TRST, torek 2. junija 1959 teto XV. . Št. 130 (1284) PBIhJPSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37.338 Gori rti 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo ^137-338: -U Po mužinca^ r!o R1C A *' “'r" ‘,NU,94H* “ predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« - NAROČNINA: mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 tir. celoletna 4900 Ur - Nedeljska številna mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur - LASOV: za vsak mm vi ime v širin ene« ; *> “-30 0(1 *5' do 18- ~ Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din - PoStnl tekoči račun: Založništva 1 g stolpca, trgov-ki 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6U0-70/3-375 »" 'ii' ' ' ■-lr '~n~' ^ 1' aes- Danes plenarna in tajna seja zunanjih ministrov v Ženevi Vzhod in Zahod še vedno vztrajata vsak pri svojem stališču glede Berlina - Nocoj večerja pri Herterj u - Izjave bonnskega predstavnika Julija ali avgusta konferenca naj višjih? leg m? ’ 1- — štirJe zunanji ministri so imeli da-6totSVatno sejo pri sovjetskem zunanjem ministru Ka Ljfu' ki je trajala dve uri. Z vsakim ministrom Ua tudi dva svetovalca Bo jjet 8eii je predstavnik so-® delegacije Harlamov iL*1 naslednje sporočilo: fc.fi Je bil običajen seli n- ZUnanjih ministrov. 80 si ministri iz-% , neuradno poglede o vprašanjih, o katerih IU/Vtm I : n r\ - __ , ;ji°v?rili 30. maja. skleca ab',eisbin°' ,da 1)0 2’ iu' $ lo.dO plenarna seja, i. Uri „________a___ i>s(a' nri pa bo neuraden pri ameriškem dr- Naem tajniku Herterju.> ^vprašanje časnikarjev je «il daVn.'k. odgovoril, da je leti, p?s?ii razgovor «kori-lirih' nf0 ■ i le’ da na željo ^.'"inistrov ne more dati K(ja l Pojasnil. Zagotovil pa ‘ sei ° • po jutrišnji plenar-več ,sk°vne konference, nk^n*. neuradni seji pa p Javili kratko izjavo. K,0 v^teh *rlj naj bi imela enotno civilno upravo. Herter pa je ponovil naslednja tri načela ,ki bi jih morali vključiti v sporazum o Berlinu: Nespremenjena pravica zahodnih držav, da imajo svoje čete v zahodnem Berlinu. Nespremenljiva pravica zahodnih držav, da nemoteno uporabljajo zvezo z zahodnim Berlinom po železnici, po poti, po zraku in po rečni poti. Zahodne države ponavljajo, da ne mislijo prinati vzhodnonemške vlade. Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da so «do sedaj na privatnih razgovorih v okviru konference dosegli zelo malo rezultatov«. «To, je dodal predstavnik, ne pomeni, da ni pred koncem konference mogoče napredovati. Ce Rusi želijo konferenco najvišjih, in zdi se, da jo še želijo, bo do neke mere potreben sporazum.» Na vprašanje, kaj misli z besedo »napredovanje*, je predstavnik odgovoril, da je treba »napredovati k rešitvi vprašanja pred koncem konference*. »Očitno je, je pripomnil predstavnik Berding, da ministri razpravljajo sedaj o Berlinu*. Zatem je Berding zanikal govorice, da bi hotel Herter odpotovati iz Ženeve 12. ali 14. junija: »Herter, je pri- pomnil, je prišel sem, da se pogaja in bo ostal v Ženevi, dokler bo razumna možnost za to. Nikoli ga nisem slišal Je Gromiko zavrnil I imenovati 12. ali 14. junija iz obveščenih kro-Gromiko danes baje ,sv°je stališče glede Kakor ga je obrazložil i, . J zvečer. is " ■ Ha .soboti ' diM*1 kro8'h se je zvedeli takoi na s°b&bni Seh.e®a naroda in za Va-srečo*. zunanje -eVn> tajnik ’ič JdEcslavije Koča Po-!