudi dejstvu, da je naša kadrovska politika še vedno po- manjkljiva. Vodilne in odgovorne položaje zavzemajo še vedno mnogi strokovno nesposobni lju- dje, med njimi pa tudi del takih, katerih moralno-politične kvali- tete niso v skladu s položaji, ki jih le-ti zavzemajo. Podatek, da je največ storilcev iz vrst uslužbencev, katerih živ- ljenjska raven je neprimerno boljša od ravni večine v oškodo- vanih kolektivih, vsiljuje zelo zgovorne zaključke. Natolceva- njem o nesposobnosti samouprav-1 nih organov za zapletene gospo- darske naloge spodbija tla poda- tek, da je komaj 4 odstotkov kaz- novanih zaradi takega kriminala iz vrst upravljanja. Delež krivde organov samo- upravljanje je večji de! v tem, tako lahko zaključujemo, da pre- več zaupajo »strokovnjaštvu« in njegovi »poslovni spretnosti.« Težko razumljiv pa je pojav, Jd je bil že tolikokrat predmet raz- prav. Podatki potrjujejo pravo nepoboljšljivost pri razmeščanju kadrov, ko gledamo le na stro- kovnost. Veliko primerov je, da so ljudje, ki so že stali pred so- diščem zaradi gospodarskega kri- minala, dobivali ponovno taka mesta, kjer so svoje prestopke na- daljevali. Nekaj je takih prime- rov, ko človek p>omisli, če jim ni bila pomujena bogatejša »malha« za izmikanje? Tako so morala so- dišča, ob takih izkušnjah, sama uvajati tudi preventivne kazni s prepovedjo opravljanja enakega poklica za določeno dobo? (pri- mer Ljudski magazin Celje). Večji del pravdnih zadev je še vedno s področja civilnih sporov. Veliko pomoč sodiščem dajejo si- cer poravnalni sveti, toda še ved- no je pravdarstvo v našem okraju zelo močno. Zlasti tu bi mogli z vzgojo in hitrejšim preoblikova- njem naše družbe veliko pripo- moči. Po razpravi o poročilu so o predlogih, ki jih je nakazal že predsednik Okrožnega sodišča in ki so jih prispevali odborniki v razpravi, glasovali in sklenili pri- por^(.'"iti občinam, da vsem tem vprašanjem posvetijo večjo skrb in da ukrenejo čim več pri pre- prečevanju kaznivih dejanj, kar je vsekakor mnogo bolje, mnogo koristnejše kot »zdravljenje« po- ltem, ko je škoda že povzročena. Tržaški komunisti na obisku v Celfu in Veleniu v nedeljo so prišli v Celje na krajši obisk člani KPI iz Trsta. Šestinštirideset komunistov iz Trsta, kolikor jih je bilo v de- legaciji, so bili v glavnem de- lavci iz tržaških ladjedelnic, pri- stanišča, plavžarji in železničarji. Med gosti so bili tudi Millo Ga- stone, podžupan ene izmed tr- žaških občin, dalje Lino Hreva- tin, član Glavnega odbora Trža- ške konfederacije KPI, Franc Gombač, dolgoletni delavski ak- tivist in drugi vidni delavski vo- ditelji v Trstu. V Celju so obiskali Tovarno emajlirane posode, kjer so se tri ure zadržali v prisrčnem razgo- voru s predstavniki organizacije ZKS, sindikata, organov delav- skega samoupravljanja in uprave podjetja. Tržaške komuniste so zanimala predvsem vprašanja o delavskem samoupravljanju, o proizvodnji, o našem zdravstve- nem, socialnem in pokojninskem zavarovanju ter o vlogi Zveze komunistov. Razgovor je potekal v vzdušju obojestranske želje po zbliževanju. Italijanski tovariši so kazali veliko zanimanje za naše oblike izgradnje socializma in čeprav razprava ni bila orga- nizirana vnaprej, so vendarle do- bili številne izčrpne odgovore o našem sistemu. Ogledali so si tudi tovarno, ki pa žal ni bila v pogonu in gostje niso mogli priti v stik s kolek- tivom. Predstavniki kolektiva >Emajlirke« so tržaške tovariše povabili, naj bi obiskali kolektiv še ob kakšni priliki in obdržali stike. Obojestransko so izročili pozdrave: Tržaški tovariši s» preko predstavnikov pozdravili celjske kolektive, sami pa so po- nesli pozdrave delovnih ljudi na- šega mesta delavcem v Trst. V nedeljo je delegacijo 46 ita- lijanskih komunistov sprejel i> pozdravil v Velenju sekretar ok- činskeJTa komiteja ZK Šoštanj to- variš Stane Ravljen. Po slavnost- ni izmenjavi zdravic in pogostitvi so si gostje ogledali nadpovršim- ske naprave novega jaška v Pre- i logah. restavracijo >Jezero< im ' mesto Velenje. Po ogledu so т | razgovoru v sejni dvorani DS Rudnika lignita Velenje postav- ! Ijali vprašanja o gradnji Velenja in o problemih komune. Zanimiva je predvsem izjava, da sedaj jasneje gledajo na naie stvarnost in da so srečni, ko sami vidijo deželo, v kateri upravlja neposredni proizvajalec. za čas od 22. marca do 1. aprila Kratkotrajne snežne padavine je pričakovati okrog 22. marca Med 26. in 29. marcem večje pa- davine (sprva sneg, pozneje dež). Politični Veli Jože — Kako ti odreže, sem ga vprašal. — Grozno. Uničilo me bo. Toliko dela, toliko dolžnosti, sestanki, posveti, konference, predavanja. Toliko je vsega, da zapuščam eno sejo ob polovici, da bi mogel biti na drugi v drugi polovici. Kaj hočeš, žrtev socializma... — — No, zdaj bo bolje. Razbremenjevanje, rotacija. Od- dahnil se boš! — Pa mu je vzelo sapo. — Razbremenjevanje? Rotacija? Kje pa so kadri, te vprašam? Le poglej. Sedem let sem že «ekretar osnovne organizacije ZK. Kdo jo naj prevzame? Tu me že ne bodo mogli razbremeniti. Odbornik sem. V redu. Toda v moji vo- lilni enoti bo težko... Komu naj prepustim funkcijo na terenu? Potem pa funkcija v športnem klubu. To je moj konjiček. Ce hočejo, ne bom šel veh! — Veš, pa le ni prav, da ne spustiš drugih blizu. Saj vendar vsega ne zmoreš ..., sem skušal ugovarjati. Pa je zapotegnil obraz v užaljeno zmrdo rekoč: — Sicer pa, če že hočejo, lahko kar vse pustim. Toda rečem ti, da me bodo še iskali ... Potem jo je odcvrl na nov sestanek, kjer bo ta dan že četrtič rutinersko razvijal misli o tem kako neizčrpen je vir ljudskih sil, neodkrita rezerva, ki je ne znamo poiska- ti,.. -ček Iprašanja narodne oliramlie na množično osnovo Ob neki priliki je tovariš TITO dejal: — Delajmo, kot da bo sto let mir in pripravljajmo se, kot da bo juitri vojna! — To globokoumno geslo nam le malokdaj pride na misel. To pa zaradi tega, ker mislimo, da so obrambne naloge dežele stvar vo- jaških organov in komisij pri ljudskih odborih. Mimo zato po- stavljenih organov se le maloka- teri organ in organizacija ukvarja tudi s to problematiko. In vendar svetovni pK)ložaj ni ravno vzpod- buden za tako kratkovidno brez- brižnost. Dejstvo, da so vse naše želje, vsa naša prizadevanja usmerjena k miru in miroljubne- mu reševanju isporov, nas ne sme odvračati od prizadevanj, da bi tudi najhujše zlo mogLi prestreči pripravljeni. Naši delovni ljudje pa so vse premalo seznanjeni z novimi okoliščinami oboroževal- ne tekme, niso si na jasnem kaj bi storili, če bi do takega zla res prišlo. In ker vprašanje vojne in miru le ni odvisno od naših želja, potem je dolžnost vseh organiza- cij in organov, da množice pripra- vijo, kako bi bili čim manj priza- deti ob vsiljeni katastrofi, kako bi znali na izkušnjah minule voj- ne braniti svojo domovino, kako bi s priučenimi in privzgojenimi metodami zaščite ter obrambe uspeli zmanjšati posledice. Zaradii tega bo nujno potrebno, da bodo vprašanja obrambe de- jansko zajele v tvorni krog vse naše delovne ljudi preko vseh or- ganizacij, organov, vse tja do raz- prav in dela v kolektivih samih. Zvezni odbor SZDL pripravlja ustrezen načrt za tako množično delo na področju narodne obram- be, o tistih vprašanjih pa je pred dnevi razpravljal tudi Okrajni ljudski odbor v Celju na zaseda- nju obeh zborov. Popolnoma na- pačno pa bi bilo, če bi sklepali, da je položaj v svetu trenutno te- ko zapleten, da načenjamo to vprašanje. Dejstvo je le, da za- mudo vendarle začnemo doprina- šati. .k- REZERVIRANO za stanovanjsko naselje Stanovanjska izgradnja v Celju » je pomaknila že pred letom z ^Hcdca« proti severu. Na Dolgem *iu je v zadnjih dveh letih zra- e veliko stanovanjskih blokov lioo Ш severno od Dečkove ce- Ta del našega mesta je men- * tuda prvi, ki istočasno dobiva novo šolo, ko je naselje šele v širai izgradnji. Prej ali slej bo treba zgraditi še ostale objekte od igrišč, otroškega vrtca z večjo znrtogljivostjo, predvsem pa moč- nejši trgovski in obrtniški center. Za nadaljnje potrebe po stano- vanjih je določen zelo primeren zemljiški kompleks pod južnLm pobočjem Golovca med Maribor- sko in Dečkovo cesto. Tu bo v prihodnjih letih zraslo veliko na- selje Zia pidhližno tisoč družin. Slika prikazuje del velikega moč- virnega travnika, ki bo po ure- ditvi meUoracijskega sistema pri- pravljen za veliko gradbeno po- dročje. Več pomoči mladim V nedeljo je živo razpravljalo na letni konferenci ZK Rudnika li{?nita Velenje preko 550 članov o konkretizaciji smernic TTl. ple- numa ter v temeljiti analizi ugo- tovilo, da so tako posamezniki kot organizacija v celoti pri- snevali velik delež ori uvajanju ekonomskih enot. Ta poudarek je bil umesten, kajti ravno rud- nik ima svoje specifičnosti v zve- zi z jamskimi obrati in gotovo je bilo težje uvajati ekonomske enote v teh pogojih kot v vse- binsko zakljnčeni enoti drugih podjetij. Po uvodnih mislih in referatu tovariša Jožeta Marolta, je razprava ocenila delo komu- nistov in ugotovila, da celoie ni moč soditi po nekaterih posamez- nikih, ki resnično niso odigrali svoje vloge. Kritizirana je bila predvsem nezadostna ikrb za klub mladih komunistov, katerim bodo v bodoče posvetili večjo pozornost in jih seznanjali s pro- gramskimi načeli ter jih vklju- čevali v delo. Doslej je v vrstah mladinskega aktiva delovalo le 25 od 114 mladih komunistov, če- prav jih gotovo srečujemo v dru- gih organizacijah ali društvih, t« vendar ne more biti zagotovile, da je njihovo delo v redu. Konferenca se je izognila ob- širnejši analizi proizvodnje za- radi predvidenega sindikalnega občnega zbora, ki bo v nedelj*, 25. marca. CELJANI - TRETJI v organizaciji domačih šahistov je bilo v nedeljo v Kalcu tradicionalno srečanje mestnih šahovskih reprezen- tanc Slovenije. Med štiriindvajsetimi ekipami so zmagal' Mariborrr'ni, ki so zbrali 50,5 točke, druga je bila Ljub- ljana 48, tretje Celjo 44,4 4.-5. Jese- nice in Novo mesto itd. Tretje mesto Je za Celje lep uspeh, saj so pustili za seboj celo favorite te?'.movanja kot Jf^senice. Domžale, Krnnj itđ. V dvoboju z Jeseničani so Celjani dosegli največjo zmago 5:1. Takšnega uspeha proti tej ekipi ni doseglo noben odrugo moštvo. Lep aspeh (5 in pol : pol) so Celjani do- segli tudi v dvoboju s Kranjem. V od- ločilnem dvoboju za drugo mesto pa 80 izgubili srečanje z Ljubljano 4 in pol : 1 in pol. V tem dvoboju s« j« zlasti poznala velika utrujenost igral- cev. Pri Celjanih je bil najboljši Peiec. ki je zbral osem in pol točk. Ra/.en njega so se odlikovali še Strajher, Bervar in Jazbec po 8, ter OJetrež in Janežič. CLLJSkl TEDMK STEV. 12. — 23. marca 1962 Pogled po svetu Ali bodo ženevski pogovori, ki zdaj teko o RousseaujeDem mestu ob naJDečjem alpskem jezeru, za- res prava ofenziva za mir, bobne- či ogenj mirotvorcev, ki bodo v fronto nezaupanja napravili pro- dor k miru, k osnovam miru na svetu? Ali bo razoroiitvena kon- ferenca utrla pot na vrh, omogo- čila sestanek med Kennedifjem in Eruščevim in drugimi šefi držav? Ali se na razorožitev sploh resno misli, ali je iluzija, pa če je polo- žaj še tako kritičen, obstanek člo- veštva še tako na nitki? Ali je razorožitev absurd, v katerega naj verujemo prav zato? In odgovor? Ne recimo narav- nost, preglejmo okoliščine, ki da- našnjo Ženevo spremljajo, poglej- mo nanjo vsaj s *strehe Evrope^, saj se n ženevskih vodah ogleduje Mont Blanc. Dobre volje, pravijo, je bilo to pot veliko in to na obeh straneh. Zunanji ministri so izredno naglo popravili mučni vtis, ki ga je za- pustil s svetovni iavnosti Kenne- di/jev >ne< Eruščevu. Kennedif sam je pri tem pomagal s tem, da je privolil na razširitev dnevnega reda z Berlinom in vprašanjem evropske varnosti. To in še kaj nai bi pomenilo, da je polovica neba nad Ženevo jasnega. A na drugem koncu se gneto izza gora stari rirnsi. volni iezp in strahot": Ameriški sklev. da bodn nhnov^H nuklearne poskuse v atmosferi. In Rusk je že povedal, naj o tem Rusi ne spregovore nobene bfsede, ker da imajo za sebni dO poskusno mimo snoraiiima. Dalje. Franciie v Ženevi ni. Frannifi ima at^m^ko bombo v žepu. Kaj če se ni iz Že- neve izvila prav zato. da hi ve prevzemala nobene o^n^-^nos/j 5'>- deč po pisan m nemških listov bo najbrž res tako. A tretie in najhuje: Pritisk za- hodne Nemčije, da tudi Ženeva ne sme spremeniti status nuo. V Zahodni Nemčiji je tik pred Žene- vo vlada izdala voziv. nai vse pre- bivalstvo sodehije vri civilni za- ščiti, pri gradnM zaklonišč in tako dalie. ^epraj) bi Nemci, ki so do- živeli bombno papadp pa ner^^^^a rrtpo^ff 7 antičnim Fnpicm lahko rekli animiis memiviaip horrp*. š" spomina na to se boiimo. z^hnd- nortpmška vlada s tpm. oklicem priznava, da z raznrn^^itmin ne ra- čuna, pač rta z a^nrvalrn voino. le zoner vsako snremembn fstatu^a Zahodne Nemčije v NATO. tudi zoper brezatomsl-o cono. Vsako podajanje med SZ in ZDA je za Zahodno Nemčijo mora, ki jo tla- či, dokler se ne razidp — praznih rok. Ta nora jp vred Žener>o r^vri- zorila dva haohava — Krollovo afpro in šp Stranssovo izjavo, da Zahodna Nemčija ni vristaš kri- žarskega pohoda proti komuniz- mu, oboje pa pomeni, da Nemčija ni pozabila na samostojno pol't'ko z rezervo na obe strani in če treba s kakršnimkoli pritiskom tudi na obe strani. De Gaiillovi ljudje pa sp v istpm času trudijo, da bi z Alžirom do- segli časten sporazum. Trdo gre, kajti obe vojski ne moreta biti zmagovalki, nobena na noče biti poražena. >Mir hrabrih^, kakršne- ga si je pred leti zamislil stari Ga- lec Gaulle. še straši v možganih in v srcih njegovih ministrov. De Gaulle je kajpada za jahal tako vi- sokega konja, da bi rad videl pod njim marširati ves ostali svet z Alžirom vred. A videti je, da Al- žirci nočejo njegovemu konju pod rep. OAS počenja tako gnusne stvari, da bo Francija morala pri- stati na pogoje, s katerimi bo možno ydpbellare superbos<, po Vergilooi besedi, ukrotiti Salanove ošabneže in Godardove rablje. Al- žirci niso sami, ves svet okoli Sre- dozemlja pa ve, kako zahrbtne so kolonialne sile, kadar sedajo za mizo, za katero nekdanji podlož- niki zahtevajo in kujejo svojo ne- odvisnost. Prepričani smo lahko, da bi de Gaulle raje zapovedal, naj njegove legije začno >parcere subjectis* prizanašati premag-nim Alžircem, kakor pa streljati na Evropejce, ki se z orožjem še bore za francoski Alžir. Zato je vlekel alžirsko vojno, zato so se zavlekla pogajanja v Evianu in zato bo še marsikaj hudega, preden bo Alžir zadihal na svoji zemlji prost. Pre- mirje je zdaj sklenjeno, prodor do miru je izvršen. T. O. Štafeta mladosti - UVOD V PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI Proslava dneva mladosti posta- ja iz leta v leto vse bolj množi- čen pregled uspehov in ustvar- jalnosti mladih na različnih po- dročjih družbenega življenja. Ta proslava ni omejena samo na 25. maj, temveč se začenja veliko prej in traja tudi po nekaj me- secev. V celjskem okraju se bo letos začela razmeroma zgodaj, saj lahko štafeto mladosti šteje- mo kot veličasten uvod veliki ne samo mladinski, temveč vseljud- ski politični manifestaciji, kateri dajejo v letošnjem letu obeležje sedemdeseta obletnica rojstva predsednika Tita, dvajsetletnica mladinskih delovnih brigad, ena- ka obletnica pionirske organiza- cije in ne nazadnje Jugoslovan- ske pionirske igre. Kot smo že zapisali, bo štafeta mladosti tekla letos skozi celjski okraj v dnevih sedmega, osmega in devetega aprila. Sedmega apri- la jo bodo v popoldanskih urah na Cernivcu sprejeli tekači mo- zirske občine in jo ponesli do svojega občinskega središča, do Mozirja, kjer bo nekaj pred šesto uro zvečer svečanost. Na ta pri- hod štafete mladosti v Mozirje bo navezana še lokalna proga, ki se bo isti dan začela na Okrešlju in ki bo obiskala Logarsko dolino ter vse kraie Zgornie Savinjske doline do Mozirja. Mimo tega bo organiziranih še več kraiših kra- jevnih prog. in sicer: Podvolov- jek—Luče. Rečica ob Savinii, Snodnjn Rečica. Medvedjak—Mo- zirje, Gorica ob Dreti—Nazarje itd. Osmega aprila bo štafeta na- dalievnla svo»o pot iz Mozirja (ob 6.00) do Šoštanja (7.50), Ve- lenja (8.30). Gornjega Doliča (10.10) itd. Tudi na ta odsek zvez- re poti bo vezanih veMko število lokalnih prog. kot: Vinski vrh— Velenje, Šentilj—Velenje, Pleši- cev—Šoštanj, Topolšica—Šoštanj, Lokovica—Šoštanj, Ravne—Šo- štanj ter Paski Kozjak—Paka. Na območju celjskega okraja bomo nosilce glavne štafetne pa- lice spet pozdravili devetega aprila. Tako jo bodo tekači iz Konjic sprejeli na Vrholah ob 8.25 in nadaljevali pot do Konjic, kjer bo ob devetih krajša sveča- nost. Veličasten sprejem štafete pripravljajo v Celju. Ta bo ob 10.45 na Trgu V. kongresa. Od tod bo štafeta nadaljevala pot skozi Petrovče, Žalec, kjer bo ob 12. uri prav tako lepa svečanost, do Prebolda. Tu jo bodo prevzeli motoristi in jo ob pol dveh pre- dali v Trbovljah. Na to progo bo vezanih okoli trideset lokalnih štafet: Vitanje—Vojn»k. Dobrna —Strmec. Zreče—Konjice, Loče— Konjice, Bistrica ob Sotli—Prela- sko—Imeno—Podčetrtek —Prista- va—Mesti nje—Šmarje (9.10), Gro- belno—Šentjur (10. uri). Štore— Celje, nadalje Kozje—Prelasko, Lesično—Kozje, Donačka gora— Mestinje. Prevorje—Šentjur. Bo- hor—Crnolica. Ponikva—Grobel- no, Resevna—Šentjur, Dramlje— Mariborska cesta, Šmartno v Rož- ni dolini—Celje, Svetina—Štore, Jurklošter—Rimske Toplice (ob 9.00) — Laško (9.35) — Celje, Se- draž—Laško. Šmohor—Laško, Vrh nad Laškim—Laško, Vransko —Latkova vas, Gomilsko vas— glavna cesta, Letuš—Doberteša vas, Ojstrica—Tabor—Kapla, Mrzlica—Prebold, Zabukovica— Žalec, Šešče—Griže, Vrbje—Ža- lec, Gotovlje—Žalec, Pirešica— Petrovče, Liboje—Petrovče in Tolsti vrh—Celje. To so le nekatere glavne smeri lokalnih prog letošnje štafete mladosti. V resnici pa jih bo do- sti več, saj bodo posebni občinski in krajevni odbori za proslavo dneva in štafete mladosti pri- pravili še štafete iz vseh šol, de- lovnih kolektivov, ustanov in po- dobno. Tako bo tudi letos v štafe- ti mladosti sodelovalo več deset tisoč mladih ljudi, več deset tisoč spremljevalcev in tistih, ki bodo nosilce štafetnih palic pozdrav- lalji in jim želeli — srečno pot in najboljše čestitke predsedniku Titu za rojstni dan. —mb Zadovoljivi uspehi Jugoslovanskih pionirskih iger v torek popoldne je bila raz- širjena seja Okrajnega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger, na kateri so skupaj s predsedniki ustreznih občinskih odborov (manjkali so iz- Žalca, Laškega in Šentjurja) proučili zimsko ob- dobje te velike pionirske aktiv- nosti in se pogovorili o okvirnem programu za naslednjo etapo. Hvaležna je ugotovitev, da so v večini občin že zaživeli občinski odbori Jugoslovanskih pionirskih iger. To še posebej velja za mo- zirsko, kije pod vodstvom tov. Vlada Miklavca zadihal polno življenje. Medtem ko je bil program zim- ske etape JPI v glavnem izpo- polnjen s smučarskimi tekmo- vanji in tečaji, nadalje s tekmo- vanji v telovadnem mnogoboju, metu medicinke (to tekmovanje je v okrajnem merilu zajelo okoli osem tisoč mladine) in po- dobno, pa odnira snomladanska etapa dosti širšo izbiro programa. Med drugim se bo v tem času za- čelo tekmovanje za šolski šport- ni znak, nadalje tekmovanje za >Kip kurirja Jovicec in podobno. V programu večine pionirskih odredov pa je tudi začetek del pri gradnji in ureievanju pre- prostih šnortnih igrišč pri šolah. Prav bi bilo. če bi letos to akcijo povsem končali in če bi pri vseh šolah nazadnje le dobili, če dru- gega ne, vsaj zelene površine, travnike, ki bi služili mladini za telesnovzgojno izživljanje. Problem Občinskih odborov JPI pa je tudi letos izredno bor- no finančno stanje. Težko je ra- zumeti, zakaj premnogi občinski ljudski odbori niso mogli zago- toviti niti dinarja za dejavnost, ki vključuje na tisoče najmlajših državljanov. Čudno, zares čudno! Sicer pa je torkovo posveto- vanje potrdilo, da so bili v zim- skem obdobju Jugoslovanskih pi- onirskih iger doseženi zadovolji- vi rezultati in da so tudi načrti za nadaljnje delo postavljeni na solidne temelje. -mb Obresti za (lajanje posojil Pri sindikalni podružnici de- lavcev gozdnega obrata v Slov. Konjicah so že pred leti ustano- vili bratsko blagajno, v kateri se je nabralo okoli tri sto tisoč di- narjev. Večina denarja je stalno v obtoku v obliki manjših poso- jil članom. Po sklepu zadnjega občnega zbora sindikalne podruž- nice pa bodo poslej posojila iz te blagajne dajali le z uvedbo 2 % obresti. V. L. Led na mlinskem kolesu — še v marcu Kako se bo izvajala amnestija? Odločitev Zvezne ljudske skupščine, da am- nestira nad 150.000 ljudi, ki živijo izven meja naše ožje domovine kot tako imenovani vojni in povojni emigranti in okoli tisoč ljudi v kazen- sko poboljševalnih zavodih in zaporih v državi, je naletela na ugoden odmev. Ze zdaj so mnogi naši ljudje poslali v tujino pisma svojim sorod- nikom in znancem, v katerih jih obveščajo o tem sklepu. Istočasno pa se pojavljajo še vpra- šanja, ki samo dokazujejo, kolikšno je zanima- nje za ta izredno pomemben korak, katerega je, kot je bilo rečeno na zasedanju Zvezne ljudske skupščine, lahko sprejela samo država, ki je ustvarila politično enotnost ljudstev in pri ka- teri družbeni red sloni na načelih humanizma. Kot rečeno, se v zvezi s to odločitvijo Zvez- ne ljudske skupščine pojavljajo mnoga vpraša- nja. Eno od teh je, kdaj bo dobila amnestija svoje pravomočje. Ce bo n. pr. zakon o amne- stiji objavljen v Uradnem listu v četrtek 22. te- ga meseca, potem bo amnestija začela veljati osem dni pozneje, to je konec tega meseca. Zna- no pa je. da so izvršeni vsi ukrepi in da bodo iz zaporov in poboljševalnih domov takoj izpu- ščeni vsi tisti kaznjenci, na katere se amnestija nanaša kakor hitro bo začel veljati ta zakon. Pojavlja pa se vprašanje, kaj naj ukrene človek, ki živi v inozemstvu in ki bi želel izko- ristiti zakon o amnestiji? Treba je povedati, da mora biti iniciativa na njihovi strani. Praktično to pomeni, da morajo interesenti vložiti prošnje pri najbljižjih jugoslovanskih predstavništvih ▼ tujini. Po zbranih podatkih bo jugoslovansko predstavništvo izdalo potrdilo, s pomočjo kate- rega bo emierant urejeval odnose v državi, r kateri živi ali pa se bo odločil za povratek r domovino. To je edini možni postopek, da posa- mezniki izkoristijo zakon o amnestiji, ki se na- naša na tiste, ki niso najtežji vojni zločinci, ki niso izvršili najtežjih kazenskih dejanj proti narodu in državi in ki tudi danes ne delujejo aktivno in organizirano pfoti naši državi. To je tudi odgovor neki materi, ki je vprašala, ali se lahko vrne sin, ki je po begu čez mejo med drugim klevetal državo samo zato. da bi dobil v tujini zatočišče. Po zakonu o amnestiji se mu to dejanje oprosti. In drugo vprašanje: ali velja amnestija za tiste, ki so v času kampanje Informbiroja odšli v vzhodne države in tam ostali tudi po pomilo- stitvi 1%t. leta. Odgovor je — da pod pogojem, če spadajo med tiste, na katere se amnestija na- naša. Sicer pa velja pribiti, da se amnestirajo vsi emigranti ne glede na to, ali živijo v zahod- nih ali vzhodnih državah. Pogosta so vprašanja, kako pa bo z zaposlit- vijo