Volja naroda naj obvelja tudi na šolskem polju V »Domoljubu«, št. 1., od dne 2. januarja priobčen je pod gornjim naslovom naslednji članek: Pred vojno je bilo učiteljstvo deželno. Kranjska vojvodina je uiiteljem urcjevala plače in imela tudi sicer večji ali manjši vpliv na šolistvo sploh, tudi na tisti del šolstva, ki tja je državna uprava prihranila za svoj dclokrog. V krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih se je p^našalo ljudstvo s svojimi zastopniki, pa tudi Cerkev je imela kot največja učiteljica narodov, v šolskrh svetih nekaj besede. In konc.no je tu-di učiteljsivo poši.ljalo v Solsice korporačije svoje odposk.Tice in je ttfko lahko z.agovarja!o svoje stališče in branilo svoje pravice. Res ni pred vojno bilo vse, kakor bi moralo biti. Kdor dela, se lahko moti. Plače tudi niso bile previsoke. Pa se je že živelo, če ne bolje, pa vsaj tako kot danes. Na službo ni bilo treba ča'kati. Po dovršeni maturi si bil takoj nastavljcn. Plače se niso spreminjale vsako leto in nikdar se ni zgodito, da bi ne dcbil prejemkov tcčno prvi dan vsakega meseca. Istočasno /.. odlokom upckojitve, so ti bili nakazani novi pokojninski prejemki. In stalnost? Učitelj je ostal trdno na svcjem mestu neglede na politi-čno miiljenje. Izjemc — par pri- mcrov premestitve — le potrjujejo pravilc. Pa še pri tistih redkih slučajih, izvršenih predvsem v ko rist šolstva, je bilo premeščenje združeno z neverjetnimi težavami. Disciplinska preiskava in sledeči priziv so vso zadevo tako zavlekli, da je bilo merodajnim gospodom — kakor je izjavil nekoč učitelj in pisatelj Jaklič France, že tako rekoč žaJ, da so sploh sprožili misel za prestavo. Trdna je bila torej stalnost učiteljstva tiste dni in vzlic temu, da je bila večtna skvenskega učiteljstva. neveriet:.« zaigrizeno nasprctna takratnim deželnim gospodarjem ne samo v političn«m, temveč tudi v kulturnem in gospodarskem pogledu. Večina slovcnske<;a učiteljstva ni nikdar ,prisluhnila resničnemu glasu naToda, ampak se je postavila vedno v oprako z njiin. Pri razmh volitvah je večina učitcljstva podpirala vaške mogočnjake in oderuhe piroti volji staršev in davkoplačevalcev. Liberalno učiteljstvo je ustanavljalo po deželi društva in družbe, ki so bile v nasprctju z miselnostjo večine slovenskega naroda Liberalno učiteljstvo je bilo tisto, ki je naročalo in širito veri in Cerkvi sovražen tiuk, d'Qpisov.alo v lfb.eralne liste in v njih sramotilo poštene slovenske može in nesebično nacijonalno slovensfko dubcvščino na način, ki ga zaznamuje samo jezik najbolj zavrženih mestnih »pajzelnov«. Kdo je odpravil i/ naših šol krščanski pozdrav •¦I Ivaljen Jezus«? Morda državna postava? Ne, ampak slovenski liberalni učitelj. Kdo je na vse načine oviral katehetovo dclo v šoli in cerkvi? Slovenski liberalnj učHeljt i»do se je norčeval po jjo>ti!nah in drugod iz naroda, ki je hotcl ostati zvest veri in Cerkvi? Slovenski lifoeralni učitelj. Itd. Skralka: sjcvensko liberalno učiteljstvo je dosledno grdilo na ta ali oni način vse, kar je bilo najmanj 9(1 od sto Slovencem sveto in nedotakljivo. __ ¦ Večina slovenskega učiteljstva je pustila čisto \/. vidika, da. je njegova dolžncst tako v šoli, kakor izven nje, hoditi ramo ob rami z večino slovenskega naroda. Žato je nastal med narodom in večino učifcljstva tekom let globok prepad, ki še danes na široko zija in je videti nepremostljiv. Po vojni liberakn učiteVj svojega protiljudskega stališoa ni iz-premenil. Na njegovo prizadevanje je postala šola in vzgoja cfrok nekak monopol brezverskega svi bodomiselstva. Šolske svete so razbili, da so se iznobili zastopn:kov Cerkve in staršev, ki jim po naravni in tiožji pcstavi gre prva in glavna beseda pri vzgoji mladine. Liberalni učitelji so z največjim nasiljem uvajali med odrasle in šolsko mla-dino društva, ki jih je slovenski narod odlcčno odklanjal in jih odklanja Lrberalen pedagog si je prizadeval, da izpade i/ Solskih knjig vse, kar bi cikalo na versko vzgojo. C'e pa je tu ali tam ostala slučajno kakšna drobtina verske vsebine, jo je libeJ-alni učitclj pri pouku prezrl ali pa celo na svoj način smešiL Prirodopis in prirodoslovje je dajalo liberainemu vzgojitelju povod, da jc posamezne p<;jave v naravi tolmačil učencem v smislu, ki je