°’»vn0 prav V Jug, ,.e Prav tako poslal tUna- cestitke italijanske-ojemu ministru Pelli. a n-- •itove izjave ^hoditi Srbiji K ;flvic° predsednika 'eu eth a '’filil za prisrčen » drupre alstva. Tito je is omenil doseda- 1 da dugoslavije in po-smeife zasiu8e za vse 4(t a-, Pripisati njemu, Si1*1 ozivJe t0 zasluga vse 'k 'je ' 01na narodov Ju-k l! bilo do sedaj !>iJ-prav?i’ Je Poudaril Tito, i» Nvn~a»Partija skupno K S*a lVOltl TnU SKUpnO ,aJ nč Partijo, kot b . Jllr,- . Sa Zveza knmuni- i s-'VnsTnsa. .Zveza komuni-k.Su f:, Y'Je, je lahko da-'\,°rbenPds,tV0:. kot je na-?V.V*' hien adlfije hašega * drun dostojanstvo i ?thostfe vnajbolJ Poziti -sn Judstv’.. so se v na-cV-ia h, ustvarile skozi ^ Ne ‘vn stoletja, so bile s-6 °ddoUi,naso Partijo, ki Sni tak0 o ? svojemu ljud-Vitična ’e dolžna ko-Nona partija. Zato mi Potrebe, tudi tedaj, vil, da ZDA nimajo nobenega namena opustiti radijske postaje RIAS («Radio in ame-rican sector*) in tudi ne zmanjšati delovanja te postaje. Izjavil je tudi, da bo Zahod proučil Gromikov protest glede prevratne propagande, če bo to storjeno na vzajemni podlagi, tako da Zahod lahko sporoči svoje obtožbe proti Sovjetski zvezi. Pripomnil je, da imajo Američani mnogo povedati glede prevrata, propagande in drugih dejanj proti zahodnemu Berlinu in Zahodni Nemčiji, ki imajo svoj izvor v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji. Berding je dalje izjavil, da se ZDA strinjajo s Selwynom Lloydom, ki je v soboto izrekel upanje, da bo stanje v Berlinu mogoče izboljšati; poudaril pa je, da bi moral biti sleherni korak v tej smeri vzajemen. Predstavnik ni hotel povedati, ali so zahodne države na privatnih razgovorih poudarile, da ne mislijo priznati-vzhodnonemške vlade, izrekel pa je prepričanje, da je bilo to povedano Rusom ob številnih drugih priložnostih. Na koncu ni hotel Berding povedati, kako dolgo bi utegnila trajati konferenca, in je poudaril, da pri pogajanjih Rusi običajno zadržujejo zadnjo potezo do konca. Predstavnik zahodnonemške delegacije von Eckardt pa je izjavil nemškitn časnikarjem: »Dokler bo S7Z hotela govoriti, se bomo mi z njo raz-govarjali in si ne bomo nikoli postavili časovne omejitve*. Predstavnik je omenil možnost, da sedanji razgovori ne bi uspeli, in je dodal, da bi tudi v tem primeru bilo potrebno ostati v stiku s SZ in razpravljati o nerešenih vprašanjih na ravni veleposlanikov ali državnih tajnikov. Praktično bi se ustanovila neka stalna delovna skupina. Kar se tiče Berlina, je von Eckardt izjavil, da zahodne države ne mislijo razpravljati o svoji pravici, da ostanejo v bivši prestolnici, da imajo vanjo prost dostop in da tam držijo svoje čete. »O tem, je pripomnil, ni mogoča nobena koncesija. Kar se tiče sovjetske želje o Berlinu, ne more Zahod nič napraviti. So možnosti izboljšanja v smislu, ki ga želijo zahodne države, toda ne v smislu, ki ga želi SZ*. Kar se tiče »začasne* rešitve za Berlin, je nemški predstavnik pripomnil, da bi ta rešitev morala veljati do združitve Nemčije in ne samo do konference najvišjih. Dodal je, da so nasprotja med mnenjem Vzhoda in Zahoda ostala nespremenjena tako na tajnih sejah kakor na plenarnih. Vor. Eckardt bo odšel jutri v Bonn, da poroča Adenauerju. Nocoj je bil francoski zunanji minister De Murville na večerji pri Selwynu Lloy-du, Gromiko pa se je sestal z vzhodnonemškim zunanjim ministrom Bolzem. Danes zjutraj so imeli zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije posebno sejo. Zatrjuje se, da so govorili o poročilu zahodnih strokovnjakov glede Berlina. Zahodni ministri niso bili baje zadovoljni z dokumentom, ki ga je pripravila šriristranska delovna . . skupina aprila v Londonu in ladinovič, Jovan Gligorijevič so dali navodila strokovnja-tn Stjepan Andraševič. kom, naj pripravijo novo po- ročilo, ki naj sluzi pri tajnih razgovorih z Gromikom. V ameriških krogih v Ženevi izrekajo mnenje, da bi v primeru napredovanja v Ženevi bilo mogoče sklicati konferenco najvišjih prve dni julija ali prve dni avgusta. V zvezi z domnevami, da bj konferenca utegnila biti zadnje dni julija v Ženevi, ugotavljajo v teh krogih, da je to malo verjetno, ker bo podpredsednik Nixon v tistem času na obisku v Moskvi in zaradi tega ne bi mogel Eisen-horver zapustiti Wa^hi-ig:onn Tunizijska ustava TUNIS, l. — ob tunizijskem narodnem prazniku so objavili ustavo, ki vsebuje med drugim naslednje točke; 1. Tunizijska republika je svobodna, neodvisna in suverena država, katere vera je islamska, jezik pa arabski. 2. Tunizijsko ljudstvo izvaja zakonodajno oblast z narodno skupščino, ki se izvoli na splošnih, svobodnih, neposrednih in tajnih volitvah skupno s predsednikom republike za dobo pet let. 3. Republika jamči nedotakljivost posameznika, svo-brdo vere in svobodo verskih obredov «dokler ti ne ogrožajo javnega reda». 4. V mejah zakona je zajamčena tudi svoboda mnenja, izražanja, ti-ska, zborovanja »združevanja, sindikalne pravice »lastninska pravica, nedotakljivost stanovanja in tajnost dopisovanja. «razen v izrednih primerih, ki jih določa zakon«. 5. Vsi državljani imajo pred zakonom enake pravice in enake dolžnosti. Veliko razburjenje v Londonu in Ženevi zaradi novice „Timesa" o zamenjavi Lloyda Adenauerjev pritisk v Londonu in Washingtonu? - Mac Miilanova solidarnostna brzojavka Lloydu Ugibanja o namenu nove kampanje proti ministru, ki je povezan z napadom na Suez LONDON, 1. — «Vsi vaeto, da Sdwyn Lloyd ni med favoriti za mesto zunanjega ministra v morebitni novi konservativni vladi; toda cemu to tako nrupno poudarjati prav sedaj, ko je v teku ženevska konferenca in ko konservativci zbirajo svoje sile za prihodnje volitve?« To vprašanje si postavljajo v političnih krogih v Londcnu, odkar se je v današnjem «Timesu» pojavil članek, ki je vzbudil mnogo hrupa. Na stolpcih desete strani, ki je stalno posvečena najvažnejši novici dneva, javlja namreč list, da je Mac Millan sklenil v bližnji prihodnosti razrešiti zunanjega ministra poslov, k’ *s časom predstavljajo ner države New York 'Ave're?l ; nevzdržno breme, ki je skraj-Harriman se je danes razgo- salo življenje močnemu Er-varjal s podpredsednikam so- Les tu Bevinu in uničilo vjetske vlade Kos^inom. 1 zdravje Anthonyja Edena«. MOSKVA, X. — Bivši guver- Z današnjo novico v »Timesu« je iadobil nov pomen članek v včerajšnjem «Sunday expressu», v katerem se trdi, da bo Selwyn Llo.vd postal «lord visoki kancler«. Ves dan so politični in diplomatski opazovalci skušali zaman dobiti potrditev ali zanikanje te vesti. Danes popoldne je list (cEvening News» celo navedel ime morebitnega Llo.vdovega naslednika v novi vladi, ki naj bi bil sedanji minister za obrambo Duncan Sandys ali minister za kolonije Lennox Boyd. To je že četrtič ali petič, ko je angleški tisk začel kampa- njo, da bi povzročili padec S. niinimimi........... lin,..................................................... Izid pokrajinskih volitev v Ravenni brez presenečenj Levica pridobila 10 Na Siciliji vedno bolj vroče za KD Kardinal Ruffini priznava, da se «mora» vmešavati v volilno kampanjo Slaba usluga ameriškega lista za KD q —xi«*j 4«^- j in nobenega drugega datuma*. S*H|.. na sama