in pokojnino, če se emigrant odloči za po- vratek v domovino. Na vsak način bo naletel v mejah možnosti na pomoč, da se ponovno vključi v življenje, oziroma da se zaposli. Glede pokojnine in delovnega staža pa bodo veljali naši zakoniti predpisi o socialnem zavarovanju. V vsakem primeru je najvažnejše to, da postane povratnik enakopraven državljan z istimi pra- vicami in dolžnostmi, kot jih imajo vsi ostali. Tisti, ki bodo še naprej ostali v tujini in želi- jo obiskati svojce, naj ne čakajo novih predpi- sov. Dovolj je, da prosijo za vizo in njihov pri- hod jim bo povsem omogočen. Jugoslovanska di- plomatska predstavništva bodo hitro in zelo eno- stavno reševala vsa vnrašanja. za katera je za- interesiran emigrant. To so predvsem pravice za stalni potni list, za obisk v Jugoslaviji in za vse ostalo, kar imajo naši državljani, ki živijo v tu- jini. V vsakem primeru amnestija daje možnosti vsem, na katere se nanaša, da pridejo na obisk v Jugoslavijo brez straha, da bi bili kazensko preganjani za storjena dela. Pomlad' v začetku aprila Vremenska napoved Zaradi neugodnih vremenskih raz- mer se Je spomladanska setev začela z zamudo. Mokra zemlja Je ovirala priprave in ostala dela. Četudi ozim- nina dobro kaže in Je pšenica pone- kod dosegla že višino 15 cm in več. Je tu in tam zaradi prevelike vlage orumenela. Spričo zapoznele setve se kmetijski proizvajalci močno zanimajo, kakš- no bo vreme v bližnji prihodnjosti. Zanima Jih, kako bo s padavinami in ali je pričakovati stabilizacijo vreme- na. Na to vprašanje Je znani vremeno- slovec profesor Ante Obuljen povedal naslednje: Po prehodnem poslabšanju vremena na začetku marca, lahko pričakujemo v naprej zme. no ob ačno in mirno vre- me, v katerem pa bodo značilna ve- lika temperaturna nihanja. Proti kon- cu marca, a najbolj verjetno med 25. in 28. marcem, pričakujemo poslabša- nje vremena, ki ga bodo spremljale nestalne padavine. To poslabšanje b* zajelo vso državo. Vendar, ne bo dol- go trajalo. Drugi vremenoslovec Boris Koljčie- ki pa Je dejal takole: Zgodnja pomlad se bo začela že ▼ sredini marca. Kot prehodno obdobj« bo ta čas nosilo še nekatere značil- nosti zime: poleg močnih in mrzlih vetrov, bo nastopal Jutraji mraz s sla- no in meglo. V tem času zgodnje aU predpomladi lahko pričakujemo tudi deževje, pa celo sneg. Takšno vreme bo trajalo do konca marca, pa tudi v začetku aprila, nakar bo nastopila sta- bilizacija vremena z dvigom tempera- ture. Pravo pomlad lahko pričakuje- mo v prvi polovici aprila. Zato pa bo v drugi polovici prihodnjega meseca znova sprememba vremena. To spre- membo bo označevalo hladnejše vreme z vetrom in padavinami. V nasprotju z lansko pomladjo, Id Je bila zelo suha in topla, zlasti v marcu in aprilu, bo letošnja pomlad dosti bolj hladna in vlažna. Tudi pozimi, ko je sneg in mraz, so vaje potrebne. Na s'iki: vojnk» tankovske enote po uspešno zaključeni vaji čistijo tanke IZBIRAJTE vojaške poklice Posebno mesto v našem družbenem življenju zavzemajo vojaški poklici. Mladinci se za te poklice usposabljajo v raznih vojaških šolah in akademi- jah. Vsako leto razpiše Državni sekre- tariat za narodno obrambo posebne natečaje za sprejem mladincev v te šole. Letos so bili takšni natečaji že razpisani; oddelki za narodno obram- bo pri ljudskih odborih občin pa že sprejemajo prijave ter dajejo ustrez- na pojasnila. Vojaške šole delimo na podooficir- ske, v pripravno šolo za letalsko vo- jaško akademijo in v vojaške akade- mije. Mladinci, ki so vsaj z dobrim uspe- hom opravili sedmi razred o-^emletke in prvo polletje 8. razreda, lahko vlo- žijo prošnjo za sprejem v pripravno šolo za letalsko vojaško akademijo in za razne podoficirske šole. Pravico do vlaganja prošnje za pripravno šolo za letalsko vojaško akade^-ijo itipjo mla- dinci rojeni 1947. in mlajši. Starejši ne pridejo v poštev. Prošnje za sprejem v podoficirske šole pa lahko vložijo mladinci rojeni leta 1946. in 1947. Rok za vlaganje prošenj je zelo kratek in traja samo do I. aprila letos. V razne vojaške akademije pa se lahko prijavijo dijaki, ki so opravili katero koli srednjo ali pa, da so kon- čali prvo polletje zaključnega razreda ter niso starejši od 20 let. V višjo šolo za medicinske sestre in višjo šolo za medicinske laborantke se spreje- majo dijakinje vseh srednjih šol. ProS- nje Je treba vložiti do 1. avgusta; za letalsko vojaško akademijo pa do 15. Julija 1962. V kratkem bodo izšli tiskani raz- pisi za vse vojaške šole in akademije ter bodo na vpogled na vseh šolah in javnih oglasnih deskah. Šolanje v vseh vojaških šolah Je brezplačno; brezplačna je tudi hrana, obleka, šolske potrebščin«*, stanovanje itd. Gojenci vojaških šol živijo v in- ternatih, vojaških zavodih in spreje- majo določeno plačo po pravilniku o ; plačah gojencev vojaških šol. Mladin- ci se s prošnjo obvezujejo, da ostane- j Jo v aktivni vojaški službi po oprav- ljeni šoli vsaj deset let. j Šolanje v podoficirskih šolah traja ', od dveh do štirih let, v pripravni j šoli za letalsko vojaško akademijo ; dve leti, v vojaških akademijah pa ' tri do štiri leta. Vse te šole so iz- \ enačene s civilnimi šolami in imajo njim ustrezne statuse. , Ko mladinec opravi šolanje v kate- • Ti koli podoficirski šoli dobi začetni ] čin vodnika In redno mesečno plačo, gojenci, ki končajo eno Izmed voja-t' ških akademij pa račetni čin podpo- j ročnika in prav tako redno mesečno : plačo. i Mladinci razmišljajte o svojem bo- ^ dočem poklicu. Odločite se za brez- ; plačno šo'anip v eni i/med vojaških i šol ali vojaških akademij. , F. K. CELJSKI TEDNIK STEV. 12. — 23. marca 1962 OČI so obrnjene k... Nekatere izkušn|e iz Emajlirke V EMAJLIRKI DOBI OBISKOVALEC, KI PODJETJA 2E DALJ ČASA NI OBISKAL, A GA DOBRO POZNA, MOCAN VTIS. KAJTI TO NI VEC STARA »EMAJLIRKA«. NIKJER NI VEC NIZKIH STROPOV IN TEMAČNIH DELOViSC. VE- LIKE PROSTORNE IN ZRACNE HALE SO ZUNANJA PO- DOBA SPREMEMB. BOLJ BISTVENA PA JE VSEBINSKA SPREMEMBA V TOVARNI DVEH LEVOV — SPREMEMBE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA IN NOTRANJI ODNOSI V KOLEKTIVU. Namreč rekonstrukcija — po- ebno gradnja dveh sodobnih iektričnih peči, poizkusi s pro- Evodnjo na tekočem traku in z taijsko proizvodnjo pa spreml- jajo v osnovi sistem dela. prav dobro se namreč lahko še ponmimo velikih kupov polizde- ane posode, ki je včasih ležala v :upih povsod. Tedaj drugače tu- li niso mogli, saj na obeh starih ilinskih pečeh tudi ni bilo možno premeniti postopka. Z dogradit- ijo novih peči, pa so postopek azdelili, in sicer tako, da je pro- zvodnja kontinuirana. Nič več ni lamenjav med sušenjem in žga- ijem temeljnega emajla in su- enjem ter žganjem površinskega majla. Sedanji postopek v Emaj- irki je urejen tako, da služita obe tari plinsid peči za žganje te- neljnega laka, v tej fazi dokon- ana posoda pa takoj nadaljuje )ot — nanesejo površinski emajl, ;a posušijo in posodo dokončno zdelajo. Razen tega so v Emajlirki letos ivedli še eno novost — linijski dstem proizvodnje. Doslej so po- !odo v Emajlimici obdelovali pafr ako kot so prihajali polizdelki iz rurovinskega oddelka. Sedaj so ludi proizvodnjo v surovinskem )ddelku prilagodili tako, da re- cervirana linija jK)teka od začet- ca proizvodnje do končne obde- lave nemoteno in brez prekinitve. Ta sistem dela je res sicer v po- Izkusnem obdobju, vendar se že sedaj kažejo prednosti. Bistveno se je zmanjšal čas izdelave enega kosa posode, zaposleni ne menju- jejo nenehno artikle, s tem se po- veča brzina in kvaliteta izdelkov, bistveno spremenjeni pa so tudi pogoji planiranja in zasledovanja proizvodnje, kar olajšuje delova- nje ekonomskih enot. Razen tega je s tem tudi tesnejša povezava med ekonomskimi enotami. Značilne pa so nekatere težave, ki so se pojavile v zadnjem ob- dobju. Tako je epidemija gripe povzročila precejšen zastoj, grad- bena dela (nečistoča), ki še tra- jajo vplivajo na odstotek izmeč- kov, nekateri člani kolektiva pa so tudi napak razumeli bistvo ekonomskih enot. To so trije ele- menti, ki so vplivali na poslab- šanje Kvalitete in zaviranje pro- i izvodnje. Vendar teh elementov ne kaže zamenjati s sprememba- , mi v tehnološkem postopku. Kolektiv Emajlirke pa skuša slabosti, ka izvirajo iz nekaterih objektivnih pogojev in one sub-. jektivnega značaja premagati s požrtvovalnostjo. Tako so v ne- deljo prostovoljno delali ves do- poldan, da bi nadoknadili izgub- ljeno. Istočasno pa temeljito pro- učujejo podrobne vzroke za ne- katere slabosti. Rešitev je le ena — slabosti odpraviti, kajti sicer bi se zgodilo, da bi, vse kar bi s pozitivnimi spremembami prido- bili, hkrati tudi zaradi nepotreb- nih slabosti izgubili. Pravijo nam- reč, da smoter napredka ne more biti zakrivanje trenutno nastalih slabosti. Temu stališču res ni možno oporekati, kajti prav to .so bistvene in smiselne naloge delo- vanja ekonomiskih enot. Nanašanje površinskega emajla Telefonski pogovor v središču ekonomske enote »Emajlirnica«. Pogled v sosednjo ekonomsko enoto. Na tem mestu so včasih bila le majhna vrata Premikajoča se ploskev — polna posode — daje ritem proizvodnji Potrebno je več pozornosti Na zadnjem posvetovanju pred- stavnikov večjih gospodarskih organizacij iz celjskega okraja je tovariš Jože Ančik opozoril na nekatere slabosti, ki škodujejo našemu gospnidarstvu in razvoju družbenih odnosov nasploh. Najprej je opozoril, da so na!5a podjetja vse preveč širokogrud- na pri dajanju podatkov inozem- skim gospK)darskim partnerjem, ki znajo zaupljivost in gostoljub- nost izkoristiti. Tako se celo do- gaja, da nekateri tuji zastopniki tudi po večkrat obiščejo naša podjetja, a pri tem ne sklenejo nobene pogodbe. Razen tega so tudi v gospodarskih organizaci- jah vse preveč površni pri ob- ravnavanju poslov izza naših me- ja. Razumljivo je, da tak odnos lahko gospodarski organizaciji samo škoduje, posredno pa ško- duje tudi skupnosti, ker se go- spodarska organizacija, ki je pri dajanju podatkov inozemcem preširokogrudna, znajde na tu- jem tržišču na že pripravljeno in uničujočo konkurenco. To pa je v sedanjem obdobju, ko dajemo poseben poudarek izvozu, lahko zelo škodljivo. Tovariš Ančik je hkrati tudi opozoril na pojave gospodarske- ga kriminala. Res je, da bi težko rekli, da se ta v zadnjem času ši- ri, res pa je tudi, da ni možno zaznamovati upadanja; medtem pa tatvine in kazniva dejanja na račun zasebne lastnine hitro pa- dajo. Zlasti zanimivo pa je. da so organi varnosti v preteklem letu odkrili zelo veliko primerov prilaščania družbene imovine. To je posledica predvsem visoke strokovne usposobljenosti var- nostnih organov in hkrati doknj čudnega pojmovanja nekaterih ljudi — ki mislijo, da si bodo s postopnim prilaščanjem družbe- ne lastnine lahko izpolnili mega- lomanske želje — in pa slepega prepričanja, da bodo ostali skriti in nekaznovani. Toda oboje je le utvara. Hkrati pa nas ti primeri opozarjajo, da je v gospodarskih organizacijah potrebno ustvariti tak sistem poslovanja, ki bo one- mogočil pojave prilaščanja. Ma- lomarna notranja organizacija in pomanjkanje kontrole namreč včasih po nepotrebnem navede liiidi na kazniva dejanja. Pri šibkih ljudeh še vedno velja pre- govor »priložnost ustvari tatu«. Zaradi tega bo potrebno pred- vsem proučiti pogoje, ki so omo- gočili v posameznih podjetjih prilaščanja in razumljivo te po- goje odstraniti. Uspešno delo Delavske univerze v Konjicah r Na seji upravnega odbora De- lavske univerze v Konjicah so ugotovili, da so naloge na pod- ročju izobraževanja v večini pri- merov zadovoljivo opravili. Lepe uspehe so dosegli zlasti tam, kjer so za to področje pokazale zani- manje še gospodarske in politič- ne organizacije. Predavalnica konjiške Delavske univerze je vsak popoldan zasedena. Nekoli- ko slabše so uspevale šole za starše, katere so morali v nekate- rih krajih celo ukiniti. V. L. Javni delavci v novih pogojih Pred dnevi je bilo v Celju ple- aamo zasedanje zastopnikov sin- iikata delavcev in uslužbencev javnih služb dz celjskega okraja. Plenarnega zasedanja se je ude- ležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Celje tov. Jo- že Jošt. Obravnavali so predvsem pe- reče probleme prilagajanja jav- nih služb splošnemu družbenemu razvoju in o problemih, za katere •o javni delavci predvsem v zad- pjem času zainteresirani; o siste- mu nagrajevanja v ustanovah. Pri tem so poudarili, da je to sna najpomembnejših nalog za letos, ki jo bodo morali reševati s precej realizma in z doslednost- jo. Pri tem so še posebej pohva- lili pripravljenost Zavoda za na- predek gospodarstva, da izdela osnovne elemente za sistem raz- deljevanja osebnih dohodkov za prosvetne delavce in nekatere ustanove. Vendar se pri tem stri- njajo s priporočilom zavoda, da bo potrebno tesno sodelovanje in prizadevanje kolektivov in da je sodelovanje Zavoda treba vzeti kot pomoč za tista dela, ki zah- tevajo strokovnost na področju izdelave pravilnika za delitev či- stega dohodka in osebnih dohod- kov, -mi Med razpravo tovariša Zagoričnika FOTOZAPISEK iz Celja Tokrat smo se odločili kar za Celje. Kot po vsem okra- ju 80 bili za to obdobje zna- čilni hitri prehodi na spo- mladansko vreme in znova prav 21. marca nazaj v zim- sko počutje. Konec pretek- lega tedna so bili dnevi še strupeno hladni, turob- ni in dolgočasni. Nekoliko zasnežene ulice so bile puste, (prvi posnetek) po njih je za- vijal le veter. Nedelja je pri- nesla spremembo. Sonce je posijalo kot že dolgo ne, zrak je bil kristalno čist, celo v mestu pred Narodnim do- mom (drugi posnetek) je bilo prijetno kljub gradbiščem (bančno poslopje in sodna palača). Prvi nedeljski izleti so pomenili prijetno spre- membo za družine in parčke, za malčke še bolj. Nas so zanimali gradbeni problemi, saj pomeni pomlad tudi intenzivnejšo gradnjo. Najprej smo se ustavili nri obeh stavbah pri enodružin- ski hiši v gradnji in pri dveh blokih. Kot mnogi Celjani, smo si zastavili vprašanje, kaj je v sedanjem obdobju smotrnejše. Dražje in pri- vlačnejše stavbe za eno, dve ali največ štiri družine — ali pa stolpiči in stolpnice, torej blokovna in cenejša gradnja. Vprašanje je torej: »Tako ali tako?« (tretji ali četrti po- snetek). Bržčan bi so nam prehitra odločitev za eno izmed alter- nativ maščevala. Kajti med Celjani obstajata dve različ- ni mnenji, ki jih vneto bra- nijo. Oni, ki imajo manjša stanovanja v novih blokih, že nekaj časa trdijo, da so premajhna in si žele večjih. Nič nenavadnega — človeške želje in stremljenja se pač stopnjujejo. Oni pa, ki nima- jo niti primernega stanova- nja, teh pa je v Celju veliko in vedno več, pa odločno na- sprotujejo gradnji predragih stanovanj. Trdijo, da je po- trebno najprej rešiti akutne probleme stanovanjske sti- ske in za vselej odpraviti primere, ko ljudje stanujejo v neprimernih in celo zdrav- ju škodljivih »stanovanjih za silo«. Ce pri tem še upošte- vamo razpravo v Ljudski skupščini in njene zaključ- ke: »Prvn nalogn komun na področju stanovanjske iz- gradnje je povečanje števila novozgrajenih stanovanj«, se bomo že laže opredelili za manjša, a zato več stanovanj. Naš peti posnetek je tudi precej ilustrativen. Prikazu- je nam nov dom trgovskih učencev, ki ga zakriva ba- raka. To je najprej za Celje ki slovi po tem, da je ure- jeno, neprimerno; a je še bolj neprimerno, če vemo, da v tej baraki stanujejo lju- dje. Ta teden smo se pomudili za nekaj časa tudi v naši ti- skarni. Obiskali smo nove prostore kartonaže. Doslej so delavke tega oddelka v »Celjskem tisku« delale v za- res neprimernih prostorili. Zato se je delavski svet že pred letom odločil, da bo za ureditev novih prostorov na- menil precejšnja sredstva. Iz bivših garaž prostovoljne ga- silsko četo so arhitekti in gradbeniki uredili zelo lepe in zračne proizvodne prosto- re. Istočasno pa je delavski svet sklenil, da bo za ta od- delek nabavil tudi sodobnej- še stroje. Tako je ekonomska enota že dobila nov vezalni stroj (šesti posnetek) pa tudi nekatera druga dela, ki jih sedal še opravljajo ročno (sedmi posnetek), bodo me- hanizirali. Tokrat brez lormalizma v zadnji številki sem skušal pojasniti, kolika je škoda, če se v gospodarski organizaciji ne za- vedajo, da je vodenje mladega tloveka med učno dobo vzgojna dejavnost in da mu dejansko sta- rejši strokovno izobraženi sode- lavci izpisujejo zadnji in najpo- membnejši Ust pri spoznavanju ■veta. Najvažnejši zato, ker v tem obdobju mlad človek, fant ali de- klica formirata svoj odnos do družbe. Tu spoznata »pravila Igre« življenja in bivanja v druž- bi, tu se lahko tudi popravijo na- pake iz prejšnjih vzgojnih obdo- bij, tu pa se lahko pokvari tisto, kar Je v mladem človeku dobre- ga. Zaradi tega je delo z učenci v gospodarstvu zelo zahtevna na- loga; in sicer še bolj zato, ker se *»čenci v gospodarstvu zelo zgodaj »Poznajo z zakonitostmi, pravica- j*»l in dolžnostmi, ki jim jih na- |»Ka družba; a tedaj še nekateri ^»nu niso kosJ I>a je ignoriranje tega nemoral- ''o In škodljivo, so dokazali Ijud- iz Ljudskega magazina; da je ^Poštevanje tega plemenito in bomano dejanje, pa so dokazali ^'^ trgovskem podjetju »Merx«- ZASKRBLJUJOČ PRIMER Učni uspehi, zanimanje za delo in sploh nezainteresiranost za do- gajanja v okolici so bili znaki, ki jih je kazal mlad proizvajalec v tem podjetju. Vzrok za to je vse- kakor moral obstajati. V mnogih podjetjih bi morali uporabljati disciplinske kazni, grajanja ali pa bi na kak drug način skušali s silo » zadevo« spraviti z dnev- nega reda«. Pohvalno je, da v tem podjetju niso tega poizkušali, ker bi ničesar ne dosegli. S tem pa so tudi lepo dokazali, da obstaja ve- lik razloček med personalno služ- bo in kadrovskim oddelkom, če tega razločka seveda ne jemljemo formalno. BREZ TEORIJE PRAVILNA POT Nosilci posameznih psiholoških struj se še vedno prepirajo, čemn moramo pri analizi podobnega bolestnega primera dati prednost — rešitvi vprašanja: »Kaj je po- vzročilo take reakcije?«, »Kaj mu nenavadno stanje pomeni?« ali »Kaj hoče s tem doseči?«. Pusti- mo njihova prerekanja ob strani in upoštevajmo dejstvo, da so po- membni odgovori na vsa tri vpra- šanja. Kajti gotovo je teoretično in praktično potrebno vse troje; da se odstrani vzroli, da mlad človek dobi nazaj pozitiven smo- ter in da zapusti negativnega. S tega stališča so iziiajali tudi v tem podjetju, in sicer ne da bi se posebej poglabljali v posamez- ne teoretične aspekte problema. Skušali so ga analizirati prepro- sto, človeško — človeško pa ga tu- di rešujejo. Najprej so pogledali, kako mla- dinec živi. Takoj so zadeli v čr- no. Neznosni življenjski pogoji, socialna ogroženost in pomanjka- nje vzgoje ali še bolje — preveč vsiljevanja negativnih lastnosti. Od tu do rešitve naslednjega vprašanja ni bilo daleč Ta mladi človek je izgubil vsako perspek- tivo. Izgubil je vero v svoje mla- dostne ideale. Zaradi slabih gmot- nih razmer se spričo »preskrom- ne« garderobe ni mogel pojaviti ob slavnostnih priložnostih med sovrstniki, ni mogel na ples; izo- gibal se je ulice, ker je čutil vse poglede na sebi, s tem pa se je še bolj navezoval na domačijo, kjer je alkohol razdejal vse po- goje tudi za strpno sožitje. POVSOD PRIVIDNI SOVRAŽNIKI Tako se je v tem mladem člo- veku vcepljalo sicer le zmotno prepričanje, da je obkrožen le s sovražniki. Starši so mu sovraž- niki!? Sošolci so nekaj »druge- ga«!? Na cesti ga vsi gledajo kot nekaj posebnega!?... Prav nič čudno ni, da je izgubil vero v svo- je cilje in da jih je zavrgel, saj so se mu ob teh pogojih zdeli ne- dosegljivi. In tako smo tudi pri odgovoru na tretje vprašanje. Za- stavil si je neposreden cilj — beg pred družbo, beg pred stvarnost- jo, zamaknil se je vase — vsaj začasno, dokler bo pač šlo. Odtod tudi popolna nezainteresiranost. Od tod tudi domala izgubljen mladenič; res izgubljen, če bi v podjetju problema ne obravna- vali temeljito in podrobno, če bi se zadovoljili s formalno rešit- vijo. A se niso. Našli so preproste rešitve za vsa tri vprašanja. DOBRA VOLJA VELIKO POMENI Najprej je potrebno mladinca iztrgati iz družine, ki mu že tako ničesar več ne pomeni. Odtrgati ga je treba neznosnim razmeram, slabim vplivom in socialni ogro- ženosti. Tega pač ne bo težko sto- riti, ker je trgovinska zbornica tudi obljubila denarno pomoč za ves čas učne dobe. S tem se bodo pogoji za mladega človeka spre- menili, odpadli bodo vsi dejanski in navidezni sovražniki, lahko se bo bolj spontano vključil v druž- bo vrstnikgv, manj bo bolestne pripravljenosti na obrambo in v tem je tudi pogoj, da znova osvo- ji pozitiven življenjski smoter. Res je, da bodo leta gorja morda pustila sledove, res pa je tudi, da so pri »Merxu« s tem rešili eno življenje, ker je bilo dosedanje življenje tega mladega človeka premočrtna pot navzdol. ALI TO NI HVALEVREDEN PRIMER, PRIMER KI BI MO- RAL SLUŽITI KOT SVETAL VZOR TUDI DRUGIM? KAJTI TOKRAT NE GRE ZA FANTA- STIČNE VSOTE, GRE PA PRED- VSEM ZA RAZUMEVAN.TE IN DOBRO VOLJO — OBO.TE PA LAHKO SKUPAJ USTVARI VE- LIKE RECI. Pogoj pa je zavračanje »PRI- MITIVIZMA!. PRAKTICIZMA!, FOPM.