verskim načelom nasproten. Zgodovina je postala liberalnemu učitelju dobrodošlo sredstvo, da jc omenjal učencem kot dognano resnico to, kar so v raznih zgodovinskilr slučajih lažnjivo pcročalc liberalne in socialističnc protiverske agitacijske brošure. Liberalen uči.telj je /. nedeljskimi prireditvami in zleti odvračal našo mladino od cerkvenih dolžnosti ui tako polagoma miniral d^bro versko vzgojo slovenskega naraščaja in s tem, kaikor nam Francija dokazuje, tudi ogrožal obstoj naroda in države. Največ podlih denuncijacij proti najodličnejšim slovenskim možem je izšlo v p(yvojnih letih ravno iz liberalnih učiteljskilh vrst. Vse to dokazujc.io zapisniki in ovadbe pri raznh oblasteh. Liberalen učiteli je stvoril stanovsko organizacij'0, ki naj bi združevala vse učiteljstvo brez razlike na svetovni nazor. Kako si je liheralni u«itelj v praksi prcdstavljal to vsestanovsko organizacijo, je pokazala polpretekla doba, ko je soglašal, da so bili na nadzorniška, kakor tudi na vsa druga važnejša učiteljska mesta in v korporacije imenovani samo Ijudje liberalnega svetovnega nazora. Slomškarji so t>ili dobri samo za plačevanje članarine in za štafažo pri raznih zborovanjih in priTeditvah- Liberalen učitelj je bil, ki ni protestiral kakor bi lahko proti številnim neupiavičenim premestitvam krščansko mislečega učiteljstva v pol<pretekli dobi. Šc več! Ravno liberalen ueitelj je svojega stanovskega tovariša in tovarišico, tudi člana stanovske organizacije denunciral pri šolskih oblasteh in cvajal pri zaanih <wganizacijah pod pretvezo premajhne delavnosti v »nacionalnih« društvih.. Libcralen učitelj je očital tov*rišu krščanskega mišli.enia celo protidriavnost, ikar je ta šc morda hndil v ccrkev in nadzor^val otroke pri službi božji. Večina slovenskega učitoljstva, ki je v poltpreteklem času krivila hrbtenice pred vsajko vlado. ne gleda na vcliko delo sedanjega režima z dopadajenjem. Nekatera zborcvanja tiidi v tem pogledu nekaterim niso več stanovska zborovanja, ampak dabrodošli sestanki /a protirežimsko agitacijo. To ni nič čudnega, zakaj večina liberalnega sltvenskega učiteljstva trdno drži s tistimi, ki so sedanji vladi najbolj nasprotni. Po svojern mišljenju in po svojem delovanju večina slovenskega učiteljstva plava še vedno v »Jutrovih« vodah. Kam vodijo tc vode, vemo danes vsi. Ali ne v naš gospodarsk', nacionalni in državni razdor? Sedanja vlada oprta na resnično zaupanje naroda, hoče, da pride volja naroda do veljave na vseh poljih narcdovega življenja. Zato je treba onemogočiiti delovanje vsem, ki mečejo visokim ciljem sedanjih državnih gospodarjev tako ali tako polena pcd noge. Dosežene so že nekatere izpremembe v državni upravi in drufiod. Le na šolskem polju, za državo in narod najvtižnejšem, še ni prejelo slovensko ljudstvo tega, kar hoče iin žeM. Ker smo prepričani, da je današnji vladi voč na zaupanju ogromne večine kralju in državi neoma-jno zvestega slovenskega naroda. kaikar pa oa zahrbtnem rovarenju poedincev, ki jih narnd odklanja, pričakujemo z vso goti.vostjo. da bo sedanja vlada tudi na šolskem pol}u vpoštevala Ulvdski glas, in neglede na materialne žrtve, ^utedila v Sloveniji v korist države celotno iolstvo ta;kc, kot hoče slovensko ljudstvo in ne tako, krt zahtevajo ljudje, ki so se že davno ločili od zdravega slov.enskega debla. Skratka: slcvenski narod zah- teva za svojo mladino dobtili. slavenskih učiteljev in pravih ljudskih vzgojiteljev p.o. božji in narodovj volji. Priobčujemo gornji članek v informacijo čla«s.tvu J.UU. Učiteljstvo naj se prepriča s kakšnega stališča ga tretira »Domoljub«. Namen članka je čim bolj oblatiti uertclJSitvo med narodom in mu vzeti uglcd, ki sr gu je pridobilo s svojim šolskim, in izvenšolskim delom. Ali narekuje tako prsanjc čut odgovornosti za. posledice, ki jih povzroča taka go- nja? Ali je morda to novo poglavje o avtoriteti, ki naj jo ima učitclj kot vzgojitelj naroda, posebno otrok? Ali narekuje to vzgoja ljubezni do šole, ki naj sc med narodora čim bolj utrjuje? PTesojo članka prep,uščarn,Qs ufjiijeljstvu in ostali javnosti, opozarjamo pa na škodljivc posledice takih neutemcljenih napadov, ki morejo povzročiti neprecenljivo škodo ne samo celokupnemu učiteljstvu, marvcč tudi šoli in s tem narodu.