enota, ki I Zatem je predstavnik izja- tatvni praznik - 2.junij ko se nam z vseh strani mečejo polena pod noge in ko nas z vseh strani obrekujejo, da se na to oziramo*. »Nam to ne gre na živce, mi se temu smejemo, ker vemo, da je vse to samo bob ob steno, katera predstavlja enotnost jugoslovanskih narodov*. Tito je poudaril, da bo šele zgodovina lahko ocenila v polni meri delo sedanje generacije. »Toda, je nadaljeval Tito, čeprav ne bi nič drugega napravili kot samo to, da smo uspeli zediniti stoletja razdeljene jugoslovanske narode, že samo to je eden na''."”" uspehov in ena največjih pridobitev naše osvobodilne borbe*. Beograjska Opera v Wiesbadnu WIESBADEN, 1. — Beograjska Opera je sinoči na majskem festivalu v Wiesbadnu v Zahodni Nemčiji zelo uspešno prikazala opero »Zaljubljen v tri oranže* od Prokofjeva. Občinstvo je okrog petnajstkrat pozdravilo člane O-pere na odprtem odru. Posebno toplo so bili pozdravljeni Žarko Cvejič, Milena Mi- (Od našega a-p.ii..KaJ RIM, 1. — Vsa radovednost političrih krogov je bila danes osredotočena na izide pokrajinskih volitev v Ravenr.i. Toda presenečenj ni bilo. Pol in KPI sta prejeli 110.726 glasov v primerjavi s 100.314 glasovi na zadnjih volitvah, t. j. za 10 odst. več. KPT bo imela 7 deželnih svetoval Lloyda. Toda ni mogoče misliti, da bi Lloyd odstopil v kratkem in tudi tisk, ki danes o tem piše, govori samo o vladi, ki bi jo sestavili po novih volitvah Samo med vrsticami »Timesa« se je lahko bralo, da bi Lloyda lahko nadomestili tudi prej, v primeru sklicanja konference na j višjih. Novica »Timesa« je povzročila v krogih britanske delegacije v Ženevi in med člani drugih delegacij veliko presenečenje. Člani angleške delegacije ne komentirajo te vesti, vendar kažejo nezadovoljstvo s člankom uglednega londonskega lista prav v trenutku, ko s0 v teku važni mednarodni dogovori. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil na vprašanja časnikarjev; »Bral sem o zadevi. Toda ni mogoče pričakovati, da bom komentiral domneve o namenih ministrskega predsednika«. Na vprašanje o Lloydovem zdravju je predstavnik odgovoril; »Ministrovo zdravje se mi je zdelo izvrstno, ko sem ga zadnjikrat videl pred približno tremi tedni«. Uradni predstavnik predsednika vlade Mac Millana pa ie na zadevno vprašanje odgo-; voril; «l ;re samo za enostavne časnikarske domneve. Zato ne mislimo v zvezi s tem iz aviti nič uradnega« Mac Millan se je danes vrnil v London z. nedeljskega počitka in je predsedoval seji vlade, na kateri so verjetno govorili o pisanju »Timesa« v zvezi s Sehvvnom Llo.vdom. V cev, P3I pa 5, skupaj torej 12 kot doslej. Stranke centra — krščanska demokracija, PRI, neodvisni in socialdemokrati so v primerjavi z zadnjimi volitvami okrog 1000 glasov izgubile; prejele so namreč le 101.5t>3 glasov v primerjavi s 102.755 na zadnjih volitvah. Obdržale bodo dosedanjih 12 sedežev, in sicer: KD 4, PRI 4, Neodv 2 in PSDI 2. Iz teh izidov sledi, da imajo mladi volivci večje zaupanje v levičarske stranke, medtem ko stranke centra novih glasov niso prejele, temveč so celo zgubile majhen odstotek starih volivcev. Pri občinskih volitvah v 61 občinah prav tako ni bilo presenečenj: tudi tu je vse ostalo v glavnem pri starem. Volilna udeležba je bila približno enaka kakor pri zadnjih volitvah. Kaže, da so volitve povsod potekale v redu, ker poročil o incidentih ni. Vedno bolj vroče pa postaja na Siciliji, seveda v prvi vrsti za krščansko demokracijo, ki je danes doživela nov udarec od tam, od