\TJ7MA! in ne nazadnje »BICIKLIZMA«! Mile Iršič o CELJSKI TEDNIK STEV. 12. - 23. marca 1962 TEŽIŠČE NA INDUSTRIJI Za letošnji družbeni načrt žal- ske občine je predvsem značilno, da so ga vsestransko obravnavali tudi zbord volivcev, pri čemer so bile v končni formiulaciji upošte- vane mnoge pozitivne pobude v pogledu najnujnejših komunalnih ureditev. Prava tako pa seveda mnogih pobud ni bilo mogoče ujKJŠtevati, ker so preveč lokal- nega zjnačaja in ker bi bila njih ekonomska realizacija nerenta- bilna. Tako je bil največ razprav deležen vodovod v Taboru, za ka- terega so posamezne zadruge pri- spevale določena sredstva, a do nap>eljave ni prišlo, iker sredstva ne zadoščajo in ker so prvotni načrt razširili tudi na potrebe drugiih ikrajev. Poleg tega je bilo precej debat okrog ceste in ba- zena na Vranskem, pw:i čemer je cesta »odpadla z dnevnega reda«, vtem ko je za bazen predvideno tri milijone dinarjev. V razpravi o družbenem načrtu je bU glede bazena en odbornik proti. Druga, vsekakor večja značil- nost letošnjega družbenega na- črta je v tem, da temelji na pri- lagajanju gospodarskih panog novim instrumentom delitve do- hodka kakor tržišču, na povečani proizvodnji in povečanju produk- tivnosti, posebej pa še na pove- čanem izvozu lin smotrni investi- cijski politiki. Po teh načelnih postavkah pa naj bi se na pod- lagi lanskoletnih pokazateljev in danih materialnih pogojev pove- čal bruito proizvod za 14,5 odstot- kov, kar je nad okrajnim pov- prečjem, in narodni dohodek za 26,9 odstotkov. Pri vsem tem je težišče na industriji, ki pa je z izjemo Juteksa v fazi rekonstrulc- oije. Tako je v tem letu v glav- nem predvideno dokončanje re- konstrukcije Tekstilne tovarne Prebold in Tovarne nogavic na Polzeli, vtem ibo bo treba nada- ljevati z rekonstrukcijo Kera- mične industrije Liboje, v Rud- niku rjavega premoga v Zabuko- vici pa odpreti dnevni kop. V ce- loti ibodo gospodarske investicije znašale okrog 2 milijardi 8 mili- jonov dinarjev, od tega 980 mili- jonov v kmetijstvu, medtem ko je za negospodarske investicije predvideno čez 360 milijonov, od tega okrog 230 milijonov dinarjev za družbeni standard. Čeprav je razmerje med gosipo- darsfcimi in negospodarskimi in- vesticijami očitno nesorazmerno, je občutno ugodnejše od prejš- njih let, kajti poleg teh sredstev velja upoštevati še sredstva iz proračuna. Gre v glavnem za pri- spevke gospodarskih organizacij in delno tudi za krajevni samo- prispevek, uporabili pa bi jih za pričetetk gradnje zdravstvenega doma v Žalcu, za pričetek adap- tacije šole v Preboldu ter za fi- nansiranje kulturno prosvetne dejavnosti itd. V skladu z vsem tem predvide- va družbeni načrt, da se bo pove- čala produktivnost na zaposlene- ga za okrog 10 odstotkov, pri če- mer bi zaposlenost porasla za 4 odstotke, osebna poraba na pre- bivalca pa za 8,5 odstotkov. To, kar bo pri realizaciji druž- benega načrta še posebej važno, bo nadaljnje izpopolnjevanje si- stema delitve dohodka, ker je v tem tudi poglavitni oinitelj, ki bo lahko vplival na večjo produk- tivnost, ekonomičnost in renta- bilnost poslovanja in ker je končno družbeni načrt v bistvu zasnovan na delu, na razmerju med vloženim delom in ustvarje- nim dohodkom. Nov tekoči trak Te dni je stekel v Tovarni go- spodinjske opreme >Gorenje« nov tekoči trak za proizvodnjo električnih štedilnikov, ki jih bo- do proizvedli predvidoma 60.000 kosov. Cena štedilnikov bo kljub estetski obliki in izredni kvaliteti ostala neizpremenjena. Novost pa bo prozorno okence na peč- nici in avtomatsko reguliranje temperature ter kontrolne lučke za vsako ploščo posebej. Temu artiklu bo sledila kombinacija štedilnikov za plin in elektriko, katerih večie količine so na- menjene za izvoz. Veliko skrb posvečajo izobra- ževanju delavcev, saj obiskuje trenutno ena četrtina zaposlenih strokovne tečaje in tečaje za družbeno ekonomsko vzgojo. Tovarna gospodinjske opreme >CorenjeDne- va žena« so naštudirali komedijo »Peg, srček moji«, katero je gle- dalo občinstvo v prenatrpani dvorani. Aplavz občinstva jim je dal priznanje za uspeh in pobudo za nadaljnje delo. Ni pa to vse, česar so se lotili mladinci. Poleg dramske imajo še ping-pong in šahovsko sekcijo, ki sta prav ta- ko aktivni, kar pričajo razna tekmovanja. Pripravljajo pa se že tudi na delovne akcije, katere nameravajo izvesti v tej vasi. NEVROLOŠKI ODDELEK ALI NORIŠNICA Na zadnji seji podkomisije za zdravstvo in socialno po- litiko pri Okrajnem odboru SZDL v Celju je bilo v vrsti vprašanj, ki so obravnavala gradivo za bližnji plenum, mimogrede govora tudi o nevrološkem oddelku celj- ske Splošne bolnišnice v Vojniku, .0 katerem se zdi vredno — prav tako mimo- grede — objaviti ta zapis. Toda ne toliko zapis o nevrološkem oddelku, saj si te pravice ni mogoče lastiti kar tako ad hoc, kolikor o tistem, kar ta oddelek pre- tvarja v »norišnico«. To pa seveda spet ni nekaj, kar bi izhajalo iz oddelka, pač pa je nekaj, kar izhaja iz ljudi. Namreč predvsem iz tistih ljudi, ki verjetno niso imeli in nimajo z oddelkom nobe- ne druge zveze razen te, da so ga in ga gotovo še gle- dajo kvečjemu od daleč. Gre torej za to. da je v bi- stvu primitivna logika ljudi razvpila nevrološki oddelek za norišnico, s čimer je seve- da »poskrbela< za njegovo »afirmacijo«, kar pomeni, da mu je naredila zelo slabo uslugo. Ker v resnici nevro- loški oddelek še ni norišni- ca, kakor živčno bolan člo- vek še ni norec, je seveda vprašanje, čemu lahko kori- sti takšno deformiranje in »reformiranje« ustanove! Verjetno ne dosti »reforma- torjem«, saj kaže njih ne- zrelost, še manj ustanovi sa- mi, a najmanj gotovo lju- dem, kateri bi morda iskali zdravstveno terapijo na nev- rološkem oddelku, vtem ko se »norišnici« kajpak na da- leč izognejo, kajti občutek, da »so bili« v norišnici, bi bil toliko kot sramotni pe- čat, za katerim bi vsi kazali s prstom in vzklikali: »Po- glejte, norca!« Ker pa so živčne bolezni v današnjem času docela na- raven pojav, različne po svo- ji teži in zelo mnogoštevilne po obsegu, je nevednost, ki jih skuša postavljati pod skupni imenovalec »norišni- ca«, toliko bolj škodljiva, ker očitno vzbuja v ljudeh' komplekse in s tem bržkone tudi v pogostih primerih pre- jrečuje zdravljenje. In cončno poraja ta brezglava logika vprašanje: mar ni no- ro proglašati za norost to, kar dejansko ni noro? dhr CESTA BO - CESTE NE BO (GLOSA) Bo in je ne bo, ker je. Namreč cesta na Vranskem. Nihče ne bi mogel trditi, da ceste ni, ko vsakdo, kdor se vozi skozi Vransko, vidi in še bolj občuti, da je. Tudi ne more biti bojazen, da ceste kdaj ne bi bilo, kajti če ne bi bilo kdaj ceste, bi bile vsaj — jame. Ceste brez jam pa ni, kakor ni jam brez ce- ste. Ker pa so seveda kljub temu lahko jame tudi brez ceste, so lahko jame — ce- sta. In čeprav dejansko ja- me ne morejo biti cesta, je cesta vseeno lahko — jama- sta. Kaj neki je v tem »glosi- ranju« narobe? To, da v njem ni — asfal- ta! dhr ZA KAJ GRE? V razpravi o družbenem načrtu žalske občine je bilo v analizi zborov volivcev zaslediti, da so ti ponekod dokaj kritično obravna- vali vprašanje krčenja in preme- ne gozdov, pri čemer so v svojih pripombah izražali predvsem po- misleke glede plodo^^itosti zemlje kakor tudi pomisleke zastran morebitnih podnebnih sprememb. Ker gre za pomemben gospo- darski ukrep širšega kakor zgolj žalskega značaja in hkrati za umestne pripombe, se zdi potreb- no osvetliti vsaj nekatere osnov- ne vidike, da bi bila tako zadeva jasnejša. Namen krčenja gozdov je zla- sti v povečanju kmetijskih zem- ljišč družbenega sektorja in od tod v povečanju tržne proizvod- nje in oskrbe lesne industrije, istočasno pa tudi v ohranitvi eko- noms'ko rentabilnih gozdov. V tem smislu je v žalski občini predvideno v prihodnjem obdob- ju za krčenje več kompleksov, zaradi česar je občinski ljudski odbor imenoval posebno komisi- jo za inventarizacijo gozdov na relativnih gozdnih tleh. Po njeni oceni pride v poštev 9 komplek- sov s površino 761 hektarjev, pri čemer upoštevajo analize konfi- guracijo zemljišč, vodni režim in turistične vidike. Tako bi v tem letu skrčili 395 hektarov. gozdov v Pirešici, Cepljah, Prekopi in Grižah. kar bi dalo nekaj čez 51 tisoč kubikov lesa. Pri tem velja dodati, da je ce- lotni načrt prevzel v izdelavo kmetijsko tehnološki in projek- tivni zavod pri okrajni zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo v Celju, pa prav tako, da je Inšti- tut za lesno in gozdno gospodar- stvo LRS v Ljubljani delno že opravil pedološke raziskave, ki kažejo ugodne rezultate. To je toliko važnejše, ker je občinski ljudski odbor sprejel osnovno načelo krčenja gozdov, po kate- rem gozdove ne bodo krčili tanj, kjer je proizvodnja rentabilna, kakor tudi. da bo za vsak kom- pleks posebej treba izvršiti te- meljite pedološke in hidrološke raziskave gozdnih zemljišč, da bi tako preprečili krčitev, ki ne bi bila gospodarsko utemeljena. Na. dalnji smoter pa je seveda v za- gotovitvi, da 'bodo posekana zem- ljišča spremenjena v intenzivnej. še nasade. Ker je bilo s tem v zvezi na zborih volivcev največ kritičnih pripomb, bo občinski ljudski od- bor imenoval še posebno komisi- jo kmetijskih strokovnjakov, ki bo vprašanje raziskala in 'bo za svoja dognanja tudi družbeno od- govorna. Dosedanje ugotovitve pa kažejo, da se giblje rcnlnost oosekanih gozdnih zemljišč ne- kako od dveh do sedmih let Kar zadeva vprašanje vetra, ki bo čez posekana gozdna tla pihal ali ne bo pihal, je seveda nemo- goče karkoli predvidevati, v skrajnem primeru je zelo verjet- no, da njegova moč ne bo bistve- no vplivala na savinjsko podneb- je. Pri vsem tem bodo pač naj- važnejši ekonomski pokazatelji v smislu pozitivnih ekonomsikih ra^ čunov, in če bodo ti zares pozil tivni, ne bo nobenega razloga, ki bi nasprotoval krčenju gozdov. dhr MLADINSKA PEVSKA REVIJA Na okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev je bila v to- rek razširjena seja sosveta za mladinsko petje, posvečena pred- pripravam mladinske pevske re- vije, ki bo 26. in 27. maja v Celju. Obravnavali so program prireditve in nekatera organiza- cijska vprašanja. Več o tem bo- mo še poročali. Prvi sprehod Ob uslanavljanjuprosvetnega servisa v Celju »Tovariši, malce neverjetno se sldši, ampak drži: bioJogija, nauk o človeku se poučuje še danes s ponazorili, ki so stara okoli pet- najst let. Kako bistveno pa se je spremenili v tem času naš odnos do predmeta ...-« >>Saj drugod ni dosti boljše; za geografijo sveta se uporablja le izguljeni zemljevid ... Slavisti sa- mo pripovedujejo o naših impre- sionistih in o glas'bi.. .-< »■Cloveik bi mislil, da smo še na dobrem, pa vam povem, da se nam ob tolikih seminarjih, teča- jih, šolah in predavanjih, ki jih imamo, dostikrat zgodi, da mo- ramo predavatelja pustiti brez ponazoril. Saj nimamo niti epi- skopa, samo en diaprojektor .. .* »■Predstavljajte si, kako otežko- čeno je šele kultumo-prosvetno delo Svobod. Imamo sicer lepo zalogo kostimov za igre, imamo tudi nekaj diapozitivov in apara- turo, toda za sto prosvetnih druš- tev v okraju je to isto kot ndč .. Naj mi disJcutantje ne zamerijo, ker ker sem stilno prirediil njihove miisli — v^sebinsko pa, upam, držijo.. Zlahka ste že uganild, za kaj gre. Tož'jo m tožimo, kakio primitiiven je še dai".pis v Celju (iin ckolici) učni ni \zgo]n< proces. TožJijo in tožimo, da se v 80 % našega dela .še daines vzgaja in izobražuje t golo besedo (morda še z dv-gnjenin prstom!) Pri vsem tem pa naj navedem zelo znano resnico: okoli 70 % znanja si pridobi povprečen človek sa-mo z vi- dom . . . Kaj naj storimo, da bomo nadoknadiJi tr našo sramotno zamiiddo. Drž': prav sramotna zamuda! V Ljubljani, v Mairi- boru, Kranju, v Brežicah, v BcVi Kra- jini in drugod so se že (zdavnaj) Zigi- baJi. Ustanovili so si prosvetni servis. Ustanavljamo ga tudi v Celjtt Občinski odbor SZDL je prevzel pobudo in pripravil posvetovanje o potrebah in možnostih za tak- šen servis. Gornje tožbe nam jas- no kažejo na potrebe — možnosti pa so prav taičo presenetljivo bli- zu. Drži namreč, da nismo na- bavljali modernih ponazoril. Na- sprotno. Diskutantje so ugotovili, da se skoraj po vseh šolah, po občinskih in okrajnih zavodih oz. pisarnah potika ogromno apara- tur (kinoprojektorji, episkopi, dia- projektorji, magnetofoni) in po- nazorili (diaE>ozitivi pd.), da pa marsiikje po leto in več ležijo ne- dotaiknjeni. >Dajmo se pogovoriti z lastniki teh »oiizkoriiščeinih sredstev, da jih vsaj aačasmo odstopijo t uporabo vsej druž- bi — saj je vse to kupovala dr'ižb« . . .c »Taiko je: najprej rdružimo rse, kar ni izkoriščeno, nekaj še dokupimo in prav bogat prosvetni servis lahko ima- mo . . .€ Direktor Prosvetnega servisa iiz Lju- bljane je otpozoril, da je pripravljen po miini'mal'n'h cenah nuditi veliko količino brošur (prpravljena predavainja o glasbi in likovni umetnosti), diapozitivov, ma- gnetofonskih posnetkov, kris + imov . . . Sava-fiilm ponuja 40-50 kratkih poučnih filmov o umetnosti, zna- nosti, tehniki, športu o tujih de- želah. Ponuja — Zcistonj. Vsak mesec bi jih lahko vrteli v Celju. Sikratka: zaloge ponazorili so ogromne. Prav tako pa so ogrom- ne naše potrebe. Seveda so zato vsi pozdravili pobudo po prosa^t- nem servisu. »■Dostopan bi moral biti vsako- mur — zato naj bi ne bil vezan Scimo na celjsko občino. Saj si ga tako ne bo mogla vsaka občina ustvariti zase. Vsaj kmalu ne.. »Mislim, da bi morali misMti tu- di na to, da bi takšen prosvetni servis tudi prodajal ponazorila, aparature, brošure — skratka vse tiisto, česar ne dobimo v naših knjigarnah.-« Vse misli so bile sprejemiljive. Sklep pa takšen: Prosvetni servis nujno potrebu- jemo tako za mod^smizacijo naše- ga rednega sodstva kot za izobra- ževanje odraslih in za kulturno prosvetno dejavnost. Naloge ser- visa bi bile: 1. iKJSojanje aparatur, ponazoril in vseh pripomočkov po dosto^v nih cenah; 2. posredovanje ponazoril od drugod ILgubljana, Zagreb, Ma- ribor); 3. izdelava vseh vrst ponaaoaril po lastnih zamislih za lokalne in širše potrebe in 4. prodajanje vseh navedenih pripomočkov. »Ampak povem vam, da s te«» ne bo nič. Kje pa bomo dobilJ ustrezen prostor v Celju?-« »Saj ni problem samo prositor- Problem je denar. Vsaj kakše« milijon bi bil potreben. Kdo P» ga bo dal? .. (V Mariboru n. pr. ima(jo tak- šen servis, dobiva pa 8 nidiijonov letne dotacije). »Prosvetni servis Celje« čaik» ustanovitelja; čaka Ustega, ki !>• organiziral združevanje obstoje- oih zalog, ki bo priskrbel prostof in denar. Čaka tistega, ki bo vsal potešili lačao kravo ob polnih »lih...* A. ^ CELJSKI TEDNIK STEV. J2 - 23. marca 1962 Utrinek iz Hlmskega gledališča Smo D filmskem gledališču in gledamo film ^Morilec Af«. Z zanimanjem smo poslušali uvodne misli o filmu in zdaj napeto sledimo dogajanju na filmskem platnu. Premikamo se, stegujemo vratove, vstaja- mo, škripamo s stoli in se jezimo — vse to zato, ker ne moremo brati podnaslovov. Platno je namreč tako globo- ko v odru. da vidimo njegov spodnji del samo še, če sto- jimo. In tako se prepiramo s sosedi, prosimo tiste, ki se- dijo pred nami, naj vendar sklonijo glave, onim pa, ki to govorijo nam, pravimo, da ničesar ne vidimo. Čez kakš- ne pol ure se vdamo v usodo in preizkušamo svojo nem- ščino. Ker pa je vsi ne znamo — film je namreč nemški — smo za velik del užitka pri- krajšani. Ko zapuščamo dvo- rano, se še kar naprej jezi- mo ... Toda če se ne motim, imajo D Delavskem odru dvoje filmskih platen. Tisto — glo- boko o odru, in ono, ki je zvito prav na njegovem za- četku, ilislim, da bi ne bilo nič narobe, če bi uporabili tega drugeg&I Pa še to-le: ko smo odha- jali iz dvorane, mi je pogled obstal na mizici, ob kateri je predavatelj govoril o fil- mu. Zanikrnejšega prta in ta- ko nelepe — milo povedano — mize še nisem videla. Pa brez zamere! -ij Ne zemlja, odnosi so važni Pred dnevi je bila v Mozirju seja občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri so govorili; o problemih kmetijstva in go- zdarstva v občini. Razprava je bila tembolj važna, ker sta ti dve gospodarski panogi eni od po- membnih panog v občini. Poudarili so, da so na terenu številne razprave o povečanju so- cialističnega sektorja kmetijstva. Razprave pa se vrtijo vse pre- več okrog podružabljanja zem- lje, mnogo manj pa okrog podru- žabljanja proizvodnega procesa na zasebnih zemljiščih. Zato je naloga vseh komunistov, ki dela- jo v kmetijski zadrugi, in pa stro- kovnjakov, da bodo storili več za povečanje kooperacije. Združevanje kmetijskih zadrug je povzročilo tudi nekatere sla- bosti. Najbolj prihaja do izraza slabost, da sta koncentracija za- drug in sredstev povzročila tudi centralizacijo v upravljanju. Po- sledica tega je, da je nova za- druga skorajda izgubila stik s kmeti. Na ta račun je bilo iz- rečenih že dosti upravičenih pri- pomb. Na seji so poudarili, da je sedaj ena največjih nalog komu- nistov v kmetijstvu, da se bodo zavzeli za hitrejšo decentraliza- cijo upravljanja po proizvodnih okoliših. V kmetijski zadrugi pa bodo morali tudi skrbeti za to, da bodo pogodbe o proizvodnem so- delovanju vedno izpolnjene. Ko so govorili o gozdarstvu, so poudarili pomen odprave dvotir- Dosti v gozdarstvu, ki je bila od- pravljena lani. Razprave o go- zdarstvu pa so bile doslej le pre- več strokovne, mnogo premalo pa je bilo širokih družbeno po- litičnih razprav. V gozdarski pro- izvodnji je opaziti še vedno pre- cej špekulacij, zato bo organizi- rana akcija za podružabljanje te proizvodnje velikega pomena. Tudi tu naj bo kmet plačan po svojem delu. Ob vsem tem pa bi se morali zavedati tudi tega, da je eksploa- tacija gozdov prav tolikšnega po- mena kot njihova gojitev. Na se- ji so opozorili tudi na nekatera napačna tolmačenja novega za- kona o gozdovih, ki se nanašajo na obratovanje žag venecijank. Ker stojita gozdarstvo in kme- tijstvo v občini Mozirje pred ve- likimi nalogami, so na seji skle- nili, da bodo pristojni organi v komuni čim prej sestavili pro- gram podružabljanja gozdarske in kmetijske proizvodnje, -er Smek te mliekle Človeka, ki se rad smeji, ki zmore razvedriti tudi dru- ge, imamo radi. Posebno pustni čas je tisti, ko bi vsaj nekaj dni povsod pozabili na grenkobe in se sprostili v prešerni rezigranosti. V Obsotelju pravkar praznuje 75. leto življenja veseljak Karel Gabron, ki mu v Bi- strici pravijo tudi pl. Para- dajzar. Pustni čas je vselej bil njegov, koderkoli je ho- dil je na življenjski poti. V Slovenjem Gradcu je pred vojno izdajal šaljivega Ku- renta, v Bistrici ob Sotli pa je tik pred vojno in tudi po vojnih letih izdajal ob Pustu Šempetrčana, strokovni list za pustne norce. Ovoj je ti- skala Mariborska tiskarna. Tov. Gabron je še danes ve- seljak in baje ni veselice, kjer ne bi poplesal in zaba- val ljudi. »Smeh je življenje«, se je nagajivo nasmehnil. »Vse- kdar sem rad vesel in citre so mi pri srcu. Veste, nisem imel lahkega življenja in sem moral skozi tisoče bo- lečin, toda smeh me je zdra- vil. Čudili se boste, če vam povem, da sem bil do svojih gimnazijskih let nem«. Da, šele s težko operacijo so mu vrnili govor. Kot dijak je med počitnicami hodil po pobočjih gozdnate Orlice, ki se boči nad Bistrico ob Sotli in v veter vpil glasove, da se je navadil govoriti. Ti po- hodi po griču so ga navdu- šili tudi za planine, tako je že polnih 58 let član planin- skega društva. Tik pred prvo svetovno vojno je živel v Brežicah, kjer je bil član Slovenske čitalnice že 1907. leta. »Tam, v Brežicah, je bilo razburkano. Nemškutarji so se skušali košatiti, pa se jim nismo dali. Še danes se živo spominjam, kako smo se ob- metovali z gnilimi jajci.« V očeh se mu je zaiskril pla- meček, kot bi še enkrat do- živel mladostno neugodnost. Planine ima najrajši. V Slovenjem Gradcu je 1911 osnoval planinsko društvo. Na Slovenskem menda ni planine, ki bi ji ne preple- zal na vrh. V sobici še danes hrani cepin in planinske spominke. »Nekateri pravi- jo, da je nor, kdor gre na goro; jaz pa pravim obrat- no: tisti, ki ne pozna užitka ■jlanin, je za marsikaj pri- krajšan. Kdo ve, če bi bil še tako čil, če ne bi dolga leta planinaril in bil rad vesel.« Občutil je tudi trdote celj- skega Starega piskra. Danes la še vedno prizadevno de- uje v družbenih organizaci- jah. V Bistrici ob Sotli, svo- jem rojstnem kraju, je da- nes tajnik Turističnega dru- štva, delavnega Avtomoto društva in društva upoko- jencev. »Seveda bom delal, dokler bom lahko migal. Unam. da še bom nekaj časa. Hm. kaj veselega? Veste, nikoli ne bom pozabil tistega, kako smo ob Pustu pričakovali godbo z Marsa. Naše fante smo po vrveh z .godali spu- ščali s stolpa in nazadnje še mene. ki bi moral zbrani množici govoriti kot marsov- ski odposlanec. Pa so mi šmenti tako nerodno zadrg- nili vrv okoli prsnega koša, da me je hotelo zadušiti. Ljudje so. seveda, ploskali in navdušeno vpili, ko sem lezel izpod neba, jaz sem krilil in mahal z rokami, ker nisem mogel zakričati. No, fantje, ki so me spušča- li, pa so mislili, da bo še lepše, pa so me spet pričeli dvigati, a ljudje še bolj ve- selo kričati. Jaz sem še bolj mahal in motovilil po zraku in bi se skoraj zadušil in verjemite, nič jim nisem po- tem povedal, ko sem vendar še živ stopil na noge. E, pa koliko veselih je bilo v živ- ljenju. Vedno sem z vese- ljem skušal preganjati bole- čine in žalost, pa mi je to tudi največkrat uspelo. Smeh je dobro zdravilo, čeprav se je včasih težko smejati.« Da bi se še dolgo smejal, naš Obsoteljski šaljivec in morda še enkrat dal pobude za tisti strokovni list, ki je tako zabaval Obsotelčanel s. Barve, naš veliki zaveznik Kdo ni rad prikupen? Menda ni takega človeka na svetu. Vsa- kdo želi biti vsaj prijeten, če že ni lep. Takšni smo potem samo- zavestnejši, bolj zadovoljni s sa- mim seboj in vse to bo nehote odsevalo tudi v našem vedenju. Zakaj se torej ne bi polepšali in uredili naše zunanjosti, če lahko storimo to s prav majhnim tru- dom in neznatnimi sredstvi?! Najvažnejše pri tem je — zdravje. Zdravi naj bodo naši las- je, zobje, pa koža in vse drugo. Ko imamo enkrat to, lahko po- skrbimo tudi za ostalo. Pomlad počasi premaguje zimo in našo garderobo bomo pomno- žili z novo obleko, puloverjem in morda celo plaščem. Ker pa vse to niso poceni stvari, premislimo, predno se odločimo za nakup. Žene so pri izbiri barv nekoliko zahtevnejše kot moški in vedo, da ni vseeno, kakšno barvo bodo izbrale. Naj vam nekoliko po- magamo. Rumena je vesela barva in pra- vijo, da je tudi najtoplejša. Ob- leka v tej barvi izraža zadovolj- stvo, srečo in razigranost. Rdeča barva deluje malce dra- matično, v vsakem primeru pa zelo mladostno. Toda, kadar iz- biramo rdečo barvo, pazimo na nianse. Svetlordeči toni na pri- mer niso primerni za rdečelaske, pa tudi ne za žene v zrelejših le- tih. Modra barva je pomirjujoča in osvežujoča. Mornarsko modra pa lahko zakrije celo marsikatero pomanjkljivost postave. Ločimo torej tople in hladne barve. Rumena, oranžna, rdeča, rumeno-zelena, rumeno-oranžna in še nekatere druge, so tople barve. Hladne pa so vijoličaste, modro-zelene, rdeče-vijoličaste in druge. Hladne barve postavo na pogled nekoliko stanjšajo in so torej primerne za polnejše že- ne. Ko se odločimo, kakšno barvo bomo izbrale za novo obleko ali plašč, pa moramo poznati tudi sami sebe. Ce smo mirne narave, nikar ne nosimo živih, kričečih oblačil. V njih bomo učinkovali smešno in brezkrvno. Najmanj kočljiva je nedvomno črna barva in menda je prav zato med že- nami tako pri jubljena. Elegant- na je bila že pred petdesetimi le- ti in tudi letos je visoka moda. Kaj pa njeno nasprotje — bela barva? Mladostna je, sveža in čista. Primerna je za vse barve oči in polti, izogibajo pa naj se je le močnejše žene. Toliko o barvah! Postavimo se zdaj pred ogledalo, položimo na- se zdaj rdečo, zdaj zeleno, nato rumeno tkanino (saj menda ni žene ,ki ne bi imela v garderobi vseh barv; upoštevam namreč tu- di perilo, jopice in druge drobna- rije) in kaj kmalu bomo ugotovi- le, katera barva nam najbolje pristoja. D. J. DVOBARVNI OBOK Rogatec je nekoč bil piestece. Še danes se vidijo ostanki obzid- ja, ki je zapiral trg. Tudi hiše stojijo okrog tržnega prostora, odkoder se tesno med hišama iz- vije cesta proti Halozam. Tu in tam še srečamo v starem predelu kakšen obok, kot je ta-le na sli- , ki. Nekoliko neprimerno je vi- deti, ker je samo do polovice sve- že prepleskan. Prav bi bilo, da bi bil ves rdečkast ali ves sivkast, toda meja lastništva je menda prav na sredini oboka. Potrebna bo kooperacijal s. Naša obču- tljiva deklica Včasih mislimo, da je dovolj, že žena pazi nase takrat, ko je prestopila dvajseto leto. Prej je tako ali tako zdrava in odporna proti boleznim, si mislimo. Pa ni tako! Zaščitni ukrepi za prepre- čevanje ženskih bolezni se zače- njajo že v otroški dobi. Do štiri- najstih let so posredni, ker po- trebujejo pomoč staršev, r dobi spolne zrelosti pa se le-ti spre- mene v neposredne. To so pred- vsem občasni ginekološki in osta- li pregledi. Mnogo laže kot zdraviti, je va- rovati se, smo že velikokrat ugo- tavljali. In prav v otroški dobi je ta ugotovitev več kot potreb- na. Motnje in nepravilnosti, ki