koder ga je najmanj pričakovala. Ameriški časopis «Journal American«, ki ga smatrajo za enega izmed najbolj reakcionarnih listov ZDA, je objavil članek, v katerem ie med drugim rečeno, da namerava vlada ZDA spremeniti Sicilijo v oporišče za izstreljevanje izstrelkov na Balkan in na Srednji Vzhod. Hkrati je objavil list tudi poziv sicilijanskim volivcem, naj glasujejo prot, komunistom. Poziv poudarja, da bi zmaga levice na Siciliji preprečila izvedbo tega ameriškega načrta. Seveda se tega odkritja levičarske stranke temeljito in učinkovito poslužujejo. so .-..^aii v Tirani. V' izjavi je men drugim rečeno: »Zelja nekaterih držav, da spet spravijo v življenje balkon esi pakt. kakor tudi poi/.kusi. da bi naglo organizirali tako j imenovani sredozemski pakt, Skoraj vsi vo- “a »££%? ,?*£ drana in je povezana z napadalnimi načrti imperialističnih krogov, da b: znova spremenili to področje v smodniš- ditelji strank so seuaj že na otoku in pričakujejo samo še Segnija, ki bo v sredo, četrtek in petek govoril v Palermu, v Catanii in v Messmi. Fan-fani, ki je svoj čas obljubil, da bo prišel osebno na Sicilijo in da bo podprl skupne napore sedanjega 'vodstva stian-ke, se še ni prikazal. Ugibanja o vzrokih so različna: mor- 1 nico.# Kar se tiče odnosov z Grčijo, pravi izjava: «Albanija je prisiljena ugotoviti, da grška vlada za sedaj ne kaže dobre volje za rešitev odno- da se je premislil. i !?£ ^Albanija Obe delega Zdi se, da se vodstvo KD iz dneva v dan vedno bolj boji uspeha Milazzovih krščanskih socialistov. Številni novinarji poročajo namreč, da si je Milazzo pridobil mnogo simpatizerjev in s tem bodo-■li»liliiili»iiail»lu*»i««iii,«iii,iiiii,l,tl,,lt|llltlltll,llv*1iiIV|,l,,9Mt,,l|l||ltll,|tl|lltll,,l,lll,llltl|ia|llvnvlTI|vl|||||l||M|||,t|lv|tlt||||||g|||||||||||a|||||t|Ma| V Parizu stavka osebje podzemeljske železnice Stavku ja stoodstotno uspela in pomeni resno opozorilo vladi De Serigny poražen pri volitvah v Alžiriji PARIZ, 1. — Osebje pariške | žice, ki je v dolgih vrstah podzemeljske železnice je da- čakala pri vseh postajah; za-nes začelo 24-urno -tavko v radi tega so bile zamude ze- podkrepitev zahteve za povišanje plač. V teku dneva je stavka postopoma paralizirala ves promet podzemeljske železnice in vodstvo železnice je javilo, da ne more več jamčiti za promet, To sporočilo vodstva železnice n,j nikogar presenetilo, ker je stavka bila že prej skoraj popolna. Krožili so kvečjemu 3 odst. vozov, toda še ti s presledki ene ure med enim vlakom in drugim. Od 360 postaj jih je bilo 300 zaprtih. V mestu je kakor vedno ob takih stavkah nastala zmeda. Uradi in nekatere trgovine so delovali s polovičnim osebjem, ke,- številni nameščenci niso moglij zaradi pomanjkanja prevozov priti na delo. Avtomobilski promet je zavzel tak obseg, da so se prometni stražarji zaman trudili, da bi ga urejevali Avtobusi niso mogli sprejeti ogromne mno- lo velike. Zvečer so prišla na pomoč vojaška vozila. Velik obseg stavke je obrnil nase tudi pozornost političnih opazovalcev, ki vidijo v tem prvo resno opozorilo sindikatov. Današnja stavka je prva velika stavka, ki je pod peto republiko stoodstotno u-spela. Prejšnje stavke, kakor n. pr. stavka na železnicah, stavka v plinarnah in elektrarnah ter stavka avtobusnih nameščencev, so le deloma u-spele in se niso tako občutile. Politični opazovalci se sprašujejo, alj je Francija sedaj pred novim razdobjem sindikalnega m stavkovnega gibanja. Na to je še težko odgovoriti, čeprav napetost med