v tem času nastajajo, lahko defor- mirajo mlado telo in duševnost in oboje lahko zapusti težke po- sledice za kasnejši čas. Rahitis na primer lahko onemogoči pra- vilen razvoj medenice — kaj po- meni to za dekle, vemo. Rahitis povzroča pomanjkanje vitamina D v prehrani. Deformacijo me- denice pa lahko povzroči tudi nepravilna obremenitev mladega telesa z delom, slabokrvnost, otroške bolezni itd. Zato — ne nosimo otroka k zdravniku samo do prvega leta starosti. Tudi potem, ko bo že hodil v šolo, skrbimo za njegov telesni razvoj. Vso skrb pa je treba posvetiti deklici okrog dva- najstega leta. Poučimo jo o higi- eni, o tem, kako nevarno je za- nje kopanje v mrzlih vodah itd. Priporočajmo jim umivanje v topli vodi, pazimo na njihove prehlade, skrbimo za to, da bodo nosile vedno toplo perilo, varuj- mo jih pred hudimi telesnimi na- pori — in hvaležne nam bodo za vse življenje. Deklice v teh le- tih naj imajo bogato vitaminsko hrano — veliko sadja, zelenjave in mleka. V tej dobi otroci radi jedo, vendar pazimo, da ne bodo jedli preveč. Deklica naj se ne zredi preveč, to lahko povzroči različne motnje in vpliva na njen duševni razvoj. Vsak škod- ljiv vpliv v tej dobi je lahko zelo težak. To obdobje razvojne dobe, ki traja približno štiri leta, je sicer kratko, vendar izredno pomendjno. D. M. Sami si pomagajo Drešinja vas je kmečko na- selje, ki je še pred nedavnim imelo kaj slab videz. Cesta je bila v deževnem vremenu polna blata in luž, v suhem vremenu pa polna prahu, ki so ga vdihovali otroci, ki se zelo radi zbirajo in igrajo na vasi. Pa so vaščani sklenili, da bodo to cesto asfal- tiralič Začeli so zbirati prosto- voljne prispevke v denarju in delu. Materialno pomoč so dobili tudi pri zadrugi. Kmetijskem go- spodarstvu A rja vas, občinskem ljudskem odboru Žalec, ki je za to pokazal veliko razumevanje. Cesta skozi naselje je sedaj go- tova. Treba jo je še samo politi z asfaltom. To delo bodo vaščani opravili pomladi. Po tej uspeli akciji so se sedaj lotili napeljave vodovoda. Sporazumeli so se za milijon dinarjev samoprispevka. Z delom bi bili že pričeli, a mo- rajo čakati še na načrt in do- voljenje za priključitev na vo- dovod iz Petrovč. Pričakujejo, da bo ljudski odbor tudi pri tej ak- ciji pokazal toliko razumevanja kot pri gradnji ceste. M. T. Ivan Ročk — Biba BIL JE MOJ PROFESOR Bil je moj profesor. Štiri leta sva se srečevala skoraj vsak dan. Stal je za kated- rom in zdel se mi je silno mo- gočen in učen. Vedno sem vztrepetala, kadar je pokli- cal moje ime. Nisem bila rav- no njegova najboljša učenka in težko mi je bilo, ker je tudi on to vedno poudarjal, i Ko končamo, sem si dejala, T>ga povprašam, zakaj me vedno tako grdo gleda.t Pa ga nisem! Toliko lepih spo- minov mi je ostalo na šolska leta, da sem na svojo obljubo pozabila. Včeraj pa sem ga spet sre- čala. Nasmehnila sem se in ga že od daleč — tako kot ved- no — spoštljivo pozdravila. Komaj mi je odgovoril. Roke je obdržal globoko v žepih in tudi klobuk je trdno obsedel na glavi. Od takrat, ko sva se zadnjič srečala — bilo je na maturi — so minila že tri leta. Morda je pozabil, da sem bila nekoč njegova učen- ka. Toda — če bi bilo tako — kaj je morda profesor, ki je od nas vedno zahteval toliko spoštovanja in vljudnosti, do neznanih žensk tako neote- san? Ne, to prav gotovo ne! Potem ostane samo še to, da me še vedno ne mara. Toda — zakaj vendar? Kaj ni bila zame dovolj velika kazen že to, da sem se vedno bala nje- gove ure in da sem štiri leta vztrajno nosila domov, no, ne ravno najboljše ocene?! In morda bi bila ravno njegova toplota, ena sama prijazna beseda, vse to popravila. To- da ne — moje ime je bilo za- znamovano s piko in ta pika bo ostala za vedno. Jn jče nisem bila nikoli, zdaj sem trdno prepričana, da si črnih pik niso izmislili dijaki sami. Škoda! —ca V občini samo ena črpalica Edina bencinska črpalka v šmarski občini- *rav revna je bencinska črpal- ka v Rogaški Slatini, ki je edina v občini. Vsak dan stoji ob njej vrsta vozil; poleti, v turistični sezoni pa jih je še dosti več. Do- bite pa lahko samo navaden ben- cin, kar je prav gotovo velika hiba. »Drugače trenutno ni mo- goče«, je dejal Jože Koler, poslo- vodja trgovskega obrata »Izbi- ra«, pred katerim stoji črpalka. »Ze nekaj let vidimo ta problem, ki je s porastom prometa vse bolj zamotan. Letos bomo ver- jetno dobili novo črpalko, toda ne na tem mestu. Lokacija tu ni prikladna, ker so na cesti celo železniški tiri, ki vodijo do na- livalnice kisle vode. Nova črpal- ka bo blizu hotela Sonce, kar pa menda ni najbolj primerno. Tisto pot zelo radi izkoriščajo gostje za popoldanski sprehod in ben- cinska črpalka za to ne bo pre- več vzpodbudna. Sicer pa je naj- važnejše, da končno dobimo v občino pošteno bencinsko črpal- ko!« Prva dela za novo črpalko so že v teku. Potrebna bi bila tudi v Šmarju. s. Ob 20-letnici smrti IVANA ROČKA Pred dvajsetimi leti — 6. mar- ca 1942 — je bil po več meseč- nem strahotnem mučenju ustre- ljen za zidovi mariborskih zapo- rov Ivan Rock-Biba. Bil je ožji sodelavec tovarišev — Kidriča, bratov Krajgherjev, Lidije Šentjurčeve, Slavka Šlan- dra itd., s katerimi so ga družila revolucionarna dejanja in zapo- ri ter globoka predanost Komu- nistični partiji, ki ga je že leta 1932 sprejela v svoje vrste. Bil je voditelj komunističnega gibanja med šoštanjsko in šale- ško mladino, ki se je mnogokrat zbirala pri njegovi materi v pod- strešnem stanovanju. Povsod je sejal klene besede v srca delav- ske in dijaške mladine, ob njego- vih besedah se je izoblikoval tu- di naš partizanski pesnik Kajuh. Skupno z brati Mravljaki je usmeril in oblikoval stopinje in poglede v svet mlademu pesniku. Vojna ga je zatekla v ilegali in kot član vojnorevolucionar- nega komiteja za Štajersko je delal, organiziral in vzpodbujal k uporu povsod, kjerkoli je ho- dil. Zanj je okupator objavil ti- ralico, izdala ga je šoštanjsika nemčurka Olga Strausova. . Blaža-Ivana Rocka-Bibe enega najbolj revolucionarnih sinov Šaleške doline se z hvaležnostjo in ponosom spominjajo vsi, ki so ga poznali. P. R. © CELJSKI TEDNIK STEV 12 - 25. marca 1962- IEnainštirideset let Kdorkoli se oglasi na oojni- ški šoli, srečuje ob vsakem času neumorno in požrtvo- valno prosvetno delavko Ma- rico Kvac, ki je te dni pra- znovala 60-letnico svojega rojstva. Čeravno je že pred desetletjem dovršila trideset let svoje službe v učiteljskem poklicu, je še vedno aktivna. Njen mladostni in sveži vi- dez še ne kaže, da bi 41 let poučevala naš najmlajši rod. Svoje prvo službeno mesto je nastopila 1021. leta v Šmartnem v Rožni dolini, kjer je bil njen oče šolski upravitelj. Leta 1923 je bila premeščena v Vojnik. kjer je poučevala do prihoda oku- patorja. Tudi niej niso bili prizanešeni težki dnevi oku- pacije, saj je bila zaprta v Celju ter kasneje izgnana v Srbijo, kjer se je preživljala kakor mnogi prosvetni delav- ci — Slovenci, učitelji z naj- različnejšim težaškim delom, le v začetku je podpirala NOB ter je ob osvoboditvi Srbije ponovno pričela vzga- jati naše otroke v Bolgariji kot slovenska učiteljica. V avgustu 1945. leta se je vrnila v Vojnik, kjer je z vsemi močmi pomagala pri obnovi. Njeno delo v šoli in izven nje je bilo plodno in uspešno. Bila je nekaj časa upravi- teljica v Socki, v Črešnjicah in v Vojniku. kjer službuje že 32. leto. Mnogi učenci se danes ob njenem jubileju s hvaležnostjo spominjajo vseh^ lepih naukov in napotkov, ki' jim jih je dala v svojem bo- gatem pedagoškem življenju. Prepričani smo, da bo še svoje izkušnje tudi v bodoče prenašala na mlajši rod ter ji želimo pri njenem priza- devanju kar največ uspehov z željo ,da bi med nami pre- bivala še dolgo vrsto leti KM ŠOLA UMIRA STOTE (Ob neuradni 140-letnici) Kljub visoki življenjski staro- sti, ki jo doživi redko katera šo- la, ni moj namen, da bi pisal ju- bilejni članek, zakaj šola dejan- sko v tem trenutku ne praznuje jubileja. Ce bi nekoliko priredil Simona Jenka, bi lahko rekel: Ti, šola, klubješ starosti stoletni, na tebi že pozna se časa ost, za nas si pač nekak problem prosvetni, kar navsezadnje menda ni — skrivnost. (In tako dalje.) Lahko bi tedaj pisali tudi ne- krolog, toda težava bi bila v tem, ker šola še stoji in ker poteka r nji pouk tako rekoč pod >var- nostnimi« stebri. Razen tega je nekrolog čustvena zadeva. Pre- ostane potemtakem ena izmed ti- stih običajnih variant, formulira- na nekako takole: Osnovna šola >Borisa Kidriča« v Rogaški Slati- ni spada v vrsto tistih šol, ki bi jih kazalo zamenjati za nove šo- le, ker imajo namreč tudi zgrad- be svojo življenjsko dobo, svoja »mladeniška« leta in tudi svojo >smrt«. Zgradba stoji, dokler jo >nosi« gradbeni material, potem pa... no, še vedno stoji. Kakor ta šola. V njej so seveda težavne razmere, kajti po sto štiridesetih letih razmere tudi ne morejo biti drugačne. Tako se v tej varianti pokaže predvsem ta slaba stran, da ugo- tavlja težavnost nekih razmer, ne more pa pokazati tudi rešitve, zakaj v podobnem položaju je v našem okraju, zlasti v šmarskem predelu še«precej šol, ki so ostale kot dediščina preteklosti in v ka- terih je v glavnem nov samo duh, medtem ko je >obleka« to- rej stara. In ne samo to, upošte- vati bi bilo v enaki meri vse tiste šole, ki smo jih zgradili v naši novi skupnosti, vse tiste šole, ki še nastajajo, upoštevati pa bi bi- lo tudi to, da ne more nastati vse naenkrat. Toda v tem ni nič no- vega, to je samo neizogibna res- nica. Odmiranje starih in nasta- janje novih šol je proces, ki živi hkrati z generacijami, ki ima za- četek v rojstvu prosvete, a konca po vsej priliki nima. Prav zato, ker šole ne omorejo stati večno. Zato ni nobenega razloga, da bi nasnrotno lastnost pripisovali ro- gaški šoli, kaiti že samo niena notranja struktura. >pomlajena< s tako starim gradbenim elemen- tom kakor je steber, trovori za to, da se bliža konec. Za to govori potlej tudi vzinodbudno prizade- vanje tamkajšniih kolektivov v iskanju možnosti, po kateri bo s širšo družbeno podporo ta >spo- meniško varstveni« obiekt prene- hal opravljati svoio funkciio in ga bo — pač po posameznih fa- zah — nadomestilo novo poslop- je. Kdai in kako, pa je seveda stvar bližnje prihodnosti, v kate- ri je predvsem važno — pravo- časno! Šele takrat pa bo življenjski jubilej popoln in šele takrat bo- mo lahko pisali nekrolog, nekro- log za šolo, ki je bila! dhr Violinist Rok Kiopčič Pred dnevi je gostoval v Celju mladi violinski virtu- oz Rok Kiopčič iz Ljubljane. Koncertant, ki smo ga tokrat na našem koncertnem odru srečali prvikrat, je razvil svojo umetnost v delih Brahmsa, Sebastiap? Bacha, Szymanovskega, Ravela, De- bussyja ter Marijana Lipov- ška, ki je bil klavirski part- ner mlademu violinistu. Umetnost Roka Klopčiča se je pokazala zlasti v dru- gem delu koncertnega spore- da, ki je bil pretežno im- presionistično zasnovan. V skladbah Ravela. Debussvfa in Szymanovskega je bilo mogoče občudovati do skraj- nosti pretehtan stilno-teh- nični prijem; violinistova igra je razodela izreden smisel za tanka, prislušku- joča razpoloženja mojstrov impresionizma. Marijan Lipovšek je po- novno dokazal, da mu v umetnosti klavirskega spremljanja še vedno ni nih- če kos. Mojster spremljeva- lec je prispeval poln delež k uspehu koncertnega veče- ra, kier je poslušalec obču- doval in užival hkrati. Zadnji koncert je pokazal, da v naši mali deželi ne manjka izvrstnih talentov. Seriozno in zagrizeno delo violinista Roka Klopčiča. ter visoka stopnja njegovega muzikalnega znania obetata še lene usnehe njegov' umet- niški karieri. M. V. Eno »kulturno« pismo Dragi urednik! . V zadnjem cajtu je v našem mestu izbruhnilo na dan nekaj kulturnih dogodkov, kar se reče, da je bilo kulturno življenje ze- lo efikasno, v kolikor žihar upo- rabil eno besedo, katera spada v vrsto enih podobnih besed kakor so naprimer — od oka ali od mozga, katere uporabljajo neka- teri slovenski državljani. Naj- brž je to posledica od slovenske- ga podnaslavljanja filmov, kate- rega imamo zdaj pri vsakem fil- mu — in je to pravzaprav prvi kulturni dogodek, kateri je torej izbruhnil na dan. Še bolj pomem- ben pa je sigurno dogodek, v katerem je en pomočnik dal ostavko, ob čem je ustanova, ka- tera ima upeljano eno družbeno upravljanje sigurno prišla za en korak naprej, kajti namreč je stvar taka, da v takem upravlja- nju se ni mogoče ozirati na ene- ga človeka, ampak na več ljudi oziroma na cel kolektiv, kar je v omenjeni ustanovi zelo dobro uštimano in je bila to sigurno še zadnja zapreka, katera je povzro- čala največjo zapreko pri upo- števanju upravljanja. Ne zameri, ampak v tem tre- nutku sem se spomnil, da prav- zaprav v našem mestu že dolgo ni izbruhnil kak velik kulturni dogodek, kateri bi bil vreden opisovanja in zaslužka enega mastnega honorarja, ker imamo namreč naše kulturno življenje celo leto zelo razgibano in se še bolj razgibavamo na raznih razpravah, katere so posvečene naprimer klubskemu življenju, katero je zelo razvito, in eni de- narni problematiki, katera je tudi zelo razvita in bi še bolj razgibavala in razvijala naše kul- turno življenje. Kar se tiče enih klubov, katerih je zelo veliko, moram konštatirati, da je z as- oekta televizorjev vedno več te- evizorjev, kateri sigurno pozi- tivno vplivajo na kulturno izživ- ljanje, da pa še manjka progra- mov, kateri bi še bolj pozitivno vplivalo v pogledu zabavnega potencijala. Namreč izjema je si- gurno klub v Gaberju, kateri si res prizadeva ustvariti eno po- trebno atmosfero, katera ne bi bila nekje v atmosferi v smislu kozmonavtike, v kateri so še mnogi klubi, zavoljo česa bi se lahko tu zgledovali, čeprav v klubu ni tako pogostih progra- mov in čeprav bi bilo kar fajn, če bi naprimer v javnosti objav- ljali, kdaj lahko človek pride, da bo kaj videl in slišal. Imam en občutek, da se preveč zapirajo v sebe, ob čem je to sigurno največja pomanjkljivost. En po- doben zgled nam daje tudi De- lavski oder, kateri nam kaže, ka- ko se dela, če v enem odru de- lujejo zdrave sile, katere delu- jejo z ljubeznijo in požrtvoval- nostjo, katere še ponekod zelo primanjkuje. Tako bomo zdaj lahko poleg Pohujšanja, katere- ga so uprizorili njegovi poklicni sosedi, videli še Hlapca Jerneja in njegovo pravico, kar se reče, da bomo lahko videli kar dva različna Cankarja. Drugače pa v naši ljubi kultu- ri ni nič novega, kar se reče, da je vse po starem. Kultura je po- dobna enim medikamentom, ka- tere uživamo dvakrat na mesec, namesto trikrat na dan, kakor je treba uživati medikamente, kateri potem sigurno delujejo kot zdravilni faktorji. Sigurno je to posledica od posledice preve- like življenjske naglice in ene dinamike, katero kažejo ene avtomobilske vožnje na vse stra- ni in eno veliko zanimanje za ceste, katerega pa namreč sigur- no ne kaže en pešhodec, kateri se piše in te pozdravla Pepi Šolar Filmi, kijih bomo gledali ZVER Madžarski film, v katerem je v središču pohotnost nekega San- dorja, ki razen svojega konja ne ljubi nikogar, ki pa z njim po- gosto odhaja v mesto, da bi uži- val. Tako postane njegova žrtev tudi naivno dekle, ki se zaljubi vanj, ki pa jo Sandor zapusti. Ta se potlej poroči z drugim in čez leta se v Sandorju ob sreča- nju z njo znova porodijo stara včustva« in prizadevanja brez večjega uspeha. Nekega dne pri- de na njeno farmo, pri čemer jo skuša prepričati, da bi zapustila svojo družino in odšla z njim, toda v tistem trenutku se vrne mož in med njima pride do spo- pada, v katerem je pohotnost po- plačana s smrtjo. Čudno dekle Proizvodnja Avala film Beo- grad. Film obravnava problem osem- najstletnega dekleta, ki odhaja iz province v velemesto na štu- dij. Pravzaprav beži iz province, pred zlobnimi jeziki in pred se- boj. 2e v vlaku pa srečanje z mladeničem prične zgodbo za- pletati, kajti ibruculja« ima o življenju svoje pojme in po teh pojmih je življenje toliko bolj smiselno, kolikor manj je v njem ljubezni. Tudi novo okolje sprva ne spremeni te »filozofije«. Toda — najrazličnejša srečanja se vrste in Minja sreča tudi člove- ka, ki ga ne more uvrstiti v no- beno svojih »kategorij«, kar zgodbo nekako preusmeri: Mi- nja ve, česa noče, mladenič ve, kaj hoče. Rada bi mu ubežala, toda pokaže se, da jo vsak ko- rak od njega, še bolj vodi k nje- mu, dokler ... in tako dalje. Snov, ■ki vsekakor ni brez psiholoških detajlov. Zadnji bo prvi Nemški film, ki prikazuje vr- nitev L. Daranta iz ruskega ujet- ništva v Hamburg. Osnovni mo- tiv je ta, da hoče povratnik po- zabiti vse, kar pripada preteklo- sti, vendar se mu to nikoli ne posreči. Ne more se znebiti ob- čutka, da je tujec, čeprav mu ga skuša vcepiti tudi njegov brat, advokat, da bi se tako oddolžil za krivico, ki mu jo je prizade- jal. Ob glavnem junaku sreča- mo v filmu še neko Vando, ki je v velemestu prav tako tujec, in ki šele ob Darantu spozna vred- nost življenja. Ko jo ta nekega večera obišče, najde pri njej mlajšega človeka, ki jo žali, za- radi česar ga Darant zadavi. Po- tem išče pomoči pri bratu advo- katu. DRUGI CIKLUS FILMOV Od polovice do konec marca bo celjsko filmsko gledališče izved- lo drugi ciklus filmov po krimi- nalnih in detektivnih zgodbah z naslovom >Zločin in kazen«. Na programu je bilo oziroma bo skupno pet filmov in sicer Ob- težilna priča. Morilec »M«, De- tektivska zgodba. Vrtoglavica in Prekleta sleparija. KUITURA PROSVETA Trinajsta plača in 15 odstotkov (Plus nekaj i misli) Trinajsta plača plus petnajst odstotkov je osnovni podatek in hkrati formula, po kateri je predvidena nova delitev dohod- ka v prosveti. Je pa to tudi tako imenovani novi sistem nagraje- vanja in istočasno sistem poveča- nja dohodkov na račun poveča- nja življenjskih stroškov. To po- meni, da gre dejansko za linear- nost, ker so pač pri povečanju življenjskih stroškov sorazmer- no vsi prosvetni delavci enako prizadeti (seveda načelno, ne pa v celoti). Druga varianta delitve dohod- ka po novem ključu so lansko- letne plače pomnožene z 1.35, tretja varianta je decembrsko stanje plus trinajsta plača in ta- ko dalje, pri čemer je očitno, da je v prosveti trenutno najbolj aktualni predmet matematika, ker je prosveta postala matema- tična. Vsekakor je seveda način delitve dohodka stvar šol in se- veda stvar sredstev, ki bodo na razpolago, saj se bo delitev sama lahko gibala kvečjemu v okviru denarne zmogljivosti. Toda pri vsem tem gre še za nekaj drugega, in sicer za ne- kakšen lapsus, zlasti tedaj, ka- dar v zvezi z novim sistemom delitve dohodka govorimo o na- grajevanju, češ da pomeni novi sistem dejansko nagrajevanje. Takšna postavka je kajpak v bi- stvu zgrešena, ker v bistvu na- sprotuje priporočilom, po kate- rih je povečanje dohodkov, kot že rečeno — namenjeno v prvi vrsti kritju večjih življenjskih stroškov. Logično se zdi, da ni mogoče ubiti vedno dveh muh na en mah, da namreč ni mogoče v tem primeru pripisovati poveča- nju dohodkov še nekakšnega sti- mulativnega namena. Čeprav pa nasploh velja mnenje, da bodo vsi dohodki za določen odstotek porasli, bodo ponekod porasli v resnici samo na videz, kajti v prosveti so bile posebej proble- matične doslej najnižje začetne postavke, ki jih bo zato kazalo občutno povečati, (po vsej priliki na račun večjih končnih dohod- kov), če hočemo zagotoviti po- trebne kadre in hkrati vsaj do neke mere preprečiti odhajanje teh kadrov drugam. Vprašanje stimulacije za kvali- tetno delo v sedanjih okolišči- nah potemtakem še ne bo rešeno, kar pomeni, da bo še naprej v glavnem prepuščeno individual- nemu odnosu prosvetnega delav- ca do njega, njegovim pedagoško vzgojnim in drugim kvalitetam. V tem je seveda drugi del pro- blematike, kajti dandanes smo prišli tako daleč, da se ne zado- voljujemo več z nekim ideali- zmom, če ta idealizem ni postav- ljen na materialno osnovo ali z drugo besedo, če zanj ne dobimo primernega plačila. Časi so se pač spremenili in v dinamiki razvoja je denar postal tisti smo- ter, ki mu je podvržen celo duh. In ker je za sodobnega človeka ta smoter toliko kot kategorični imperativ, si smemo z njim tudi v prosveti pojasniti drugo skraj- nost, zapopadeno v izjemnih (če- prav bolj maloštevilnih) dohod- kih, ki jih ustvarjajo nadure, honorarne ure, instruktorske ure in druge ure, kratkomalo, delo, prekomerno in zato cesto tudi problematično delo. Človek ne more svojega dela opravljati enako kvalitetno dvanajst ali več ur na dan. dhr »NEKJE« (kar je nekje kozerija) Nekje so govorili, da bi morali priti nekje do rešit- ve, ki je nekje problem. Za- to sem se jaz odločil, da bi jim nekje pomagal to stvar reševati, čeprav namreč ni- sem nekje poklican za to, pa mi naj zato nekje oprostijo, da se vtikam v njihove za- deve. Meni osebno je nekje strašansko hudo, kadar po- slušam nekje razprave, ki skušajo nekje reševati pro- bleme. Še celo več: nekje se bojim, da ostanejo problemi potem nekje nerešeni in da so potemtakem diskutanti nekje govorili zastonj. Kajti nekje se mi namreč zdi, da včasih preveč nekje govori- mo, pri čemer se nam nekje zgodi, kakor se je zgodilo ti- stemu, ki je rekel: — Tova- riši, ta stvar je nekje pro- blem in treba bi bilo najti nekje rešitev, pri čemer so ga potlej vprašali, kie. pa je odvrnil: — ja. že nekie. Ho- čem reči. da uterrne taka raz- prava nekie izgubiti svoj smi<;el. kar bi se dalo nekje prf^ktično prikazati takole: V Suhem Dolu se ukvar- jamo s problemoni. kako bi rešili problem kulturne de- javnosti. iTTiamo svoj k^nb, ki ima televJ7or in nekaj miz in stolov. Prob'em ni v tem. da liudje. ki bi priha- jali v klub. ne bi mosrli kam sesti, problem ie v tem. ker ni ljudi, da bi knm sedli. Klub v Suhem Dolu ima namreč samo televizor, ni- ma pa kakšnega dru?ačnerra proerama. Da bi zdaj rešili problem, se pravi, da bi pri- tegnili ljudi h kulturnemu sodelovanju, bomo ukrenili to in to, bomo recimo poskr- beli za program v klubu in tako dalje. Ce zdaj vso stvar obrne- mo, jo lahko obrnemo tako- le: Pri nas se nekje ukvarja- mo s problemom, kako bi nekje rešili problem kultur- ne dejavnosti. Imamo nekje svoj klub, ki ima televizor in nekaj miz in stolov. Pro- blem ni v tem, da ljudje, ki bi nekje prihajali v klub, ne bi mogli nekje sesti, pro- blem je v tem, ker nekje ni ljudi, da bi kam sedli. Naš klub ima namreč samo tele- vizor, nima pa nekje dru- gačnega programa. Da bi zdaj problem -nekje rešili, se pravi, da bi pritegnili nekie ljudi h kulturnemu sodelovanju, bomo nekje po- skrbeli in tako dalje. Močno se mi zdi, da nekje po t«kj poti vsa stvar zaše- pa. To je namreč nekie go- vorjenje v neznakah, ki ga niti matematika ne prinese, ker je znano, da matemati- ka nekie rešuje neznanke. Dru?rače je seveda s pravlji- cami, v katerih se vse doga- ja nekie. pa zato niti ni važno je to Suhi ali Mokri Dol. In čeprav je navsezadnje vsa stvar nekje pretirana, je nekie tudi resnična. kaJti govori nekje o tem da nekje tudi sami pretiravamo, ka- dar skušamo nekje nekaj re- ševati, pa rešujemo to nekje in ne na primer kar kon- kretno tam in tam ali pa tu in tu. Nekje je potem to tu- di navada, da smo včasih še vedno preveč nekje. Mar ni to nekje