sindikati in vlado vedno bolj narašča, ker se posledice politike gospodarskega varčevanja vedno bolj čutijo prav med delovnim ljudstvom Francoski opazovalci izvaja- jo iz včerajšnjih senatnih volitev v Alžiriji naslednje zaključke: uspeh »zmernih«, ponovna zmaga «ljudi sistema«, poraz »ljudi od 13. maja« in neuspeh zveze za novo republiko. «Le Figaro« ugotavlja, da »liberalne« struje niso dosegle predvidenega uspeha. »France Soir« poudarja povratek »plemenitih«, kč so bili 13. maja odstranjeni in ki jih je general De Gaulle označil za »tiste, ki se držijo papeške Alžirije« Gre za včerajšnje skrajneže, ki so se zaradi 13. maja spremenili v »zmerne« in ki predstavljajo velike tradicionalne gospodarske interese v Alžiriji. Predstavniki 13. maja pa so skoraj dobesedno izginili. Dva velika poraženca pa sta zlasti ravnatelj lista »Echo d’Oran», De Serigny, ki je bil med glavnim; predstavniki vojaške, ga udara v Alžiriji, in bivši minister za obrambo Andrc Morice, Kardinal Ruffini, ki je pred kratkim zanikal svoje trditve, ki jih je objavil neki tednik, se je ponovno oglasil. Toda zdi se, da njegove najnoveiše izjave ne bodo dosegle njegovega namena in namena KD. Dejal je namreč, da je zelo žalosten, da se mora boriti v vseh volitvah za zmago ene stranke, da bi preprečil rušenje in katastrofo. Toda (udi s to stranjo ni zadovoljen: ni mu prav, da sama sebe označuje za «krščansko navdihnjeno stranko’. Kardinal trdi, da je danes »vse krščansko navdihnjeno« — zahodna moderna civilizacija in torej tudi tisti, ki niso kristjani. Kardinal poudarja, da je važno biti kristjan, in sicer kristjan «brez vsega drugega in brez navdih-njenja«. Spričo takih izjav ne more biti prav nič čudno, če bodo v nedeljo Siciljanci ravnali prav tako kot so pred desetimi dnevi volivci v Dolini Aoste in krščanski demokraciji pokazali hrbet. V nedeljo je od glavnih voditeljev poleg tajnika KD Mora govoril tudi Togliatti in Nenni. Togliatti je govoril v Palermu in kritiziral desetletno demokristjansko vladavino v deželi. Dejal je, da so osnovna vprašanja še vedno ista kot so bila pred 5, 8 in tudi 10 leti. Polemiziral je tudi s kardinalom Ruffinijem. | Nenni pa je v svojem govoru poudaril, da bo PSI sodelovala z Milazzovo stranko tudi v prihodnosti pod določenimi pogoji. Danes zjutraj se nadaljuje stavka keramičnih delavcev, ki se je začela v soboto. Predstavniki treh sindikatov tekstilne stroke so sklenili, da bodo stavkali 48 ur 5. in 6. t. m. Za 10. t.m. je proglašena stavka nameščencev davčnih uradov, ki bo trajala 72 ur t. j. do 12. t.m. o polnoči. Pomorščaki pa so — složno vsi sindikati — sklenili proglasiti stavko za še nedoločen čas in nedoločen datum. Končno je bilo tudi danes na vrsti vprašanje težav za izvolitev sedmih članov vrhovnega sveta za sodstvo. Pravosodni minister Gonella je v svojem govoru nakazal štiri možne rešitve: 1. nadaljevanje po dosedanji poti; 2. sporazum med političnimi skupinami, ki naj bi predložile nepolitične kandidate; 3. sprememba zakona z uvedbo drugega volilnega sistema in 4. sprejem spreminjevalnega predloga z določbo o zvišanju elanov sveta, ki jih mora izvoliti parlament. Poslanci se bodo sestali 3. t. m. in bodo razpravljali o proračunu pravosodnega ministrstva, sledil bo proračun ministrstva trgovske mornarice, zunanjih zadev, javnih del in ministrstva za delo . A. P. Skupna izjava SZ in Albanije rezultatov,,. V krogih ameriške in francoske delegacije so presenečeni in tudi vznemirjeni. Na splošno so