res? CELJSKI TED NIK ŠTEV. 12 - 25. marca 1962 Zabavni ansambel »Elektro« Tudi domači IMAJO VREDNOST Te dni se je v Šoštanju zgodi- la prava redkost. V polno nabiti dvorani je občinstvo pokazalo iz- redno priljubljenost domačega zabavnega ansambla »Elektra« in tudi to, da se začenja ponovno prebujati interes domačinov, za domačo kulturno-zabavno dejav- nost. Res je, da je zadnje čase bila nezainteresiranost v skladu s ^velikim spanjem« sekcij Svo- bode, ki razen običajnih proslav ni imela pravega programskega dela. Kaže pa, da je temu kraj. To daje slutiti predvsem dokaj- šen dotok sredstev, kar je tudi za amatersko dejavnost osnovni predposroj. Z ustanovitvijo dru- štva >Elektra«, ki ie zateio v Šo- štanju sekcije družabnega in športnega življenja ter prevzelo iniciativo v roke, je ponovno arebit led hladnega odnosa in kulturnega spanja. Odločilno pri ponovnem prebu- janju je pomoč in razumevanje kolektiva Termoelektrarne Šo- štanj, ki je dal sredstva in omo- gočil, da je prišlo do ustanovit- ve izredno kvalitetnega zabav- nega ansambla, katerega vodi to- variš Silvo Tamše — znan kom- ponist domačih polk in valčkov ter glasbeni vzgojitelj. Ansabel so ustanovili jeseni 1959. leta. Kolektiv Termoelek- trarne je poskrbel za nove in- štrumente in ostalo, 10 članov pa je pri vajah in temeljitem študiju prebilo nešteto ur. Kje se da to izmeriti in nagraditi? Prepričljivo nam govori o nji- hovem deiu izredno lepa ocena na okrajni reviji v Rogašiki Sla- tini in podobna na ne preveč dobro organizirani republiški re- viji v Kopru. Večina članov ansambla je iz vrst kolektiva termoelektrarne. Tako v Šoštanju kot v Velenju, kjer se je ansambel predstavil z večerom popevk in zabavne glasbe, je žel čudovit uspeh. Ta večer je tako »vžgal«, da so iz- vajalci morali štirikrat ponav- ljati komade, medtem ko je so- list — jazz trobente doživel aplavz med izvajanjem. V svoje vrste pa so vključili tudi tri domače talentirane pev- ce, ki so s prijetnimi glasovi in- terpretirali moderne popevke. To je bil start. Sedaj bo an- sambel s svojim bogatim spore- dom obiskal bolnike v Topolšici, predvideva pa gostovanje v Me- žiški dolini, Slovenjgradcu, v Celju in koncert za Elektrogo- spodarsko skupnost v Trbovljah. -ik Sele na začetku poti v Tovarni usnja v Šoštanju so doslej izdelali osnutek pravilni- ka o delu ekonomskih enot ter o delitvi dohodka podjetja in osebnega dohodka. Uvedba dela po ekonomskih enotah pa bo predvidevanja v osnutku še iz- popolnila in vodila do končnega osnutka. V naslednjih 2 do 3 me- secih bodo poizkusno uvajali predvideno metologijo. Stimula- cija za doseganje večjih osebnih dohodkov je predvsem na pri- hrankih pri obratovni režiji in na doseganju kvalitete. Osnova celotne vskladitve pa tiči v ko- ordinaciji proizvodnje z načrtom prodaje, kar pa je v usnjarski stroki z ozirom na nehomogeno surovino možno doseči le z bolj specializirano proizvodnjo. Ob- ravnave pri sestavi osnutka so pokazale težnje, da naj bo eko- nomska enota čim manjša, kajti le v tem vidijo proizvajalci mož- nost ekonomskih enot. -ik GLAVNA SKRB OTROCI Pot nas je zapeljala v novo mesto, kjer sta skrb družbe in trud delovnih ljudi v enakem so- razmerju. Poleg rešfevanja tež- kih nalog je Velenjčanom s so- dobnimi stanovanji dano v uprav- ljanje veliko družbenih sredstev. Da bi spoznali tudi njihov odnos do skupne lastnine, smo poiskali tajnika stanovanjske skupnosti tovariša Gorogranca, ga sneli kar na njegovem službenem obhodu in navezali pogovor. # Ali imate v svojem obsež- nem področju kakšne težave in v čem se zrcalijo? 0 So težave, V našo stano- vanjsko skupnost sodi 150 hišnih svetov, 6 servisov, skrb nad otro- škim vrtcem in vse to opravlja- mo štirje uslužbenci v enem sa- mem prostoru — mali pisarni. Ni čuda, če ste me našli na terenu. Vem, moral bi še več kot doslej josvetiti svoje delo delovanju aišnih svetov, t, j, biti z njimi v stalnih stikih. Vendar pa moram reči, da imajo posamezniki pravo srečo, da me najdejo, V pisarni ni prostora za pogovore o teža- vah in zato neredko kakšno stranko sprejemam kar doma (se- veda po službi). Sredstva sklada stanovanjske sikupnosti so izredno pičla, 3 % od najemnine nam dado 150.000 dinarjev mesečno, mesečni pri- jemki štirih uslužbencev pa zna- šajo v bruto znesku 150.000 di- narjev, Ce bi obremenili servise s prejemki vodje radiotehnične delavnice in honorarnega knjigo- vodjo, bi dvignilo ceno storitvam, kar pa ni naš namen, # Koliko servisnih služb ima- te? Ali prebivalci Velenja iščejo usluge le-teh? 0 Imamo pralnico, krpalnico, radiotehnično in mehanično de- lavnico, slikopleskarski obrat in zjbiralnico za kemično čiščenje. Skupno imamo zaposlenih 16 lju- di. Cene so dostopne, usluge do- bre in že zelo iskane. Za primer: cena pranja, likanja in zložitve srajce je 55 dinarjev, #V čem se odražajo pozitivne lastnosti hišnih svetov? 9 Delovanje hišnih svetov in v večini primerov samih lastni- kov stanovanjske pravice je do- kaz močne rasti družbenega upravljanja. Le redki so primeri, ko se posamezniki premalo za- vedajo, da so enako odgovorni do družbene kot privatne lastnine in prav tako redki so primeri ne- preračunljivega uporabljanja skupnih sredstev, 0 Kako je uspel zbor volivcev stanovanjske skupnosti in katere obveznosti je sprejel za bodoče delo? 0 Menim, da število obiska, ki ni bil najboljši, le ni v skladu z delom volivcev. Najvažnejša obveznost pa je sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo dveh otroških igrišč in honorarno nastavitev čuvaja za čuvanje igrišč in nadzor nad malčki. -ik NOVI KADRI Pred dnevi je uspešno prestalo preizkušnjo 27 kandidatov knji- govodskega tečaja prve stopnje pri delavski univerzi v Velenju in pokazali so solidno znanje. Vsi so se odločili, da bodo nadalje- vali s tečajem druge stopnje. Ti tečaji so izredno pomembni za- radi velikih potreb po knjigo- vodjih z uvedbo samostojnih ob- računskih enot v podjetjih. PRIDOBITEV Pred dnevi je 52 kandidatov politične šole v Šoštanju in v Velenju pristopilo k izpitom in v zagovorih svojih nalog poka- zalo zavidanja vredno znanje 8 področja političnih ved. Ti ko- munisti pomenijo novo in veliko pridobitev za uspešnejše reševa- nje težkih nalog rasti delavske- ga samoupravljanja in družbene- ga upravljanja v komuni, -ik Obvezno fluorografjrsnje Na zadnji seji ObLO je bil sprejet sklep o obveznem brez- plačnem fluorografiranju vseh prebivalcev občine Šoštanj roje- nih do leta 1945, Za izvedbo je bil imenovan poseben odbor. Kdor se ne bo odzval ali bo ovi- ral delo fluorografske ekipe, bo kaznovan z denarno kaznijo 10.000 dinarjev. Nove klavnice Zaradi nezadovoljivih pogojev v sedanji klavnici v Šoštanju in zaradi potreb vse Šaleške doline je Svet za gos/podarstvo sklenil, da Kmetijska zadruga Šoštanj preskrbi investicijski program za gradnjo nove klavnice. Loka- cija se predvideva zapadno od Šoštanja. Dokler delajo usnjarji v takšnih pogojih, dosegajo dovolj... Poznate mojo hibo? (črtica) Sem samokritičen in sem doslej spoznal na stotine drobnih napak d svojem de- lu, a šele razmah neposredne demokracije mi je pomagal odkriti mojo največjo hibo, fci pa je bila že dlje časa jasna kot na dlani vsem, le meni ne. Odločil sem se bil (po od- ločilnem »ja« moje boljše po- lovice in soglasnostjo obeh si- nov), da zapustim vrste šol- nikov. Namenil sem se tja- kaj, kjer merijo storilnost z metri, tonami in višjimi do- hodki. Z obvezno vojaščino mi je poteklo že četrto leto po di- plomi in pred nekaj dnevi sem žalil 28. rojstni dan s trpko trpkim teranom, kate- remu je sledila odpoved in romanje — in uglasil sem se z muhastim vremenom, ki le- tos prav atomsko menjuje to- potne občutke. Preromal sem dolino po dolgem in povprek, se naje- del vljudnosti in naučil ne- verjetne računice, ki mi ni bila doslej poznana. »Kaj?€ so se čudili. *Vstran hočete? Kje pa boste imeli 160 dni dopusta in kje boste delali le 4 ure dnevno in še to s tremi odmori?< T>Neverjetno?!Ljudje, ali bi delali za 22.500? Po novem pa celo za 500 dinarjev manj, ker sem več č&sa posvetil ^Svobodi€ kot strokovnemu izpitu.t Glave so klonili, toda ne- kdo je rešil položaj s hono- rarji, ki so baje že nešteto fičkoo pripeljali pred prag šolnikov. Dejali so, da me bo- do obvestili, če ... In spoznal sem, tokrat celo brez terena, da moram iskati službo tam, kjer me ne po- znajo. Žena pa je krivila za- dah po knjigah, ki se baje drži filozofov. Toda enkrat sem hotel biti odločen, in ko je moj up bil nekje sredi življenjske Ga- laksije, ter sem že z obljubo in stiskom roke slavil zmago (zmenil sem se za službo po- možnega knjigovodje pri ve- likem podjetju), je sam vrag odnekod pricitral starega znanca, ki je kljub rotenju mojih oči, ves srečen zape- čatil mojo usodo z enim sa- mim stavkom. ^Tovariš pro- fesor ,,,« Skoro so mi zamerili; bolj- ših mest pa niso imeli. Ob pelinkovcu, ki ga žu- lim. spoznavam, da je moja nada v obratnem sorazmerju z ravnateljevo. ki me je oče- tovsko poirepljal po ramenu, rekoč: ^Se bomo že pretolk- li!^ Verjel bi mu, če bi imel bolj prnn kot moja bolna že- na in zdrava sinova, ki bosta v maju slavila roisfne dneve. Se huje pa mi je. da vam mo- ram zaupati čudovito verzi- ranost n nnmožnem vodenju gospodinjskega kn ii^ovod- sfrta. Torej vsi poznate mojo hibo! -ik RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKA LONDONA MAPUHOV BISER PIšE STANE POTOČNIK SI. vendar se je po eni ari vsedla In strmela v utopljenca. To nI mogel biti nihče drug kot nemški Zid Levy, ki je kupil biser in ga odnesel s sabo na »Hiro«. »Hira je torej potonila«, si je rekla Nauri. Splazila se je k mrliču. Skozi raztrgano srajco je zagledala usnjen pas za denar. Dih ji je zastajal, ko ga je snemala. Odprla je predalček za predalčkom, a vsi so bili prazni. Odprla je zadnjega in v njem je bil Mapuhov biser — edini, ki ga je trgovec kupil na tem potovanju. 52. Odplazila se je proč, da bi ušla kužnemu smradu, ki se je širil od trupla in od pasu, in si ogledala biser. Potežkala ga je in nežno trkljala po dlaneh, a v njem ni videla nobene posebne lepote. Po- menil ji ni drugega kot hišo. Vsakokrat ko je pogledala biser, je videla novo hišo z vsemi podrobnostmi, z uro in verando in okroglo mizo. To je bilo zagotovo nekaj, za kar se je splačalo živeti. 53. Odtrgala je kos od ogrinjala, ki ga Je imela privezanega okoli bokov, in si trdno privezala biser okoli vratu. Nato je počasi, z ve- likim trudom lezla vzdolž obale in iskala orehov. Našla je dva, enega strla in popila tekočino, ki je imel okus po plesni, in pojedla meso do zadnje mrvice. Malo kasneje je našla razbit kanu in potem še lesen zaboj. Ko ga je potegnila na suho, je zarožljajo, ker so bile v nlem lososove konzerve. S škatlo je tolkla po čolnu, dokler je ni odprla in izpila tekočino. Potem si je nekaj ur prizadevala, da Je ix majhne razpoke izvlekla meso, koiček za koščkom. o CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 23. marca 1%2 ŽEMA•DOM • DRUŽINA OTROCI so RADOVEDNI Kmalu nato, ko otroci pr vič zakličejo »mama«, se začne za starše težak čas. Otrokov večni »zakaj« — zakaj sije son- ce, zakaj igra radio, zakaj se steklo razbije itd — ne utihne nikoli več. Otrok spoznava svet, ljudi okrog sebe, zakonitosti življenja in čim bolj se razvija, toliko zahtevnejša in težja so njegova vprašanja. Zdaj jim ne moremo več površno od- govoriti; zahtevajo namreč točen in jasen odgovor. Lahko jih samo še ostro zavrnemo, toda s tem bi le škodovali. Raz- govori o »prepovedanih« temah pa niso lahka zadeva. Kako razložiti otroku tisto, o čemer še sami težko govorimo? »Mamica, od kod pridejo otro- ci?« povpraša radovedna deklica in začudeno pogleda, ko ji mama ne odgovori takoj. In skoraj za-, solzijo se ji očke, ko jo m«*i pokara: »Ne bodi vendar tako radovedna. Vse to boš zvedela, ko bo prišel čas za to!« Ne tako! Poglejte, koliko le- pih stvari je okrog vas. s katerih pomočjo bi mali prav lahko raz- ložili, kaj pomeni »roditi se«. Verjetno že deklica davno ve, da nosi na primer muca svoje mla- dičke v sebi, ali da se iz češnje- vega cveta rodi tisti majceni okrogli sadež, ki ga tako rada je. Zakaj ne bi vedela torej še tega, da je tudi ona zrasla kot droben, lep sad pod mamičinim srcem?! Kaj ni to veliko lepše, kot vse tiste povestice o štorkljah, o vodi, ki prinese otroka in podobne ne- umnosti? Povedali boste po pra- vici in otrok bo to vašo odkri- '. tost znal ceniti. Odgovorite pa mu tako, kot je primerno nje- govi starosti in duševni dozore- losti. Ko bo otrok nekoliko starejši, bo vprašal: »Mama, kako pa pri- de otrok pod materino srce?« To vprašanje je mnogo delikatnejše od prvega in k sreči ga otroci ne postavljajo zelo zgodaj. In spet bi bilo napak, če jim ne bi niče- sar odgovorili. Potrudite se in otrokom razložite, da se ljudje zbližujemo in se rodimo zavoljo tega, ker se imamo radi. Če po- tem otrok še kar vprašuje, bodi- mo še bolj oprezni. In ko bo pri- šel čas, da se bomo z njimi po- govorili o seksualnih problemih. ne pripovedujmo samo o fiziolo- ških plateh tega vprašanja, tem- več poudarimo predvsem čustve- no plat, ljubezen. Nikar ne dovo- limo, da bi otroku kdo drug po- vedal te skrivnosti našega življe- nja. Če bo na svoja vprašanja o rojstvu, spočetju itd. dobil odgo- vore od svojih vrstnikov, mu lah- ko to pusti posledice za vse živ- ljenje. Tega pa prav gotovo ne želitel Še nekaj smo skoraj pozabili. Če imamo dvoje otrok — deklico in dečka, nam bosta prav kmalu povedala, da se razlikujeta drug od drugega. Toda prav to vpra- šanje je eno najlažjih. Otrok sam se bo kmalu zavedel, da že mora biti tako in ponosno bo vsakomur povedal, da je deček oziroma deklica. Zadnje čase sem že ne- kajkrat prisluhnila razgovorom mater, ko so se pogovarjale o svojih malčkih. In prav čudno so pogledale tisto, ki je rekla, da svojo hčerko lahko mirno preob- leče tudi takrat, kadar je bratec v bližini. Toda — morda ni za- služila kritike. Prav gotovo je otrokoma pripravljena odgovori- ti na »prepovedana« vprašanja. Se vam ne zdi, da bo deček še bolj radoveden, če mu boste za- klicali: »Počakaj zunaj, pravkar preoblačim tvojo sestro?« No, to- da to je že bolj stvar vsake po- samezne družine. Pred meseci smo dobili v ured- ništvo pismo, v katerem nas ne- ka bralka kara, ker pišemo o »prepovedanih« vprašanjih na isti strani, kjer objavljamo tudi prispevke malih bralcev. Poveda- la nam je, da jo je njena deset- letna deklica vprašala zdaj o »menstruaciji«. Bralka nam je razložila, da je na to vprašanje hčerki nameravala odgovoriti še- le čez nekaj let. Toda čez nekaj let ho prepozno. Mislim, da je deklica, ki lahko že čez nekaj mesecev postane dekle — saj da- nes ni malo takih, ki jih prese- neti čišča že v ena istem letu — dovolj zrela, da dobi odgovor na to vprašanje. Kolikšen je bil zadnjič strah sosedove deklice, ko je opazila to spremembo na sebi, pa ni nič vedela o njej! Jo- kaje mi je razodela skrivnost Toda zakaj so bile potrebne sol- ze ob popolnoma naravni, zdravi stvari? Le nekaj vprašanj, ki nas vznemirjajo, sem napisala. Tisti, ki ste matere in očetje, prav go- tovo veste, da jih je še več. Naj vas pri vzgoji vaših otrok vodi pravilo — izogibajmo se laži — pa boste tudi od svojih malih lahko to pričakovali. -ij Vsak začetek je težak Zdravo asisce Lasje niso samo okras obraza; imamo jih predvsem zato, da glavo zavarujejo pred mrazom, pred sončnimi žarki in nekoliko tudi pred morebitnimi udarci in poškodbami. Zato je naša dolž- nost, da jih negujemo in jih po- skušamo ohraniti vse življenje zdrave in goste. Zdravi lasje in lasišče morajo biti rahlo mastni. Premastni la- sje so znak bolezni lasišča in jih moramo zdraviti. Najpogosteje izpadajo lasje za- radi serboreje. Tako namreč ime- nujemo posebno stanje kože, pri katerem opazimo močno izloča- nje kožne masti, mastno lasišče in mastne lase, ali pa nastajanje suhih luskic in prhljaja v lasiš- ču. Pri obeh oblikah izpadajo la- sje. Nepravilna prehrana in velika razburjenja tudi veliko pripomo- rejo k razvoju serboreje. Pospe- šuje pa jo tudi stalna nošnja po- krival, predvsem toplih rut. Kadar izloča serboreična koža veliko kožne masti, so lasje z la- siščem vred precej mastni. Tako prekomerno izločanje masti mo- ramo omejiti. S pogostim umiva- njem glave ali z drgnenjem la- sišča z alkoholom tega ne bomo dosegli. Nadražili bomo žleze loj- nice, da bodo izločale še več ma- ščobe in nič več. Izločanje maščobe bomo uredili le z urejeno prehrano in dieto. Izogibati se moramo vseh mast- nih in pikantnih jedi, alkohola, svinjskega mesa, mastnega mesa in turške kave. Uživati pa mora- mo veliko svežega sadja in zele- njave ter mleka. Z mlekom dobi telo vitamine A in D, ki primanj- kujeta navadno vsaki bolni ko- ži. Tudi proso je važen dodatek k tej dieti, ker vsebuje mnogo silicija, ki močno vpliva na rast las. Da dobi lasišče potrebni vita- min B, priporočamo uživanje surovih jajčnih rumenjakov, ore- hovih jedrc in kvasa. Za preprečevanje serboreje predlagamo tri kure: Prvi dan použijemo en surov rumenjak, drugi dan dva in po- navljamo do šestega dne s šestmi rumenjaki. Sedmi dan pet in vsak dan enega manj. Rumenjake lah- ko uživamo spenjene s sladkorjem z dodatkom malo konjaka. Recept sicer ni poceni — pravijo pa, da pomaga. Tudi druga kura ima isto napako: Začnemo z enim orehom, po- tem pojemo vsak dan enega več, dokler jih ne zaužijemo štiride- set v enem dnevu. Nato pa vsak dan enega manj in s tem konča- mo kuro. Za okrepitev las priporočamo naslednjo kuro s prosom, ki mo- ra biti neoluščeno, ker je največ silicija v luščinah. Veliko žlico belega prosa na- nK)čimo zvečer v 3 žlice vrele vode. Drugo jutro proso, ki se je v vodi napelo, pojemo pomešano z medom. Proso moramo zgristi. 2e po treh tednih, če boste vztrajni, se pokaže uspeh. Zelo pomembna pa je splošna higiena lasišča. Vsak večer si la- se temeljito skrtačimo, da s tem poživimo krvni obtok ob lasnih koreninicah in lasišče je potem sposobno, da požene nove, zdrave in krepke lase. IZUMETRIČENA MLADOST Deklica je stala na odru in deklamirala pesmico o lisički. Oblečena je bila v prikupno svetlo krilce in modro jopi- co, na nogah pa je imela be- le, svetleče se čeveljce. Njen droben glasek je kar lepo od- meval po veliki dvorani in vsi smo jo z nasmejanimi očmi poslušali. Kasneje je prišla na oder še nekajkrat, vedno enako prikupna in lju- bezniva. Toda ves čas sem morala premišljevati, kaj ne- ki me moti na njej. Le zakaj se mi zdi starikava, ko pa vendar nima še niti pet let. Pa je bila predaleč, da bi jo bila lahko podrobneje opazo- vala. Šele potem, ko je bilo pri- reditve konec, ko so mamice čakale svoje male nastopajo- če junake, sem deklico znova videla. Pritekla je k mimici, se ji oklenila roke, z drugo pa si je vztrajno božala ne- kaj, kar ji je viselo okrog vratu. Nasmehnila sem se — bile so mamičene perle — takšne, ki jih dobimo za do- brih pet sto dinarjev v vseh naših trgovinah! Ta nakit je bil torej tisto, kar me je že od daleč motilo na deklici. Pa sem se spomnila, kako včasih grešimo, ko ustrežemo vsaki otrokovi želji, kako gojimo v njih ničemernost in jim vzbujamo zavist, ko pa ven- dar vemo, da so to najslabše lastnosti v človeku. Kar poglejmo, kako je s ta- kimi deklicami! Najprej ma- mičina ogrlica in štorkljanie v njenih čevljih, nekaj let kasneje mamičina šminka in puder — na skrivnem seveda — nato :i'špičaki<, umetno skodrani lasje in podobno. In potem, ko se zavemo, kako velika je že naša petnajstlet- na gospodična, ustrežemo nie- ni žleji in jo oblečemo v ozka, do kolen dolga krila, v opri- jete jopice, svetle barve pa zamenjamo z zrelejšimi in ponosni smo. ko okrog naše čebelice že brenčijo čmrlji. Toda, kako hitro bo prišel čas, ko bo deklica z nami vred ugotovila, da ne more več nositi rožnatih in ne- besnomodrih oblek, da ji ne pristojajo več naborki in brezpetni čevlji in da petin- dvajsetletna žena ne more več nositi tega, kar bi lahko ob- lekla, ko je bila še deklet In takrat ji bo žal, da je pentljo tako zgodaj zamenja- la za okrasni glavnik — toda kaj, ko tistih let ne bo več nazaj. Le zakaj včasih ne pomislimo na to, pa odenemo pomlad v dragoceno volno in baržun, ko pa bi bila njena mladost veliko, veliko lepša v lahnem, frfotajočem obla- čilu?! -ij O ZAVESAH Kakšen je učinek zaves, opa- zimo šele tedaj, če jih v sobi ni. Naj so še toliko pisali in govorili o prednosti oken brez zaves, o neovirani poti svetlobe — soba brez zaves na oknih je videti vendarle prazna in hladna. Naj- lepše pohištvo ne učinkuje lepo, če ga ne poživlja igra valujočih se zavesnih senc in barv. Cas težkih, volnenih zaves je mimo. Današnja zavesa naj ne zapira sobe pred zunanjim sve- tom, temveč jo naj z njim po- vezuje. Zavesa je postala neiz- ogiben del harmonične podobe sobe tako kakor okusna svetilka, preproga, prtički ali slike. Vse to naj bo povezano in naj daje sobi videz toplote in domačnosti. Izbira vzorcev za vse vrste za- ves je danes že zelo velika. Vča- sih je kar težko izbrati najpri- mernejšega. Toda poskusimo se držati tega-le pravila: če imamo vzorčasto preprogo ali pohištvo, potem izberimo rajši enobarvne zavese. Zelo elegantne so eno- barvne stransJce zavese iz tropi- kala. Važno je, da se barva za- vese sklada z vsemi barvami v sobi — s pleskom sten, z barvo pohištvenega blaga, s preprogo itd. Zavesa naj ne živi vsiljivega, samostojnega življenja. Vsaka soba zahteva svojo zaveso. Ce so sobe majhne, naj bo vzorec na zavesah droben, ali pa naj bodo zavese gladke. Samo večje in dovolj visoke sobe lah- ko opremimo s tkaninami z več- jimi vzorci. Ce je vzorec progast in postavimo proge navpično, bo soba na pogled višja, če pa jih bomo obrnili počez, jo bomo zmanjšali. Toda — pod pisano, stransko zaveso sodi le gladka, preprosta zavesa — in seveda tudi obratno. Ozko okno bo videti širše, če so zavese zelo široke. Segajo naj čez okna — na steno. Blago za zavese naj bo odporno proti son- cu in vlagi. Upoštevajmo tudi, da se bodo po pranju skrčile, zato jih prešijmo s »pralno gu- bo«, ki jo po pranju lahko raz- paramo. In še to — lepota zaves se skriva v bogatih, valujočih se gubah. Zato vzamemo najmanj poldrugo okensko širino blaga. Za zunanje zavese pa eno oken- sko širino. Poskrbimo, da bo naš dom lep! J. D. LJUDJE V OGLEDALU Stala sta PRED SODNIKOM Sonce je v zgodnjem jutru obsijalo veliko, sivo stavbo v sredini našega mesta in nje- govi žarki so hoteli prodreti skozi visoka okna v notra- njost. Toplota pa je komaj osušila mokroto in vlago hladnega jutra. Ob robu pločnika je stopa- la mlada žena. Ljudje so pri- hajali in odhajali skozi ši- roko predvorje. Mimo so brez- skrbno hiteli vedno nasmeja- ni dijaki, nekateri so se vo- zili na kolesih, četa mladih vojakov je v strumnem ko- raku prepevala domoljubno pesem, ki je odmevala v ste- ne visoke stavbe. Toda ona ni videla ne Iju- ni, ne izložb, ni slišala mest- nega šuma in vrvenja in ni občudovala bleščeče jasni- ne sonca ... Obstala je, kakor da bi se šele ta trenutek odločila za tisto, kar je hotela storiti. Sklonila je glavo, odprla rjavo torbico in potegnila iz nje sodno vabilo. Dvignila je obraz, vzdihnila in se polna trpke bojazni ozirala po trgu. Na ustnah in v očeh ji je le- žal skoraj okamenel nasmeh, na obrazu pa se ji je odra- žala bolečina. Nervozno je zgibala listič papirja in roke so ji trepetale, ka je dala zo- pet vabilo nazaj v torbico. S hitrimi koraki je šla po preddverju po stopnicah. Tesno ji je bilo pred novim okoljem, kakor je človeku., kadar hodi prvič v neznano. Prvič je namreč prestopila prag sodišča. •»Morda ga ne bo€, je po- mislila. Pritisnila si je roko na srce. Obstala je, kakor da ne ve, kaj naj stori. Tedaj ga je zagledala v kotu hodnika, mrko jo je pogledal izpod čela in se obrnil v nasprotno smer. Zdel se ji je ves dru- gačen. Stopila je s svojimi misli v preteklost. Spomnila se je, kako sta nekoč pred leti vsak dan hodila skozi drevored, kako se ji je smehljal in jo pogladil po laseh. »Fidiš, to je življenje*, ji je dejal in ji ovil roko okoli pasu. Čutila je, kako omamljajo njegove besede, v srcu se je porajal topel nemir in nehote se mu je privila na prsi. Omamljeni od sreče in ljubezni so ji hitro minevali dnevi in cve- toča pomlad se je razbohotila v zrelo poletje. Nekega dne se je zdramila iz opoja in z blaženim nasmehom mu je povedala svoje slutnje. On pa je hladno zanikal to trditev. Noge so ji klecnile in za- ječala je iž vse duše. Ko sta prišla do prve ulice, se je od nje poslovil in nista se vi- dela več. Plod njune namišljene sre- če in njene velike ljubezni je zlatolasa, ljubka deklica, ki se ji danes s sodnim vabilom odloča materialni okvir živ- ljenja. Stala sta pred sodnikom. Tiho je razložila, da otroka vsa leta oskrbuje sama in da se tudi sedaj ne bi obrnila na sodišče po pomoč, če bi bila zdrava. Tako pa mora zava- rovati otroku to, kar je oče dolžan storiti zanj. Vzdihnila je, vžgali so se utrinki tajnih bolečin in pritisnila si je roko na srce. On pa je, ne da bi ga sodnik pozval na za- govor, oblastno vstal in fi zasmehujoče vrgel psovko ter prezirljivo zamahnil z roko. Molčala je, vendar se je vse uprlo v njej. »iVe prosim miloščine, zahtevam le tisti delec pravice, ki gre otro- ku* ..! Sodnik je mirno obračal liste spisa in naslovil nanj vprašanje. Koliko ste voljni plačati mesečno za vašega otroka? Sladkobno se je približal sodnikovi mizi in glasno od- govoril: ^Tisoč pet sto dinar- jev, ker sem dober in pošten človek! Saj ima otroške do- klade.* Sodnikova roka je trdo od- rinila mapo spisov in vzel je še enkrat potrdilo obtoženče- vih dohodkov s tridesetkrat višjo vsoto kot jo je oče na- menil svojemu otroku... S prezirajočim in očitajočim pogledom ga je premeril od vrha do tal in razsodil. ^Dober in pošten*, človek pa ni umaknil oči. smelo je vrnil pogled sodniku in nje- gov srd je obšel vse nffvzoče v dvorani, saj od tistih dni, ko je prelestna pomlad za- upno drugovala intimnosti kipeče narave dveh bitij, ni v njem drugega ko mrzlo razmerje samca do samice. Sama ni vedela, kako je prišla s sodišča domov. Sele na stopnicah se je spomnila, da ni kupila sladokorja, ne mleka, ne pomaranč za zlato- laso deklico, ki ji je na pragu prožila ročici v pozdrav in z drobnim glasom prosila: •»Mami, daj*! Ne, tega kar je čutila, ni- komur ne more povedati. Saj bi je nihče ne razumel do dna. P. R. Kako čislimo preprogo Oljnate madeže Iz preproge očistimo na naslednji način: Magnezijo in ben- zin mešamo tako dolgo, da dobimo gosto kašo. To kašo namažemo po madežu precej debelo. Ko se osuši, izkrtačimo prah, ki je iz kaše nastal. Ce madež ne bo izginil takoj, ga na- mažemo še enkrat z omenjeno kašo. Uspeh prav gotovo ne bo izostal. V zadnji številki Manekena so objavili tudi nekaj »zapovedi« o letošnji moški modi. Mednje sodi tudi ta-Ie lahek športni plašč, ki ga bodo naši možje prav gotovo navdušeno zagovarjali. O dietni prehrani Pravilna prehrana je za člove- kovo zdravje in njegovo delovno sposobnost izredno važna. Prav poseben pomen pa dobi prehrana v bolezni. V tem primeru je pra- vilna prehrana lahko tisti odlo- čilni činitelj, od katerega je v nemajhni meri odvisna vrnitev zdravja. Tako posebno pripravljeno hrano imenujemo dieta. Dieta je torej prehrana, katere naloga je lajšati, boljšati, zdraviti in varo- vati bolne organe. Dieta je pri- lagojena vrsti bolezni in jo kot sestavni del zdravljenja predpiše zdravnik. Posebnost tega zdravljenja je v tem, da poleg človekovih te- lesnih potreb, upošteva tudi vrsto obolenja, obolele in priza- dete organe. Prav posebno nam- reč pri dietni prehrani pazimo, da s prehrano bolnega telesa ne obremenjujemo ali poškodujemo. Nasprotno, s prehrano želimo vplivati na telo tako, da poma- gamo pri zdravljenju in isto- časno povečujemo bolnikovo od- pornost telesa. To pa je za bolni- ka še važnejše kot za zdravega človeka. Priprava dietne prehrane ni lahka zadeva. Zahteva od kuha- rice že precejšnjo mero sposob- nosti, prizadevnosti in iznajdlji- vosti. Zaradi omenjene izbire ži- vil, ki jih dietni predpisi dolo- čajo, je dietna prehrana tudi mnogo dražja. Zaradi tega je po- trebno paziti na pravilno pripra- vo prehrane in izbiro živil. Pri dietni prehrani je poleg tega še važna pestrost hrane, kajti diet- na hrana sčasoma kaj rada po- stane enolična. Enoličnost pa sla- bo vpliva na bolnika in mu s tem zmanjšuje tek. Tudi pri dietni hrani lahko človek z veseljem sede k mizi. Zato je ^olnžost vsake kuharice dietne hrane, da upošteva bolnikove želje, da sku- ša pripraviti hrano čim bolj pe- stro, okusno in s prijetnimi pre- senečenji. Porcije naj bodo majhne, lepo in okusno servira- ne. Poznamo veliko diet. Najvaž- nejše so te-le: dieta pri ledvičnih in srčnih boleznih, dieta pri žolč- nih in jetrnih obolenjih, sladkor- no bolnih, črevesnih in želodčnih, neslana prehrana, lahka hrana, shnjševalna dieta. Prihodnjič pa nekaj o teh. D. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 12. - 23. marca 1962 Morda nam lohko pojasnite? Tov. urednik, Jte nam ne morete viprašanja po- jasniti vi, vas prosimo, da bi nanj odgovorila ustrezna ustano- va. Mene in sosede namreč za- nima, za kaj je porabljena razli- ka od dodatka za lanskoletni hmeljski pridelek? Nedvomno bi tega ostanka od dodatka bili kmetje veseli, zlasti še ker me- nim, da bi bilo prav, da se raz- deli. Razen tega me zanima, ali je ta dodatek Kmetijska zadruga La- ško sploh dobila in zakaj ne bi eadruga krila prometnega davka za hmeljarje, ki so njej oddali ves hmelj. Ignac Horvat Migojnice-Griže Vaše vprašanje smo zastavili Kmetijsko-gozdarski zbornici, za katero je pojasnilo napisal taj- nik zbornice ing. Veljko Križnik. Takole pojasnjuje zadevo: Obojestranske koristi I Hmeljarji, preberite tudi to v naši družbi velja načelo, da vsakdo dobi plačilo po svojem delu. To pomeni, da tudi na vred- nost kmetijskega pridelka vpliva, koliko dela in drugih stroškov je bilo zanj porabljeno. Več ko je za nek pridelek vloženo dela, gnoja itd., večja je njegova vrednost. To pa seveda ne pome- ni, da bi se vrednost (cena) pri- delka določala za vsakega pro- izvajalca posebej, temveč za povprečnega jugoslovanskega kmeta— proizvajalca! Razen tega pa vpliva na ceno še nekaj: po- nudba in povpraševanje. Večje je povpraševanje (potreba) po nekem pridelku, bolj mu cena narašča, *. Od tt;h dveh činiteljev torej zavisi cena. Od cene pa zavisijo tudi dohodki kmetijskega proiz- vajalca. Toda ne le od cene. tem- več tudi od količine pridelka! Višji je hektarski pridelek, večji je dohodek. Torej: dohodek kme- ta zavisi od količine pridelka, ki ga je pridelal in prodal in pa od cene. Večji pridelek je njegova zasluga, višja cena pa ni!_In v tem je bistvo. Mi vsi želimo, da boljše živi tisti, ki več družbi da, ki več proizvede. Zato je prav, da kmet dobi več dohodka, če je več proizvedel. Ce pa je večji dohodek posledica zviševanja cen, pa navadno družba z davč- nimi ali podobnimi ukrepi zaja- me tisti del dohodka, ki ni po- sledica večje proizvodu ie, tem- več višjih cen. Skozi tako poli- tiko mora namreč družba po eni strani uravnovešati dohodke kmečkega in industrijskega pre- bivalstva, po drugi strani pa vzpodbujati kmečkega proizva- jalca, da bo strmel, da bo s po- večano proizvodnjo, ne pa z viš- jimi cenami, povečal tudi svoje dohodke in si izboljšal življenje. Vsak kmet pa nima sam dovolj sredstev (za seme. gnojila, stroje, zaščitna sredstva in drugo), da bi proizvodnio povečal. Zato pa je naloga zadruge, da s kmetom so- deluje v proizvodnji in da ona preskrbi in vloži v proizvodnjo tista sredstva, ki jih kmet nima. Seveda pa morata od takega skupnega sodelovanja v proiz- vodnji (kooperacija) imeti oba korist. Ta korist za oba pa izvira prav iz povečane proizvodnje, ki je posledica sodelovanja zadruge. Proizvodno sodelovanje je tudi v hmeljarstvu. Cena hmelju za kmeta pa je določena v skladu z deležem kmeta, ki ga ima v taki skupni proizvodnji. To ceno mu zadruga v pvogodbi tudi jamči. Ta cena torej ne zavisi od tega, po koliko je zadruga hmelj proda- la, temveč od vloženega kmeto- vega dela in njegovih stroškov. Ce hoče hmeljar ustvariti večje dohodke, mora doseči večji pri- delek! Zadruga kmetu jamči ce- no eno leto vnaprej, ne glede, kako bo hmelj prodala. S tem prevzame na sebe določen rizike. Vemo pa, da se cene hmelja na svetovnem tržišču zelo spremi- njajo. Vendar, če je cena na trži- šču visoka, ni to zasluga hme- ljarja oziroma njegovega dela, temveč tržnih razmer. Zaradi te- ga ne more dobiti hmelja plača- nega po višji ceni. To razliko si zadrži zadruga oziroma družba, ker je posledica konjunkture na trgu. Posredno ima tudi hmeljar od tega korist, če se zadruga go- spodarsko krepi, ker zadruga ku- pi iz tega nove stroje, zgradi su- šilnico, popravi cesto, osušuje zemljišča, nabavi televizor, gradi vodovod in tako naprej. Na tak način sodeluje z za- drugo ogromna večina hmeljar- jev. Je pa nekaj tudi takih, ki želi TO mimo zadruge s špekulaci- jo doseči večje dohodke. Tega pa družba ne more dopustiti. Bili so primeri, da so »nekooperanti« prodajali hmelj mimo svoje za- druge po višji ceni. Bili so celo taki primeri, da nekateri »ko- operanti« niso oddajali svoji za- drugi vsega pridelka, ampak so ga nekaj zatajili in prodali dru- gam, seveda po višji ceni. To pa je že špekulacija! Ta zatajen hmelj je bil pridelan tudi z za- družnimi gnojili in poškropljen z zadružnimi škropilnicami, skrat- ka, zadruga je imela z njim stro- ške. Bila je gmotno oškodovana, ker ji ga tak hmeljar ni pripe- ljal v celoti, ampak se je hotel z njim okoristiti. To pa ni pošte- no in bi bilo krivično za ogromno večino hmeljarjev, ki so svoje pogodbene obveznosti do zadruge pošteno izvršili. Zaradi tega pa je družba za ta- ke špekulante predpisala pro- metni davek, s katerim jim od- vzame neupravičeni dobiček in jih postavi v slabši gmotni polo- žaj v primerjavi s kooperanti, ki so izpolnjevali določila pogodbe z zadrugo. To pa je prav in pra- vično. Da še enkrat ponovimo: od- kupna cena hmelja od kmeta za- visi od stroškov in dela, ki ga je kmet vložil v proizvodnjo hmelja ne pa od tega, kakšna je cena hmelja na svetovnem tržišču! Večji dohodek hmeljarja zavisi od večje in cenejše proizvodnje, ne pa od tržnih cen! Menimo, da smo s tem — če- prav nekoliko obširneje — od- govorili na zastavljeno vpraša- nje in mimogrede pojasnili še marsikaj drugega. ing. Veljko Križnik Iz Slovenskih Konjic DELAVSKI SVETI — PREDMET RAZPRAVE V teh dneh so v vsej konjiški občini zbori sindikalnih podruž- nic. V naslednjih dneh pa bodo imeli občne sindikalne zbore zad- nji kolektivi manjših gospodar- skih organizacij. Razen gospo- darskih problemov so člani sin- dikalnih podružnic na zborih še posebej skrbno obravnavali tudi vprašanja. kL zadevajo volitve novih delavskih svetov, SPREMEMBA V DELU POLITIČNE ŠOLE Politična šola v Konjicah je med prvimi prešla na strnjen sistem pouka. Tako so lahko da- segli večjo koncentracijo udele- žencev. Seminarske naloge, ki so jih gojenci politične šole med tem napravili, pa so pokazale tu- di praktično prednost tega nači- na šolanja. Zadnji dan veleigre i>(ne) Ljudski magazint Brez dvoma že dolgo v Celju ni bilo takega zanimanja za neko sodno ob- ravnavo — zadnji tak primer je »Zol- gerjev« proces (roparski umor v Sod- ni vasi) — kot za obravnavo zoper prvo skupino obtožencev iz Ljudskega magazina. Ni težko bilo ugotoviti, da Je šlo za spontan revolt potrošnikov. Iti so štirinajst dni med obravnavo lahko poslušali na kako brezobziren način so bili ogoljufani In kako n^va- ren sistem se je Je razvil v Ljudskem magazinu. Razumljivo je tudi. da je bilo zani- manje Celjanov stopnjevano do vrha «adnji dan, ko je biia napovedana razglasitev sodbe. Velika raznravna dvorana ni mogla sprejeti vsph. zato so mnogi počakali na razsodbo kar lunaj. Ob koncu razprave pa se je pred sodiščem nabrala množica ljudi, ki je hotela slišati še toplo novico in tudi ^-^Ideti obsolence. Tričlanski senat pod predsed«;tvom sodnika Okrožnega sodišča IVANA MiSiCA je presodil tako: IVAN SEPEC je kriv jemanja pod- kupnine, zlorabe uradnega položaja, zlorabe pooblastil v gospodarstvu ter se obsodi na skupno kazen "5 leta stro- gega zapora in 100 tisoč dinarjev de- narne kazni ter se mu prepove oprav- ljanje sedanjega poklica za dobo treh let, MARTIN KOLENC je kriv zlorabe poo»-'-\stil v gospodarstvu, zlorabe uradnega položaja In ponarejanja uradnih listin. Obsodi se na skupno kazen 2 leti strogega zapora in pre- poved opravljanja sedanjega poklica za obdobje 2 let. MILAN KEBLIC je kriv zlorabe uradnega položaja z namenom prido- bivanja protipravne premoženjske ko- risti, zlorabe uradnega položaja, go- ljufij, kaznivega dejanja davčne za- tajitve in ponarejanja uradnih listin. Za vsa kazniva dejanja se izreče enot- na kazen 5 let in 6 mesecev strogega zapora ter ~00 tisoč dinarjev denarne kazni. Opravljanje sedanjega poklica se mu prepove za dobo petih let, MINKA MEGLA se spozna za krivo za dejanje goljufij in zlorabljanja uradnega položaja. Za vsa dejanja se obsodi na skupno kazen 4 leta stroge- ga zapora, 600 tisoč dinarjev denarne kazni in prepoved optavljanja seda- njega poklica za obdobje petih let. J02E JAKLIČ je kriv kaznivih de- janj prikrivanja, zlorabe uradnih po- oblastil za pridobivanje koristi in po- narejanja uradnih listin. Za vsa kaz- niva dejanja se obsodi na enotno ka- zen 2 leti strogega zapora in 150 tisoč dinarjev denarne kazni ter se mu prepove opravljanje sedanjega pokli- ca za obdobje 2 let. HILDA VEBER je kriva kaznivih dejanj poneverbe in zlorabe uradnih pooblastil iz koristoljubja. Obsodi se za vsa kazniva dejanja na enotno ka- zen 2 leti strogega zapora in 250 tisoč dinarjev denarne kazni. Razen tega so za vplačilo denarnih kazni predvidena zelo kratka obdobja (dva ali tri meseca). V primeru, da obtoženi po pravomočnosti sodbe pra- vočasno ne vplačajo denarnih kazni, se jim vsakih petsto dinarjev denarne kazni spremeni v en dan zapora. Ob- toženi rrorajo poravnati tud' razmera- ma visok znesek 159 tisoč dmarjev stroškov sodnega postopka, sodišče pa je priznalo tudi del odškodninskih zahtevkov ter odredilo tudi zaplembo (Sepec iO tisoč din, Keblič 503 tisoč din. Megla 530 tisoč din) premoženj- skih koristi. Tako je končan prvi del tragedije, ki je potegnila v sramoto Se toliko drug'h oseb In onesrečila toliko mla- dih ljudi. Komentar ob Izreku kazni zares ni potreben. Morda vella na koncu zapisati le Se to, da so solze in obup na koncu obravnave bili pač prepozni pojavi spoznanja, da si s kaznivimi dejanji in ustvarjanjem premoženjskih koristi niso zboljSali položaja, da pa so si uničili normalni in pošteni potek življenja. Verjetno bodo po prestani kazni to drugačni ljudje, ljudje z novimi spoznanji. To- da za to ne bi bila potrebna leta strogega zapora, temveč poštenje. Tudi zadnji dan procesa je bila naša kamera nekoliko radovedna in je vjela vrsto zanimivih prizorov. Najprej nam kar sama potrjuje, da je »firbcc« premagal delovni elan, drugi zgornji posnetek nam kaže Meglovo In Ve- brovo ob ^adnjem odhodu iz sodne dvo-ane, tretji: skupino Celjanov pred »Turško mačko«, peti: branilce med obravnavo In v prvi vrsti poročevalca Dela in Ljubljanskega dnevnika, četrt: posnetek prikazuje obsojence po raz- glasitvi sodbe, šesti: najnepriljubljenejšo deklico po vsem svetu — »Marico«, sedmi: Kebliča, Jakliča, Sepca in Kolenca ob odhodu po končani obrav navi in nazadnje še pogled na čakajo čo množico. Indiskretna kamera »Ja« to pa je res«, je dejal fotograf, ko je razvijal in ko- piral posnetke, dndiskretna kamera je lahko koristen in tudi neprijeten pripomoček. Koristna je tedaj, če ujame zanimivosti, neprijetna pa je vsaj po nekaterih ocenah sa- mo tedaj, če je le preveč in- diskretna. Ce se tega izogi- ba i>a je lahko tudi poučna. Zanimiva pa je vsekakor, kajti verni posnetki poda- jajo objektivne jšo podobo dogodka ali pojavov. Zato ne zamerite, če smo jo pustili, da brez posebnega cilja stre- lja, kajti mimo ne strelja ni- ikoli, vselej nekaj zadene in to je njen posebni čar. Za to številko smo iz nje- ne notranjosti potegnili šest posnetkov, ki so sicer navi- dezno ločeni, a so vendar povezani. No, poglejte! V zadnji številki smo opi- sali zanimiv dogodek o na- padu posebne vrste podgan na pešca J, J, iz Celja, To podgano so pred desetletji zaradi izredno dragega krz- na, saj stane krzno ene same pižmovke baje sedem tisoč dinarjev, prinesli v Evropo, Zaradi svoje borbenosti in življenjske žilavosti pa se je ta žival hitro pomnožila, ta- ko da je spričo svoje veliko- sti — preko pol metra — in inapadalnostd ena izmed naj- bolj nevarnih in škodljivih vrst podgan. Tov J. J. je bil tako ljubezniv, da je pustil pižmovko, ki jo je ubil, ko ga je napadla, posneti in je hkrati demonstriral, kako mu je skočila za vrat in ga vgriznila. Naj povemo še to, da je nesnaga njen priljub- ljen kraj. No, če vemo to, po- tem ni laskavo, da so piž- movke osvojile tudi jugo- vzhodni del Slovenije. Resda le kot manjšina, vendar so tu. Zanimivo je tudi to, da ljudje ne vedo, kako drago- ceno je njeno krzno in jo za- vržejo. Naj povemo še en po- datek. Spoznate jo lahko po dolgem, debelem in plošča- tem repu, kar se lepo vidi tudi na posnetku. Od drobne opazke o ne- snagi diO onesnaženih dvorišč je le en korak in s tem tudi vzročna zveza med posnetki pižmovke in klasično neure- jenostjo in nesnago na dvo- riščih, ki jih je mimogrede ujela kamera. Ne bomo ime- novali podjetij, niti imena ulice. Bolj umljivo se nam zdi, da hišni sveti prepreči- jo, da bi sploh tudi najbolj dndiskretna kamera zabele- žila podobne prizore. Kajti ropotija in kupi smeti res ne sodijo na dvorišča. Razen tega pa smo slišali na posve- tovanju o varnosti pri delu in požarni varnosti, da prav nered in nesnaga terja dokaj veliko poškodb, nesreč in da je pogoj za izbruh večine po- žarov. No, nazadnje se je objek- tiv ustavil na strehi in po- snel televizijsko anteno. Se- daj boste pa gotovo rekli, tu pa več povezava s prejšnji- mi iposnetki ni možna. Toda pripcravili smo presenečenje. Tehnik pri relejni postaji ljubljanske Radiotele vizije Lojze Bertoncelj (zadnji po- snetek), nam je povedal, da je televizijska in tudi radij- ski program namenjen pred- vsem za razvedrilo in infor- macije, da torej ni preven- tivni ukrep za preganjanje dolgega časa poškodovanih oseb, ki so se ponesrečile za- radi nepazljivosti ali malo- marnosti drugih. Čeravno, je pristavil, tudi za podobne primere antena in sprejem- nik temu kdaj pa kdaj slu- žita. Strinjal pa se je z na- mi, da bi nesreč in poškodb bilo vsekakor manj, če bi jkj- dobnih razdejanj in neljubih motivov kamera ne mogla ujeti. Tudi mi upamo, da se bo to zgodilo. -le Novo Obsoielje Pravkar je izšla druga številka glasila šmarske komune in nje- nih organizacij NOVO OBSO- TELJE. Poleg predloga družbene- ga plana prinaša še predloge ob- čanov in celo vrsto domačih vesti. Tako imajo v šmarski občini zdaj poleg radia še drugo uspešno ob- liko informiranja občanov. Gla- silo bo izhajalo, ko bo to zaradi aktualnih dogodkov potrebno, si- cer pa redno okrog vsakega prve- ga v mesecu. Ovitek je natisnil Celjski tisk prav okusno in smi- selno, saj v iskopih črtah označu- je bistvene značilnosti obsoteJ- ske občine: Sotlo, novo progo, steklarstvo, zdraviliški turizem, kmetijstvo. s. ZADNJE KONFERENCE SZDL Te dni so bili na področju ko- nj i.