mnenja, da gre morda za angleški notranji politični manever V krogih sovjetske delegacije pa o zadevi korektno molčijo, čeprav ne prikrivajo zanimanja. «Tribune de Geneve« objavlja danes popoldne članek nad tremi stolpci: «Manever proti Selwynu Lloydu» Vsi izvodi «Timesa», ki so danes prišli v 2enevo, so bili razprodam. Ženevski diplomatski opazovalci ugotavljajo, da je Se!wyn Lloyd, čeprav je bii podvržen številnim kritikam, najbolj pripravljen v zahodnem zavezništvu v zvezi * celotnim procesom pogajanj med Vzhodom m Zahodom. Posebno je v zadevi bolj podkovan kakor ostali zahodni zunanji ministri, ker je bil februarja z Mac Millanom v Moskvi in je pozneje obiskal razne zahodne prestolnice. Poleg tega je imel številne stike z Gromikom p0 svojem obisku v sovjetski prestolnici. Presenetljivo je, da prihaja napad na Lloyda prav v trenutku, ko je minister po mnenju večine na vrhuncu svoje popularnosti in svoje politične kariere. Glede namena sedanje kampanje proti Llovdu se postavljajo tri domneve Prva je v trditvah, da je Mac Millan hotel po napadu na Suez obdržat, ob svoji strani Lloyda z edinim namenom, da ne bi javno obsodil prejšnje angleške politike, s tem da bi žrtvoval enega njemh glavnih jo, da se Mac MRlan sploh ni ... , . , raztovarjal s t'elw nom Llov- Na koncu poudarja resolu- dom 0 m0ž-,Osti, da bi ta pre- c.ja da bo stranka nadalje- , noyo mestQ v v,,d; Pri. vala iitr:jo, zato da se v Al-1 pom!njajo, da =e Mac Millan žiriji /nc.«c (»iskren in leva.on pokazal zaskrbljenost zaradi dvog, oi«, in zaključuje; «No- posledic, ki bi iih utegnila i-varno je, da se oo ta r'vo-|me^ novica «Timera» za u- govci zakasnil, če se ponudba I sled Selwvna Llovda na že- o ustavitvi sovražnosti ob , nevski konferenci. Domnevajo, spremstvu medsebojnih jam jda se Mac Mi'lan sedaj po te-stev ne obnovi v obliki in . lefonu posvetirie z angleško pogojih, ki se ne bi tolmačili kot zahteva za predajo. Glavni odbor pouuarja, da so po- gajanja s Kvalificiranimi prod-I povzročila omenjena novica. stav,liki alžirskega ljudstva brez izjeme edmi način, ki lahko privede do politične rešitve, ki bo dela novi Alžiriji prvotno merto, ki ji pii- tice v tesni pridružitvi s Francijo.« «» ------- eiji izjavljata, da namen grških, vodilnih krogov, da postavijo na grškem ozemlju atomska oporišča in oporišča za raketne izstrelke, lahko samo poslabša stanje na Balkanu, kar je v nasprotju z interesi grškega ljudstva in bližnjih narodov. Vladi SZ in Albanije ne moreta iti mimo teh dejanj grške vlade.« V zvezi z odnosi z Italijo pravi izjava: »Delegaciji sta z obžalovanjem ugotovili, da se italijanska vlada ni ozirala na opozorila Sovjetske zveze in Albanije glede postavljanja atomskih in raketnih oporišč na italijanskem ozemlju. Vladi SZ in Albanije ne moreta ostati indiferentni spričo grožnje, ki se ustvarja s sklepom italijanske vlade.« V končnem delu pravi izja- nita, da bf^ustanovitev6 p*od^ mestu. Spopadli so se s poli- "i?d nasega P(T roči a brez “ ciio in b.lo ie več ramenih J 1,tlcneS.» dopisnika«, opazoval. Obsedno stanje v Paragvaju ASUNCION, 1. — Paragvajska vlada je včeruj razpustila parlament in napovedala nove volitve. Spet je razglasila obsedno stanje, ki je veljalo v Paragvaju 15 let in je bilo ; na tujini, je še toliko bolj preklicano šele aprila. To je neprijetno vplivalo«, vlada odredila zaradi neredov^ ki so jih povzročili protesti študentov proti povišanju prevozniških tarif. V soboto je večje število študentov v Asuncionu