ške občine zaključene redn« letne konference SZDL. Med zad- njimi so jih opravili na pohor- skem p>odročju, in sicer v Sko- merju ter Resniku. Razgrniači na Teiiarsl(i cesti Tovariš urednik: V zadnjem času se dogajajo na Te- ha-ski cesti od Pocajtovega mostu do Zavodne primeri, ki zaslužijo vso ob- sodbo. Vsako soboto in nedeljo pono- či nepridipravi demolirajo vrtne ogra- je, mečejo late v okna itd. P-rtc':Io soboto so podrli več vr:n'h ograj. Vse to je spremljalo divje vpit- je in grožnje. V tel noči so se tudi pojavili na neki hiši neprimerni na- pisi. Sedaj, ko bo naš okoliš končno le dobil razsvetljavo, obstaja nevar- nost, da bodo žarnice verjetno cilj teh nočnih junakov. To so mlajši ljudje, ki pod vplivom alkohola vzne- mirjajo prebivalstvo. Prav bi bilo, da bi merodajni tako početje onemogočili in prenapetneže naučili dostojnega obnašanja. Prebivalci Teharske ceste (0) CELJSKI TEDNIK STEV. 12. - 23. marca 1962 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT ZOPET NOGOMET Zimske počitnice nogome- tašev so minile. Pred durmi je drugi ali spomladanski del tekmovanja v slovenski conski ligi, v kateri nasto- pata tudi Kladivar in ŽNK Celje. V nedeljo, 25. t. m. bo na sporedu že prvih šest povratnih tekem, ali z dru- gimi besedami — na vrsti je dvanajsto kolo. Tako se bo v Celju Kladivar sestal z Ljubljano, v Ljubljani pa bo Ilirija gostila železničarsko ekipo Celja. Ce bi za hip obudili iz spomina napovedi, ki so jih dajali najvidnejši funkcio- narji obeh celjskih ligašev pred začetkom tekmovanja, v jesenskem delu prvenstva,v; bi morali zapisati, da jei Kladivar visoko letal, pa' nizko padel in nadalje, da so bili celjski železničarji, veliko bolj previdni in iz- rekli eno samo željo — ob- stanek v ligi. Ob zaključku prvega dela prvenstva so Celjani osvojili šesto mesto z enajstimi točkami ter raz- liko v golih 31:34, moštvo Kladivarja pa sedmo z de- vetimi pikami ter pozitivno razliko v golih 29:19. Lansko jesen je Kladivar premagal Ljubljano z re- zultatom 3:1, Celje pa Ilirijo 6:4. In kako bo letos v po- vratnih srečanjih? Odgovor naj ostane odprt vse do poz- nih nedeljskih popoldanskih ur. Odgovor na vprašanje, kako se bosta končali po- vratni tekmi, v katerih na- stopata celjska ligaša, naj dajo igralci sami. In naša želja? Nič druge- ga, kakor veliko lepih in fair iger, borbenih in po- žrtvovalnih, brez grobosti in brez izpadov, več tovarištva med igralci, pa tudi več spodbudnih navijačev v me- jah dostojnosti. In končno — zmago boljšemu. -an Dvakrat gimnazija Po večmesečnih sistematičnih pripravah v vajah na orodju v vseh vrstah šol celjskega okraja, je bil prejšnji teden še zaključni nastop najboljših vrst srednjih in vajenskih šol za naslove okraj- nih prvakov. Tekmovanje je bilo na visoki tehnični ravni; dokaz, da je na srednjih šolah precejšnje število nadarjenih orodnih telovadcev. Velika škoda je le v tem, da par- tizanska društva ne skrbijo do- volj za nadaljnji napredek mla- dih v vajah na orodju. Na šolah je dovolj presnektivnih telovad- cev in telovadk, ki bi se lahko ob sistematični vadbi pod vod- stvo izkušenih trenerjev, razvili v tekmovalce višjih razredov. Prireditev ie začel predsednik Okrajnega odbora JPI tov. Voj- ko Simonič. Pri mladincih so se vrste uve- ljavile takole: 1. gimnazija 263.80, 2. učiteljišče 239.75, 3. tehnična šola 199.55 in 4. industrijska stek- larska šola Rog. Slatina 151.05 točke. Med posamezniki je zmagal Ki- sel (g) 48.8, sledijo: 2. Pivec (g) 47.50, 3. Strgar (uč) 46.65, 4. Ma- cun (g) 44.70, 5. Štefančič (uč) 44.35, 6. Adamič (g) 42.75, 7. Jager (uč) 42.35 itd. Pri mladinkah se je borba za prvo mesto razvila med gimna- zijo in učiteljiščem. Odločitev v prid gimnazije je padla šele na zadnjem orodju. Vrstni red: 1. gimnazija 167.15, 2. učiteljišče 166.95, 3. ESŠ 161.00, 4. tehnična šola 129.60. Posameznice: 1. Rotar 29.10, 2. Jonko (obe g) 29.00, 3. Dešman (uč) 28.90, 4. Pustoslemšek (ESŠ) 28.40, 5. Podpečan (uč) 28.20, 6. Stožir (ESŠ) 28.15, 7. Tržan (uč) 27.95, 8. Kolšek (uč) 27.60 itd. J. K. Ervin Seršen - osvojil zlato puščico v nedeljo je bilo zaključeno okrajno tekmovanje v streljanju za zlato puščico. Za to tekmova- nje je na občinskih prireditvah izpolnilo normo 53 strelcev. Za republiško prvenstvo v strelja- nju za zlato puščico, ki bo prvega aprila v Celju, pa se je iz celj- skega okraja plasiralo 21 tekmo- valcev. Norma za republiško pr- venstvo je znašala 535 od 600 možnih krogov. Na okrajnem prvenstvu je naj- boljši uspeh dosegel mladinec Ervin Seršen, član SD Tempo, ki je zbral 562 krogov. Ostale naj- boljše rezultate so zabeležili: 2. J. Zalar (Usnjar, Šoštanj) 561, 3. J. Štrajhar 560, 4. Hočevar 560, 5. Dobovičnik 556 itd. SOSTANJCANI — ZMAGOVALCI V nedeljo je bU v Celju turnir treh košarkarskih moštev celjskega okraja kot prvi del tako imenovanega zim- skega prvenstva. Drugi del bo na spo- redu v nedeljo, 25. t. m.; na njem pa se bo predvidoma zbralo okoli dva- najst ekip, ki niso sodelovale na mi- nulem tekmovanju kvalitetnejših mo- štev. Na nedeljskem turnirju treh naj- boljših so zmagali igralci iz Šoštanja, ki so premagali Žalec 71:44 ter Celje S7:52 v borbi za drugo mesto so Celja- ni odpravili Žalec 73:36. CELJE—ZASAVJE V SMUČANJU Kakor srečanja med smučarji Iz Celja in Zagreba, tako postajajo tra- dicionalna tudi tekmovanja med re- prezentancama Celja in Zasavja. V nedeljo, 25. t. m. bo že drugo letošnje srečanje obeh ekip, od katerih vsaka šteje po petnajst tekmovalcev. Dvoboj v slalomu bo na smučiščih Tovsta. Izenačenost ekip, pa tudi odlični snež- ni pogoji obetajo zanimivo prireditev. Zato izkoristite nedeljski izlet za pri- jeten sprehod proti Celjski koči in Tovstu. PRVENSTVO CELJA V SAHU Te dni se je pričelo prevnstvo Celja v šahu za 1962. leto. Na turnirju so- deluje dvajset igralcev. Po tretjem kolu vodi Bervar s tremi točkami, sledijo Janežič, Strajher, Ojstrež, Lu- bej, Kovačič itd. Veliki uspehi in še večje naloge ODMEV NA LETNO SKUPŠČINO CELJSKEGA »AERO-KLUBA« Pred dnevi so se člani cel1';kega »Aero-kluba« zbrali na l^tni skupščini, katere so se poleg predstavnikov Le- talske zveze Slovenije udeležili tudi predstavniki sosednjih aero-klubov, političnih organizacij celjske občine, predstavniki JLA in odseka Narodne obrambe. Funkcionarji upravnega odbora celj- skega Aero-kluba so v svojih poroči- lih lahko opisali dolgo vrsto zna.:ajnih uspehov tega požrtvovalnega športne- ga kolektiva, ki ne razvija samo športno dejavnost, temveč predstavlja zelo pomemben del pri vzgoji kadrov za obrambno moč naše domovine in v zadnjem času začenja prodirati tudi v gos^oua.sko življenje celjske k.mune. Preko tri sto aktivnih člaiiov združuje klub v svojih sekcijah od motornm, jadralnih pilotov, preko padalske sek- cije do tehnično-vzgojno zelo po- membne dejavnosti — modelarstva. Na skupščini so se pomenili tudi o napakah in posledicah neizkušenosti, ki je zmanjševala možnosti za še več- je uspehe. Na skupščini je končno zmagalo prepričanje, da je vse klub- sko življenje, nadaljnji razvoj kluba in vsa njegova perspektiva odvisna od članov kluba samih, da je klub v okviru k'>mu-e ho-"Ogen in da bo uži- val od družbe tako pomoč, kolikšen bo njegov družbeni ugled in pomen. Ze dosedanji uspehi kluba so zago- tovili izdatno pomoč družbe, brez ka- tere tega razmeroma dragega športa in vzgojne dejavnosti ni mogoče za- misliti. Zaupanje družbe so dostojno opravičili na vseh področjih dela, zla- sti pa z vrhunskimi uspehi v športnih tekmovanjih. Letos dobi klub svoje lastne prosto- re in delavnice v Gaberju ter bo na ta način lahko razširil in omasovil svojo dejavnost. Laskava priznanja gostov so poroštvo, da so na dobri poti in na čvrstih temeljih. K uspe- hom kluba, zlasti pa k pregresivnl usmerjenosti celotnega dela je brez dvoma prispeval tudi aktiv komuni- stov v društvu, ki predstavlja deseti del članstva. Eden izmed glavnih sklepov skup- ščine je bil, da bodo v letošnjem letu pomnožili svoje vrste, zlasti med šol- sko mladino in da bodo v novih po- gojih bolj razvili družabno in družbe- no-politično dejavnost vsega članstva. ck.— Prijateljska nogometna tekma KLADIVAR ; PINAMP U 1:5 Nogometni klub Partizan Žalec, ki Je lansko Jesen ponovno začel delati In kot novinec nastopati v okrajni ligi, je pred kratkim na dobro obi- skanem občnem zboru polagal obra- čun enoletnega dela. Moštvo, ki je do- bilo novega trenerja in nekdanjega Kladivarjevega igralca Toneta Zidar- ja, se pridno pripravlja na spomla- danski del tekmovanja. V klub so pristopili tudi trije nekdanji igralci celjskega železničarskega kluba. Več pozornosti kot doslej pa bodo posve- tili mladini in pionirjem. Najboljše želje Razgovor s tajnikom velenjskego nogometnega kluba Pred kratkim se je noerometna sek- cija velenjskega Partizan-Rudarja osamosvojila in preimenovala v no- gometni klub Partizan-Rudar. Do te- ga Je prišlo zaradi prevelike vtesnitve sekcije v vrstah Partizana, pa tudi zavoljo tega ker je nogomet preveč bremenil skupni društveni proračun. Poiskali smo tajnil^a nogumeinega kluba tov. Janka Meha in mu zasta- vili nekaj vprašanj. — Znano je, da ste za de.lavnost kluba predvideli 700.000 dinarjev iz- datkov. Kako boste rešili finančno vprašanje? — Lahko ne bo. Osnovni vir naših dohodkov bomo skušali zagotoviti v pridobivanju novih podpornih članov. — V jesenskem delu okrajne lige ste odlično startali. Kakšna so pred- videvanja za spomladanski del? — Upamo na prvo mesto. Fantje resno trenirajo. Naš cilj je slovenska conska liga. V spomladanskem delu okrajnega prvenstva bodo za nas naj- važnejša prva štiri srečanja; najres- nejše tekmece pa imamo v štorskem Kovinarju ter Olimpu. — Slišali smo, da so Igralci neza- dovoljni s treningi? — Mlajši niso najbolj disciplinirani. Težave pa imamo še zaradi tretjin- skega dela v jami. Ni redko, da je igralec, ki bi moral nastopiti v ne- deljo na tekmi, odrejen prav ta dan na obvezno delo v jami. Pa še ne- kaj, igralci se hitro naveličajo tre- nerja in se nočejo zmeraj podrejati njegovim navodilom, V zadnjih letih smo trenerje prepogostokrat menjava- li. Trenutno trenira tov. Paviša iz Celja. Sicer pa se bo moral novi odbor zavzeti, da se bo zboljšala di- sciplina med igralci. Brez te, ne bo- mo mogli uresničiti naših želja. — Precej se govori o visoki nag»-adi, ki jo prejema trener za svoje delo v klubu? — To Je neutemeljeno, kajti trener prejema le 30.000 dinarjev na mesec in nič več. — Nogometne vrste vašegi kluba ni- so najbolj številčne. Ali kaj mislite na vzgojo mladih ljudi? — Ze lani smo se zavzemali za okrajno tekmovanje mladincev pa nam ni uspelo. Letos pa nameravamo organizirati občinsko tekmovanje mla- dih moštev. -Ik KLADIVAR:CELJE 3:2 Čeprav Je šlo le za prijateljsko tek- mo, se je okoli izredno razmehčanegi In blatnega igrišča pri Ska>ni kleti zbralo v nedeljo popoldne blizu dva tisoč ljubiteljev nogometa. Srečanje med Celjem in Kladivarjem je vsaj po doseganju golov potekalo tako, kct Je minila prvenstvena tekma Jesen- skega dela tekmovanja med obema moštvoma, le z eno razliko, da so tokrat izenačili in zmagali igralci Kla- divarja, ne pa Celjani, kot lansko leto. Celjski železničarji so v tej dokaj zanimivi tekmi povedli 2:0, nato pa popustili in dovolili, da so njihovi domači tekmeci rezultat ne samo Iz- enačili, temveč celo zmagali 3:2. Za Kladivarja so gole dosegli Lu- kač, Hribernik in Lipovšek, za Celje pa Herič in Belcer. __ Mariborčani - nsjboljsi Na šestem republiškem prven- stvu v moški in ženski frizerski stroki se je v nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma zbralo nad dve sto tekmovalcev iz sed- mih mest. Med tekmovalci so največ pr- vih mest pobrali Mariborčani. Tako je v ženskih disciplinah zmagala v skupni oceni Ruža Krsmanovič, v moški pa Jože Matuš, oba iz Maribora. Od Celjanov se je najbolj izkazal Viktor Zelenjak (brivnica Janez), ki je zasedel v moško frizerskih disciplinah tretje mesto. Justa Zelenjakova (česalnica Zora) pa je v svoji skupini osvojila sedmo mesto. Tekmovanje je organizacijsko izvedel domači klub frizerjev, ki je tudi tako dosegel pomembno afirmacijo, saj je bila prireditev na takšnem nivoju, kot jih malo- kdaj srečamo celo na večjih po- dobnih tekmovanjih. Naša slika prikazuje najboljšo Celjanko Justi Zelenjakovo, ko sprejema čestitke. Celje ob 1. maju Akcija pod geslom »Celje ob 1. maju« ni nova. Celj- sko Olepševalno in turistično društvo ter Občinski ljudski odbor že nekaj let zapovrstjo združujeta sile v težnji, da bd ljudje vsaj za praznik de- la primerno uredili svoja de- lovna in stanovanjska okolja, okrasili mesto ter mu dali praznično obleko. Četudi se je lans:koletna akcija »Celje ob 1. maju« za- čela nekoliko pozno, je rodi- la prav lepe uspehe. Se lepši pa bodo lahko letos, saj je šel zlasti ljudski odbor v na- črtno delo zelo zgodaj. Od- delek za komunalne in sta- novanjske zadeve je pripra- vil obširen delovni načrt, ki bo lahko uresničljiv le ob podpori vseh prebivalcev celjskega mesta, delovnih kolektivov, hišnih svetov, aktivov Ljudske mladine, krajevnih in stanovanjskih skupnosti in drugih. Načrt zajema nekatera večja ko- munalna dela, za katera je že v naprej znano, da ne bo- do mogla biti izvršena do pr- vega maja, pa tudi tisto drobno, a prav tako izredno pomembno ureditev okolij stanovanjskih in javnih zgradb in podobno. V tem času naj hi zlasti hišni sve- ti poskrbeli za primerno ure- ditev prostorov okoli blokov, za uredi/tev zelenic, nasadov itd. V načrtu so ureditvena dela ob Savinji, v parku in nad njim, dela ob Maribor- ski in Ljubljanski cesti in drugo. V akciji se bomo skoraj na vsakem koraku srečali z do- ločili občinskega odloka o prepovedi reje živali na ož- jem mestnem področju ter z odlokom o videzu naselij, vendar vse z eno samo željo in z enim samim namenom, da bi odstranili vso nepo- trebno navlako z dvorišč Ln da bi dali mestu ob Savinji kar najlepšo zunanjo podo- bo. Gotovo je, da popolnega prazničnega razpoloženja ne bomo dosegli samo z uredit- vijo in olepšavo mesta; zato so v načrtu še najrazličnejše razstave, nadalje ureditev zabaviščnega prostora v mestnem parku, promenadni koncerti, revije mladinskih pevskih zborov in podobno. -mb RAZ M I Š LIAN J A O nogometu Ko sedaj ob začetku spomla- danskega dela tekmovanja v slo- venski conski nogometni ligi po- novno ugotavljamo uspehe in ne- uspehe celjskega nogometa, mo- ramo potrditi, da bi se lahko marsikak nepotreben poraz spre- menil v koristno zmago. Precejš- njo krivdo tolikim, posebno Kla- divarjevim porazom v prveni delu prvenstva, moramo pripisati raznim neobjektivnim izjavam, kakor tudi zmotnim napovedim. V mislih imam H. izjavo pred začetkom tekmovanja, ko je sa- mozavestno govoril, da je nje- govemu klubu prvo mesto že za- gotovljeno. Kot smo se pozneje prepričali, so bile te in še druge podobne izjave povsem zmotne. Precenjevali so zmožnosti, kar je seveda negativno vplivalo na ve- čino igralcev. Ta samozavest je šla tako daleč, da so podcenjevali nasprotnike, da se na tekme niso dovolj resno pripravljali in da so nazadnje izgubili tudi tekme od »slabših« nasprotnikov. Spominjam se ffovoric pred tekmo z mariborskim Kovinar- jem, ko sta dva člana Kladivarja ugotovila, da je celjsko moštvo za cel razred boljše od maribor- skega. Ker so za to pogruntacijo zvedeli tudi igralci, so si napo- vedovali celo stave, koliko golov bo dal eden in koliko drugi. In vendar — prav v tej tekmi jih je dokopala samozavest, saj so dvo- 30j izgubili Kladivarjevi igralci, ne pa gostje. Poučen je tudi domači derby. Govoric o Kladivarjevi premoči je bilo več kot preveč. Pa tudi med odmorom so igralci tega moštva računali samo še na večji izkupiček. In spet — igrišče so morali zapustiti kot prema- ganci. Primeri so več kot zgovorni. Govorijo, kam pride moštvo, če njegove igralce popade samoza- vest, če psihično niso pripravlje- ni na srečanja in podobno. Zato, čemu prognoze o boljših in slab- ših in zakaj vodstvo kluba ne prepreči takšne napovedi? Imam občutek, da je tudi hvala o »najboljšem« Hriberniku nega- tivno vplivala na moštvo. Nogo- met je že takšna igra, kjer je uspeh odvisen od celotnega mo- štva; posameznik pa lahko pred- nost in vrline enajstorice samo potrdi. Prav bi bilo. če bi se tre- nerjevo delo med moštvom poka- zalo tudi na tekmah, v golih in zmagah. Napovedim, zlasti onim, ki jih dajejo igralci in vodstvo kluba, bi napravil konec, »zvez- dam« pa priporočil, da svoje znanje v večji meri pokažejo na tekmah in pri rednem obisko- vanju treningov. Praksa je potr- dila, da v moštvu nekaj šepa, če v njem igrajo poškodovani igral- ci ali taki, ki še niso povsem ozdraveli. Lansko jesen je imel Kladivar več statistov in vse se zdi, da samo zaradi imen?! Kdo ve? Ce bi odločal o sestavi mo- štva, bi dajal prednost tistim, ki redno trenirajo. In končno, več objektivnosti bi pričakoval tudi od onih, ki pišejo in poročajo o poteku nogometnih tekem. fm v CELJU JE BILO V ČASU OD 10. DO 17. MARCA 1962 ROJENIH 33 DEČ- KOV IN 29 DEKLIC Poročili so se: Alojz Hren, mesar in Antonija Ce- ne, frizerska pom. oba iz Celja. Kari Tovornik, strojni ključavničar in Ma- rija Gabrovšek, uslužbenka oba iz Celja. Rudolf Passero, avtokaroserist iz Spodnjih Trnovelj in Karolina Do- brajc, trgovska pomočnica iz Šent- jurja pri Celju, Bogomil Vengust, uslužbenec in Terezija Agrež, usluž- benka oba iz Celja. Ivan Krkalo, va- Ijač iz Celja in Jožefa Stopar, trgov- ska pom. iz Bukovžlaka. Martin Per- me, črkostavec iz LJubljane in Ma- rija Sket, delavka iz Stopč. Ernest Kampovšek, strojni ključavničar, Iz Celja in Matilda Zerak, gosp. pomoč- nica iz Savinskega. Štefan Pilih, kro- jač iz CfUa, in Ana Zupane, tkalka iz Teharja. Umrli so: Marijan Kogej, delavec iz Merince, star 35 let. Ivana Lipovšek, upokojen- ka iz Celja, stara 57 let. Avgust Ma- ček, čevljarski mojster iz Celja, star 67 let. Matija Stangl, posestnik iz Ra- čice, star 60 let. Rolando Gačnlk, otrok iz Sp. Zreč, star 1 dan. Peter Petru, upokojenec iz Zagrada 90, star 61 let. Anton Kolar, telefonist iz Celja, star 53 let. Saška Florjančič, otrok iz Celja, stara 3 leta. Darinka Simonič, otrok iz Celja, stara 2 dni. Antonija Negro, gospodinja iz Radeč, stara 77 let. Matilda Grubina, gospodinja iz Celja, stara 86 let. Ferdinand Cilen- šek, upokojenec iz Gomilskega, star 83 let. Frančiška Srebočan, gospodinja iz Gorice 53, stara 30 let. DVA NOVA DRUGOKATEGORNIKA Pred dnevi se je v Celju kon- čal šahovski turnir tretjekate- gornikov za pridobitev druge ka- tegorije. Med dvanajstimi igralci sta si višjo stopnjo priborila le Dušan Kavčič ter Tomaž Kovačič. CELJSKI TED MIK STEV. 12. - 23. marca 1962 0 PROBLEMI, KI JIH PRINAŠA PODALJŠANA ZIMA Morda je najbolj čudno, da se je podjetje »Kurivo« znašlo v teh zimskih martovskih dneh v hudi atiski. Pogodbe z rudniki rjave- ga premoga so bile napravljene na podlagi povprečne porabe tega premoga v Celju. Izredno hladno vreme v marcu pa je izpraznilo zaloge premoga najprej v kleteh zavodov, podjetij in v stanovanj- skih stavb. Kaj hitro so pošle tudi zaloge podjetja Kurivo. Ven- dar to velja le za rjavi premog, medtem ko je velenjskega lignita dovolj. Podjetje Kurivo skuša s poseb- nimi intervencijami v teh dneh dobiti nujno potrebne količine rjavega premoga in se pri tem pogajajo celo za premog iz pri- morskih premogovnikov. Ven- dar pa pri tem obstajajo težave, ker so premogovniki vezani s trd- nimi pogodbami za dobavljanje ustreznih količin premoga indu- strijskim podjetjem. Pri Kurivu pa so prepričani, da bodo potrošniki razumeli sedanje stanje in da se bodo v tem ob- dobju spričo posebnih težav za- dovoljili z velenjskim lignitom. Kajti lignita ne primanjkuje, celo velike zaloge imajo. V Gornjem gradu bo okrajna Mmh revija Od petega do osmega aprila bo v Gornjem gradu okrajna dram- ska revija. Revija, ki je postala že tradicionalna, naj bi prikazala prerez amaterske dramske dejav- nosti celjskega okraja in omogo- čila izmenjavo izkušenj med so- delujočimi. V ta namen bodo v Gornjem gradu med revijo pri- pravili posvetovanje z režiserji in pa razstavo, ki bo ponazorila delo pirosvetnega društva v Gornjem gradu. Organizacijo revije sta prevzela prosvetno in turistično društvo tega kraja, pomagali pa bodo seveda tudi občinski foru- mi. Pozanimali smo se, kdo bo na reviji sodeloval. Pa nismo dobili razveseljivega odgovora. Doslej je udeležbo trdno obljubil le celj- ski Delavski oder, ki naj bi v Gornjem gradu uprizoril Cankar- jevo dramo »Hlapec Jernej«. Ven- dar prireditelji upajo, da bodo tudi društva poslala do konca te- ga meseca več prijav. Doslej so zaman iskali tudi dobro mladin- sko uprizoritev in tako vse kaže, da bo letošnja revija v Gornjem gradu minila brez prispevka naj- mlajšim gledalcem. Ce uiDoštevamo, da nas od re- vije loči slab mesec dni — in da organizacija okrajne revije zahte- va veliko uprizoritev in trdne vo- lje — bi bilo prav, če bi društva, ki menijo na reviji sodelovati, čimprej poslala prijave. NA POD VINU PRI LAŠKEM JE UMRLA PARTIZANSKA MAMICA V Laškem so se minido sredo poslednjič poslovili od 81-letne partizanske mamice — Martuno- ve mame iz Podvina pri Laškem. Njeno sodelovanje v NOB sega že v 1941. leto ko se je prvič sestala z organizatorji oboroženega od- pora proti okupatorju. Ker njeno sodelovanje z Osvobodilno fronto ni ostalo neopaženo, je bila že v jeseni 1942. leta odvedena v celj- ske zapore, od koder se je vrnila v letu 1943 vsa izmučena, prete- pena in komaj živa. Kljub temu, da je šla v zaporu skozi muke in najstrašnejše trp- ljenje, ji zavesti niso štrli, tem- več je svojo aktivnost še poveča- la. Njena hiša je ostala še naprej zatočišče preganjanih. Tako je re- šila za ceno svojega življenja za- nesljive smrti družino iz Celja, za katero je bila razpisana tiralica. Svojo privrženost Narodno osvo- bodilni borbi je znala vcepiti tu- di svojima hčerama, ki sta bili prav tako odvedeni v taborišča. T. K. Predavanje Olepševalno in turistično druš- tvo Celje prireja v sredo dne 28. marca ob 19.30. uri v dvorani ho- tela Evrope predavanje svetovne- ga popotnika Staneta Tavčarja iz Kranja z naslovom: »Po arabskih deželah«. Predavanje bo sprem- ljalo 250 izredno lepih barvnih diapozitivov. Predavatelj nam bo pokazal svo.ie posnetke iz Sirije, Libanona, Beyrutha, Jeruzalema, in Jordana. PREBIVALCI ZGORNJE SAVINJSKE IN LOGARSKE DOLINE SO darovali kri v pretekli jeseni je zaradi poplave, ki je razdejala poti in podrla mosto- ve, odpad'3. krvodajalska akcija v Lu- Cah, ki je bila izredno skrbno priprav- ljena že zaradi dejstva, da bi bila to prva tovrstna akcija v Lučah. Doslej so se namreč morali Lučani voziti na oddajo krvi v Ljubno. Nestrpni krvodajalci in lokalni ak- tivisti Rdečega križa nikakor niso ho- teli čakati običajnega jesenskega ter- mina oddaje krvi in so povabili celj- sko transfuzijsko ekipo že sedaj v Luče. Preteklo nedeljo je bilo že zgodaj zjutraj prav živahno pred luško šolo. Člani ekipe niso mogli verjeti, da se veriga krvodajalcev od zgodnjih Ju- tranjih ur pa do srede popoldneva sploh ni pretrgala. Se bolj pa so bili začudeni, ko so ugotovili, da daroval- ci niso prišli le iz Luč, Solčave in Logarske doline, temveč tudi iz naj- bolj oddaljenih kmetij in naselij iz- pod Raduhe, Konjskega vrha, Podvo- lovjeka in Krnic, kamor moraš dobro stopiti, da dospeš v dveh urah. 141 oseb se je prijavilo in bilo pregleda- nih In 112 od teh jih Je darovalo kri. Velika udeležba je zasluga neumor- nega dela aktivistov osnovnih organi- zacij Rdečega križa v Lučah in Sol- čavi. Za odličen potek akcije na sam dan odvzema pa je pod izkušenim vodstvom tov. Berginčeve in Pobera- jeve skrbel cel štab agilnih mladih aktivistov Rdečega križa. Piekop padlih borcev v laški ol)čiiii Komisija za varstvo spomenikov In grobov padlih borcev pri občinskem odboru ZB NOV v Laškem je skleni- la, da bo v letošnjem letu skušala do- končno urediti vprašanje prekopa borcev NOB. Padli borci, ki so sedaj pokopani na vseh straneh pokopališča in izven pokopališča, bodo prekopani in preneseni v skupno grobišče, kier bodo postavili tudi d .stcje:i spomenik. To vprašanje naj bi najprvo rešili v Lažišah, nadalje pa v vseh krajih, kjer so še taki primeri. T. K. Pravilniki o nagraje vonju prosvetnih delavcev Pri vseh šolah tečejo zadnje pripra- ve za sprejem pravilnikov o osebnih dohodkih učnega in vzgojnega osebja. Predhodno so že Izvedli analitično oceno delovnih mest, ki naj bi bila osnova za določitev osebnih prejem- kov. Spričo tega, da je družbeni sklad za šolstvo že razdelil šolskim zave dom razpoložljiva sredstva. Je pričakovati, da bodo šole zlasti pa močnejše še pred prvim aprilom sprejele pravilni- ke in na osnovi njih že obračunale osebne dohodke. T. K. Veliko znižonie v trgovski poslovalnici »partizan« Celje je presenečenje za vsakogar. Elegantno in poceni boste oblekli sebe in družino, če ne zamudite ugodne priložnosti, ker dajemo tudi na potrošniški kredit. Upravni odbor TOVARNE OPEKE 2ALEC razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: višja ali srednja šolska izobrazba oz. daljša praksa v računovodstvu. Nastop 15. 4. 1962 ali po dogovoru. Ne odlašajte več! Se danes se odločite in naročite Celjski tednik. U Js ■ftjbolj bran časopis ▼ celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik aalraa- ■teejše novice iz naših krajev. Razen tega berete y Celjskem tedniku sanimive repw- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših podroitj ■lasti pa o domačih krajili, ljudeh in dofodidli. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odlašajte veči Odreiite spodnjo naročilnico te mmm jo čim prej pošljite, da Vam čim prej lačnemo pošiljali ■ai Ust Uredništvo in upraTa Celjskega tednika Po 21. členu o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih od- borov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 25-57), razpisuje komi- sija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Mozirje mesto upravnika veterinarske postaje v Mozirju Pogoji: diplomiran veterinar z vsaj petletnim službenim staSem. Prošnje kolekovane z 250 din, spričevalom in življenjepisom Je vložiti najkasneje do 10. aprila 19b2 pri Obč. LO Mozirje. Oddelek za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Celje izdaja RAZPIS za sprejem v službo Ljudske milice Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 31. člena Zakona o Javnih uslužbencih in posebne pogoje po 87. in 88. členu Zakona o organih za notranje zadeve, to je, da so odslužili obvezni vojaški rok, da še niso bili doslej sodno kaznovani in da so dovršili osem- letko ali njej enako šolo. Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit pred posebno komi- sijo, da dokažejo osnovno znanje iz matematike, zemljepisa FLRJ in slovenskega jezika. Osebni dohodki se določijo po Zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku o posebnem dodatku. Kolkovane prošnje z življenje pisi naj vložijo prosilci pri Od- delku za notranje zadeve OLO Celje, ali na najbližji postaji ljudske milice, kjer lahko dobe tudi vse.podrobnejše informacije. Po 21. členu Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljud- skih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-57), razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Mozirje mesto direktorla Splošnega grodbenega podjetja v Ljubnem ob Savinji Pogoji: gradbeni inženir vsaj dve leti prakse na vodilnem mestu, ali gradbeni tehnik, odnosno gradbeni mojster z delovodsko šolo s štiriletno prakso na vodilnem mestu. Prošnje kolekovane z 250 din, spričevalom in življenjepisom je vložiti najkasneje do 10. aprila 1962 pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje. OBJAVE m OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 23. marca 1962 ob 15.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. I. šolski abon- ma in izven. Nedelja, 25. marca 1962 ob 15.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Izven. Torek, 27. marca 1962 ob 20. url: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Sreda, 28. marca 1962 ob 15.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKL Zaključena predstava za Tehnično srednjo — večerno šolo Celje in Sred. kmet. Solo Vrbje pri 2alcu. Četrtek, 29. marca 1962 ob 16. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Trbovljah. in ob 20. uri: Ivan Cankar: POHUJ- ŠANJE V DOLINI SENTFLORJAN- SKI. Gostovanje v Trbovljah. Petek, 30. morca 1962 ob II. uri: Roško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU. Gostovanje v Vele- nju. in ob 15. uri: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIR- JU. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 25. marca 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Obvestila 12.15 Naši t^oslušalcl čestitajo in po- 7d'-avMajo 12.45 Nedeljski utrinki Ponedeljek. 26. mama 17.00 Celjska kronika 17.10 Trije pevci — tri popevke 17.2(tt Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Torek, 27. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Igrata kvartet MHeta Ferleža in plesni ansambel »Metro- nom« 17.30 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Sreda, 28. marca 17.00 aCeljska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Na«i podiiSalci čestitajo In pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Četrtek, 29. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Delavske pesmi poje moSkl zbor »Svobode« Celje 17.30 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabava glasba Petek, 30. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Pester spored domačih viž In napevov 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Sobota, 31. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Za prijeten konec tedna 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba 1. FIRENCE—RIM—NAPOLI—POMPE- JI — prvomajski 6-devni izlet kom- biniran z avtobusom in vlakom. Ce- na 24.600, rok prijave do 12. aprila 1962. 2. FIRENCE — 4-dnevno avtobusno potovanje na mednarodni OBRTNI- ŠKI VELESEJEM od 28. aprila do 25. maja 1962. Rok prijav do 25. marca 1962. PROPAGANDNA CENA 18.000 din po osebi. PROSVETNI DELAVCI! 3. BUDIMPEŠTA—DUNAJ — 6-dnevno avtobusno potovanje za prosvetne delavce v čas prvomajskih počitnic. Rok prijav 31. marec 1962. 4. PO SEVERNEM JADRANU — Tra- dicionalni prvomajski izlet s poseb- no ladjo tridnevni izlet. Cena 7.700J din. Prijave sprejemamo do 27. IV. 1962. 5. MILANO — 4-dnevno potovanje na mednarodni velesejem od 12. do 17. aprila 1962. Cena 20.700 din. 6. SICILIJA—NAPOLI—RIM — 10- dnevno potovanje za prvomajske praznike. Propagandna cena 44 900 din. Rok prijav do 8. aprila 1962. 7. DUSSELDORF — mednarodna raz- stava tiska in papirja (DRUPA) (v času od 5. do 18. maja 1962). Šest- dnevno potovanje. Cena 37.500 din. S. PRAGA — Svetovno prvenstvo v vajah na orodju. 8-dnevno potova- nje sporazumno s »Partizanom Slo- venije« (v času od 3. do 10. julija 1962). Cena 45.000 din. 9. HANOVER — nemški industrijski velesejem (od 29. aprila do 8. maja 1962). 6-dnevno potovanje z avto- busom. Cena 41.500 din. ZA KOLEKTIVE! Trsi—Benetke — 2- dnevni izlet z avtobusom. Cena din 7.900. Preko DOLOMITOV v VERONO—BE- NETKE—TRST! 4-dnevno potovanje. Cena 20.600 din. OBVESTILO KOLEKTIVOM! Obvešča- mo in seznanjamo Vas, da KOMPAS Celje pri naročanju KOMPAS-ovih udobnih avtobusov za Vaše izlete zaračunava prvi prevoženi kilome- ter šele iz Celja ter dostava avto- busov iz Ljubljane do Celja NE bre- meni naročnika! Pred vsakim potovanjem obiščite tu- ristično podjetje KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1. tefelon 23-50. Nudi- mo Vam: železniške vozovnice za tu in inozemstvo, rezervacije spalni- kov, avlonske in ladijske vozovnice, posredovanje potnih listov in vizu- mov, menjava in nabava deviz, de- poziti informacije itd. Udeležujte se KOMPASOVIH kvalitetnih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Po vaši želji vam na vaš naslov dostavimo brezplačno pro- gram naših izletov in potovanj v le- tu 1962. Turistično podjetje KOMPAS — Celje, Tomšičev rrg 1, telefon 23-50. KUPIM: Kupim enodružinsko hišo, vseljivo v Celju ali Savinjski dolini do 1,000.000 din. Naslov na upravi lista. Otroški voziček, kombiniran, dobro ohranjen kupim. I.esjak. Kovinar- ska 8. 10.-14. ure. tel. 2S-11. Kupim hišico z nekaj zemlj«« v okolici CelJa. Naslov na upravi Usta. ZAHVALA Olepševalno in turistično društvo Celje se zahvaljuje Dorn Malčki iz Zagrada za naklonitev zneskov, ki so jih plačali razširjevalci raznih neres- ničnih vesti o njenem pokojnem možu Dorn Mirku. Prav prisrčno se zahvaljujem dr. Krajnc Vlado-tu. zdravniku iz Preb'-1- da za njegov trud in požrtvovalno-1 pri moji težki bolezni, ko mi Je s tem rešil življenje. Hvaležna Antonija Tevž"č, Sentrupert 5 Zamenjam ček za motor znamke »Lambreta«. Naslov na upravi lista. Priletni upokojenec išče oskrbo. Po- nudbe pod >. Soliden« na upravo lista. Iščem 900.000 din posojila, vrnem 1,100.000 din. Ponudbe pod šifro »200.000« dvestotisoč dinarjev. Varuhinjo k 2-letnem fantku za do- poldan nujno iščem. Naslov na upravi lista. PRODAM Enodružinsko hišico takoj vseljivo z vinogradom in malim sadonosnikom prodam. Naslov na upravi lista. Ugodno prodam kompletno kopalno peč s tušem. Naslov na upravi lista. Prodam več panjev čebel. Dobovišek Fanika, Podgrad 26, Šentjur pri Celju. Drevesca češpelj, sliv in pritličnih jablan še dobite — Jelen drevesnica Se"tilj-Velenje. Predam 700 hmeljevk. Naslov na upra- vi lista. Prodam parcelo z gradbenim dovolje- njem 8 minut od mesta. Pavčič Lud- vik, Dečkova 7. Prodam lepo posestvo v bližini mesta pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov na upravi lista. Prodam razne kose starega pohištva. Orač. Gregorčičeva — Celje. Prodam hišico, 50 arov zemlje, sončna lega. Naslov na upravi lista. Prodam malo posestvo v bližini Šent- jurja, 20 minut od postaje. Cena po do.iovoni. Naslov na upravi l'sta. Prodam hišico v Smartnem blizu ko- lodvora, deloma vseljiva. Vprašati pri »Rogl« Rečica ob Paki. Prodam gozd cca. 1 ha v bližini Celj- ske koče. Ponudbe pošljite pod šifro »ugodno« na upravo lista. Cenjene stranke obveščamo, da je s 1. marcem 19f.2. odprta IZLETNIKO- VA poslovalnica v Velenju — na- sproti hotela »Paka«. Poslovalnica bo vršila vse posle potovalnega ura- da. POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITALIJO 2-dnevno potovanje v Trst in Benetke, in Milano. 4-dnevno potovanje v Trst. Benetke Potovanja se lahko udeleži vsakdo, ki si želi ogledat« ta mesta. Prijave sprejemamo do zaključnega števila udeležencev. Za cenjena naročila se priporoča IZLETXI!t turistična agencija, poslo- valnica Celje, Titov trg 3, telefon STANOVANJA Zelo nujno iščem prazno ali oprem- ljeno sobo. Plačam za eno leto na- prej. Naslov na upravi lista. Lepo dvosobno stanovanje v mesta zamenjam za enako v bližini mesta. Naslov na upr?vl lista. Iščem prazno sobo s posebnim vho- dom. Nudim primerno uugrado. Naslov na upravi lista. Nujno iščem dvosobno stanovanje t Celju. Nudim lepo nagrado. Naslov na upravi lista. Večjo sobo v mestu išče moški. Nudi plačilo v naprej ali pomaga pri delu. Naslov na upravi lista. lct-o uvosobno stanovanje v mestu za- menjam za enako v bližini mesta. Naslov na upravi lista. Zamenjam stanovanje: dve veliki sobi in kuhinja v centru mesta. Ponudbe na upravo lista pod šifro »TAKOJ«. Iščem večjo prazno sobo za 6 mesecev. Nudim nagrado in plačam naprej. Naslov na upravi lista. RAZPISI Šolski odbor osnovne šole v Laškem razpisuje MESTO TAJNIKA POgoJ: srednješ Iska izobrazba s prak- so v knjigovodstvu._ Krajevna skupnost Store razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJO Pogoj: Srednješoli.ka izobrazba in naj- manj 3 leta prakse v finančni strokL Interesenti naj vložijo prošnje s krat- kim življenjepisom na tajništvo kra- jevne skupnosti Store do 1. 4. 1962. OJBJAVE »POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16, Telefon 25-90. Nujno rabimo za prodajo več oseb- nih avtomobilov »Opel Karavan« in »Opel Rekord« kakor tudi ostale, od tipa 1952—1961. Dalje več poltovornih avtomobilov od 1.5 tone. Za prodajo rabimo več vseljivih hi9 in stanovanj, ter gradbenih parcel v bližini Celja. Za komisijsko trgovino rabimo nuj- no več kompletnih spalnic, kuhinjskih kredenc, dvokoles itd. Nudimo za prodajo bencinski motor 7,5 KS j.Saks;< skoro nov za ceno l6O.0Ot din, več ročnih moških in ženskih ur, klavirskih harmonik itd. Uredništvo Celje, Titov trg b — poštni predal 16 — telefon 2B-1j in 24-23 uprava Celje, Trg v. kongresa 5 — poštni predal ibj — telefon 23-75 in 20-89 — teko« račun pri Narodni banki Celje: 603-21-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 4H, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav vsako sredo do 12. ure v Oglasnem oddelku, Trg V. kon- gresa S Informacije o oglasih, razplsill m Objavah dobite le v upravi Celjskega tednika! PRI NAS IN PO SVETU JEZERO POD DOBROVLJAMI že zdaj je pogled na jezerce pod Dobrovi jami čudovit. Ko bo vse ozelenelo, ko bodo ob obali stale živopisane weekend hišice in ko bodo čolni rezali brazde po gladini, potem... Ce bo kdo izdeloval natančnej- io zemljepisno karto celjskega o- kraja, bo moral med Braslovča- mi in podnožjem Dobrovelj pu- stiti belo liso in jo pobarvati s sinjo barvo... Tam, kjer se letos blešči površi-na malega jezera, io lani na jesen še pele kose in rezale otavo. Želite prve podatke o jezercu? V redu: Površina okoli šUri hektarje, torej okoli 1.600 metrov jezerske obale. Globina v povprečju 2 metra, najgloblje pa je jezero v sredini in to okoli 4 metre. V po- letnem času bo temperatura vode znašala okoli 21 stopinj. Jezerce je obdano z gozdovi, listnatimi in iglavci. Se nekaj bo treba vrisati v kar- to. Okoli kilometer in pol nove ceste. Imena jezerce še nima. Dokler ne bo zares pristopno z avtomobi- li, dokler tam ne bo elektrike in prvega objekta — bifeja, je vse skupaj še >->-ribnik brez rib-«, tako pravijo organizatorji tega turis- tičnega podviga. Lani so se Bra^lovčani in va- ščani okoliških vasi ogreli za pred- log, da bi v idilični dolinici pod Dobrovljami zgradili nasip in ustvarili jezero. Nekoč, v davnih časih, je tam jezerce že bilo. Bržčas v fevdalnih časih. Vendar je dober del nasipa bil porušen. Ideja se jih je prijela kot klop. Zbrali so prva sredstva in zgrabili za lopate in samokolnice. Nekaj sredstev je dala zadruga, nekaj krajevni odbor, nekaj pa pre- bivalci, ki so glasovali za kra- jevni samoprispevek. Zgradili so sifon za preliv vode, odtočni prag za hudourno vodo, zadelali nasip in ga utrdili. Hkrati so začeli ši- riti kolovoz. To je požrlo čez 800 kubičnih metrov kamenja in pro- da, ki ga je bilo treba navoziti, da so ukrotili ilovnata tla. Bodo- ča cesta pa požira tudi največ denarja. Jesensko deževje je povečalo količino vode v potokih, ki teče- jov jezero. Kmalu je bila kadu- nja polna ... Nestrpnost in strah sta popustila, ker je nasip vzdr- žal. Cez zimo je površina dobila leden oklep. Takega drsališča ni- ma skoraj noben kraj. Na o^radbišču smo videli delav- ce, ki utrjujejo cestišče in obtoč- ne jarke. Cez mesec dni, tako za- gotavljajo, bo prvi avto brez ne- zgode stal ob jezeru. Do poletja bo napeljana tudi elektrika in pitna voda. Elektriko bo napeljala občina iz svojih sredstev. Samo- prispevek bo dal še nekaj stoti- sočakov, toda še vedno ne bo do- volj. Prizadevni Braslovčani čakajo dan, ko bodo na obalo jezerca prišli prvi investitorji z voeekend hišicami. Težko čakajo dan, ko bodo površino jezerca zarezali prvi športni čolni. Težko čakajo na trenutek, ko se bo prva sku- pina izletnikov pometala v bistro vodo, ko bodo prvi ribiči navdu- šeno vlekli iz vode ribe in kri- čali nad kuharja naj pripravi po- neu... Takrat, ta dan pa ni več daleč, bodo prizadevni občani tega kraja čutili prvo zadoščenje kot nagra- do za njihov trud. -ček KAJ POREČETE? Možje redkokdaj sitopimo čez prag cvetličarne. Ce pa to stori- mo, je naš namen prav gotovo, da s cvetlicami nekoga razveselimo. Smola pa je, da pri nas v Celju prav v dneh, ko bi ljudje po cvetju najbolj segali, le-tega ni. Tako se je .zgodilo itudi na Dan žena. S prijateljem sva za- man iskala .svežih rož. Toda, ne mislite, da sva se najinih žen spomnila šele popoldne. In tudi edina nisva bila, ko sva v cvetli- čarni stala pred velikim proble- mom. »Kaj sedaj?« sva se vpra- ševala. Suhe rože naju niso na- vdušile, zato naju je neka ženica napotila v cvetličarno v Zidan- škovo ulico, kjer imajo nagelj- ne »le po 500 dinarjev«, je de- jala. Kaj porečete, ali ni čudno; da v Celju ne znamo urediti tega? F. B. Najvažnejša je zdaj cesta. Do sezone mora biti urejena rwiST in posledice Latinci so rekli: Quot licet iooi, non licet bovil Ali po naše nekaj takega, kot: za žabe ni seno. Moderen ples troist je pri- nesel prikupni Joyanne De- lanceif s prvenstvom naslov y>kraljica troista< za osemmi- lijonski London. Trvist, kot največja plesna senzacija in tudi norost po Charlestonu pa beleži po sve- tu tudi čisto drugačna prven- stva: V Ameriki so zdravniki osupnili, koliko izpahov kol- kov in poškodb je po tistem dnevu, ko so »iznašli* troist. V isti državi, kjer pač o vsem pretiravajo, je neka de- klina povabila prijatelje do- mov. Tako zelo so plesali, da se je vdrl strop pritličja v klet. Starši, ki jih ni bilo do- ma, pač niso bili veseli, da so ob hišo zaradi — trvista. Na naši sliki proslavljena Joyanne Delancey v eni iz- med svojih troistovskih poz in figur... Nerodna zadeva Beg pred nosorogom Dva angleška novinarja sta preveč verjela tistfm piscem, da so afriške živali pohlevne mrhe, da je v Afriki pač že vse drugače od tistih dni, ko je tam vse mr- golelo od nevarnosti, od kač pa preko zverin do kotlov v črnskih vaseh. V svoji preveliki fotografski vnemi sta se približala velikemu nosorogu, ki se je pasel nedaleč od ceste. Rogonosi samotar pa najbrž ni bil preveč navdušen in se je zapodil proti njima. V zad- njem hipu sta pobegnila v avto in po cesti s polnim plinom iz nevarne bližine. Posnetek je na- pravil šofer, ki je bil le amater in je vneto dokumentiral ta dra- matičen dogodek. Šofer je priznal, da ni dosti verjel v rešitev obeh drznežev. Tako je prišlo do slike, ki ni niti malo prijetna... ZANIMIVOSTI OPICA ISCE LASTNIKE. Angleži so veliki ljubitelji ži- vali. Zato ni čudno, če angleška televizija skoraj vsak dan prika- zuje razne izgubljence živalskega sveta od psov, mačk pa do belih miši in morskih prašičkov. Z."»d- nje dni kažejo malo opico, da bi jo njeni lastniki spoznali. Toda lastniki se še niso javili, pač pa nekaj sto ljudi, ki bi jo želeli posvojiti. Torej opica ni v bie-'- izhodnem položaju ... VOLKA JE ZADAVIL Maturant zagrebškega učitelji- šča je med zimskimi počitnicami doživel nepričakovano avanturo- Doma je iz Zagvozda pod Bioko- vim. Ko je šel v gozd, da bi na- sekal materi drva, se je pred njim pojavil volk. Ker sekire v hitr^ci ni mogel doseči, se je mladenič vrgel na zver z golimi rokami Fant je imel na srečo debelo bundo in mu ugrizi zverine niso škodovali. Le po rokah je utr-pel lažje poškodbe. Zdaj bo dobil na- grado za ubitega volka. — Čemu sva z ženo že ves teden skregana, vprašaš? Zaradi čistega nesporazuma. Ne verjameš? Prav. Povedal bom, kako je bilo ... Pred tednom sem prišel domov zbit kot le kaj. Pripetilo se mi je, da sem ob časopisu zadremal... Tedaj me je žena vprašala, če sem pripravljen žrtvovati deset tisoča- kov za novo obleko. — Ti ji nisi hotel dati? — — Narobe, takoj sem privolil. — Zdaj pa res ne razumem? — — Boš, če ti povem, da sem ta- krat v polsnu pristavil: Samo po- hiti punčka z dopisi, ki sem Ti jih poprej diktiral... eportah bodočnosti • reportaža bodočnosti • reportaža bodočnosti • reportaža liodočnosti • reportaža bodočnost Na elektronski cesti... Kot sem dejal ... Danes je četrtek 22. julija 1982. Obljubo je treba izpol- niti ... Iz redakcijske garaže sem vzel naš nainovejši avto »Zastava 3000«, ki je za«i.n,1a beseda domače avtomobilske industrije. S svo.1'mi 3.000 knbiki na ravnih cestah z lahkoto zmore svojih 200 kilometrov na uro v povprečju. Sef mi je dal na voljo precej izdaten čpU in Cez deset minut sem bil že pod svotlo kupolo servisne d^^avn^^-e »TranskontinentaJne pl»ktrnn«:ke ma- gistrate« na Ljubljanskem barju. Dva snre+na tehnika sta mi pod a«*- mnt"'-"" nlo^f^o ■»'(^'•nr'.'''^ nv^^f^^natično- ga šoferja. To je naprava, ki jo pri- ključijo na krmilo in na plinski vrv^d. Plačal sem še pristojbino za to med- narodno ppFto in sedel za volan. Po široki pentlji sem zapeljal avtomo- bil na rezervno stezo, kjer je na pri- kliuCek čakalo nekaj desetin avtomo- bilov. Bil sem m^^d zadnjimi. Mimo nns je vozila z nezmanjšano hitrostjo kolona iz smeri vzhod proti zahndn. Zdaj se je v zvočniku mojega radij- skega sprejemnika oglasil prikupen glas: — Potniki na ljubljanskem nriklj^č- ku proti zahodu, pozdravljeni, Cez nekaj trenutkov se boste vključili v elektronsko vodstvo na mednarodni cesti. Priključeni ste avtokoloni šte- vilka 22, ki pravkar vozi mimo. Na- vodila so vam znana. Ko boste na glavnem cestišču z rumeno črto do- segli hitrost 200 kilometrov, vključite avtomatične šoferje. Srečno pot. — Kolona na rezervni stezi se je po- maknila. Pritisnil sem na plin, da ne bi zaostal. Hitrost je naglo naraščala. Pri 150 kilometrih hitrosti smo zavili na sredino cestišča. Brzinomer se je vzpenjal na 180, 190 .. • 200. Pritisnil sem na vzvod ... Vendar nisem ver- jel, le počasi sem najprej spuščal plinski vzvod, toda brzina se ni zmar j- šala. Polagoma sem spuščal tudi kr- milno kolo. Avto je bil v oblasti ču- dovitega mehanizma. Zdaj sem mogel spustiti svoj sedež nazaj ln se prijet- no zlekniti s prekrižanimi rokami po njem. Opazoval sem cesto. Tu, kjer je gost lokalni cestni promet, je bila dvignjena nad zemljo na elegantni!^ stebrih. Sploh je magistrala grajena tako, da le redkokdaj prečka drug' prometne žile s podvozi. Pri Vrhniki je hitrost avtomatično nazadovala kajti bližali smo se znamenitemu za- voju v obliki dvojnega S, pri čemc" je cesta premagala vzpon proti Ra- keku in Postojni. V dobri uri smo že drveli v Furlansko nižino. Z velikim zanimanjem sem vse ogledoval. Proti severu zasneženi vršaci, na jugu pla- vo morje ... Cas je, da vam povem, kako na tej cesti vse to poteka: Cestišče je dvotirno za obe smeri vožnje. Tira se včasih tudi na daleč ločita. Vsak tir ima glavno in stran- sko stezo. Glavna steza z rumene črto ima po sredini v tlak vzgrajen elektronski usmerjevalec, ki sfedino podolžne osi vozila drži točno nad se- boj. Usmerjevalec z radijskimi im- pulzi povečuje in zmanjšuje hitrost, odvisno od vzponov, spustov, blagih ovinkov in od podobnega. Ker moder- ni vozovi premorejo avtomatične kon- trole nad delom stroja, nad gumami, oljem in vsemi važnimi deli, je ta avtomatizem povezan z avtomatičnim šoferjem, v primeru kvara je potnik opozorjen, prav tako pa tudi avtoma- tična kontrolna postaja, ki je na vsa- kih 500 kilometrov. V tem trenutku, ko se pojavi kvar, zadržijo vozila, ko vozijo za okvarjenim avtom na manj- Tak je promet ponekotl že danes, a jutri? šo hitrost in potnik samostojne za- pelje voz na rezervno stezo, kjer po- čaka na pomoč in priključitev k na- slednji koloni. Tako elektronsko cesto so izglaso- vali vsi evropski parlamenti pod ge- slom, da je vse preveč prometa, da bi ga lahko prepuščali stihiji množic? individualistov. Nesreče na teh med- narodnih cestah so prava izjemna redkost... ... Zdrveli smo mimo Torina in se prbližali Kotijskim Alpam. Ker J*> cestni predor pod vršaci premo?rel le eno dokončno stezo, smo morali ča- kati na kolono s francoske strani. Premor smo izrabili za kosilo, potem pa je prišla vrsta na nas. Ko smo 7a- peljali v prvi predor, sem vključil te- levizor. Magistrala ima radijske vodi- če, ki natančno pojasnjujejo potni- kom znamenitosti. Na ekranu sem v tunelu lahko opazoval čudovite pla- ninske pejsaže, ki jih nismo mopli videti v naravi, kajti vozili smo r;v. o pod njimi. Seveda so bili kratki po- gledi, ko smo smuknili iz predora čez mostove nad dolinami v drug predor, vsega občudovanja vredni.. ... Res je, da sem bil na poti v Lizbono. Toda spotoma sem se spom- nil na prijatelja t Marseillu in prijelo me je, da bi ga obiskal. Kotijrke Alne so bile za nami. Vključil sem oddaj- nik in na ekranu se je smehljala pri- kupna črnolasa Francozinja: — Želite, monsieur? — — V Avinionu bi rad priključelt na Marseille. Mi lahko ustrežete? — Prav. Imate srečo, da ste zadnji v koloni. Ko vam bom dala signal prevzemite krmilo . .. — Pred Avinionom je hitrost mojega voza nenadoma zdrsnila pod petderet. V zvočniku sem slišal: — Prevzemite voz v svoje roke. Srečno pot, monsieur! — Zavil sem na rezervno stezo in p« pentlji na stransko cesto ... Cevo Sark