demonstriralo po ou enih krogih izmvlia- tvorcev. Sedaj pa bi ga hotel obdržati pri sebi, ker je prepričan, da je n.iegov najboljši sodelavec. Toda slranka noče, da bi Lloyd prišel v novo vlado; zato je treba najti izgovor, da se Llovd vsili stranki. Najboljši izgovor je prav v tem, da ministra bra-niio pred kampanjo tiska z drugimi besedami, niso kampanje sprožili z namenom, da bj Llovda vrgli, pač pa prav z nasprotnim namenom, da mu zagotovijo nada,ljn'i obstoj kot prvovrstni politični figuri. , v/riV. j ‘ Druga domneva je. da mora «tempirana bomba«, ki so jo časopisi postavili pod Lloy-dovo mizo, dati zadoščenje nekaterim strujam v stranki, toda hkrati odložiti vso zadevo na čas po volitvah. Tretja in manj verjetna domneva pa je, da namerava Mac Millan, ka-| terega politične pobude so an-gleški zavezniki pogostoma ne J kritiziral, žrtvovati svojega so- delegacijo v Ženevi, kakšna naj bj bila najboljša akcija, da se popravi ^koda, ki jo je Zvedelo se ie tudi, da je Mac Millan poslal nocoj Sel-wynu Llovdu v Ženevo brzojavko, s katero . izraža- presenečenje zaradi informacij, objavljenih v «Timesu». Baje izjavlja Mac Millan v svo.ii brzojavki, da je uvedel preiskavo, da ugotovi vir in-'ormacij, objavljenih v londonskem tisku Angleški funkcionarii prikrivajo svojega preseneče- | delavca na oltarju zahodne 'e-nia nad napovedjo »Timesa«. , notnosti. Glede tega pa se »Slabo bi bilo. tudi če bi se novica pojavila v katerem koli drugem delu časopisa,« je izjavi! neki funkcionar; »toda dejstvo, da je to bila glavna vest na strani, ki ie posveča- Ravnatelj «Timesa» sir Wil-liam Haley ni hotel zadeve komentirati. Njegov predstavnik je izjavil, da ne morejo povedati, iz katerega vira so dobili novico. Čeprav je pod MOSKVA, 1. — Mu lio je oddajal vsebin.- zsk skup ročja brez atomske oborožitve na balkanskem polotoku in na področju Jadrana bila v interesu narodov tega področja Ce bi ti narodi odklonili graditev raketnih in atomskih o-porišč na svojem ozemlju, bi to bil važen prispevek k prizadevanjem, da se Balkan spremeni v področje miru in varnosti. K rešitvi tega važnega vprašanja bi lahko prispevali s tem, da bi sklicali konferenco držav balkanskega polotoka, kakor je to predlagala romunska vlada.« Skupna izjava pravi zatem, da «so vse bratske partije soglasno odobrile izjavo, ki obsoja revizionizem in ki je bila pripravljena za časa moskovske konference«. Izjava dodaja: «Po moskovski konferenci med vsemi komunističnimi in delavskimi strankami so se sile še nadalje okrepile: to je dokaz monolitnega značaja in strnjenosti komunističnega gibanja.« —.— »» --- SFIO zahteva pogajanja z Alžirci PARIZ, 1. — Glavni odbor socialistične stranke je danes soglasno odobril resolucijo, s katero obsoja »integracijo* Alžirije s Francijo in zahteva »pogajanja s kvalificiranimi predstavniki alžirskega prebivalstva, ne da bi kogar koli izključili*. Resolucija je važna, ker so jo objavili dva dni pred debato o alžirski politiki, ki se bo začela v skupščini, in ker prihaja od opozicije, ki je številno najmočnejša v sedanjem parlamentu. Resolucija poudarja, da »ni vojaške rešitve alžirskega vprašanja*, in »obsoja inte-gracionistične trditve ali dejanja vlade*. Zatem ugotavlja resolucija protislovja med to politiko in nekaterimi izjavami predsednika republike De Gaulla in dodaja da »politika integracije odreka alžirsko osebnost in prejudicira dokončno rešitev alžirskega vprašanja«. Dalje oporeka resolucija veljavnost volitev, ki so bile prezgodaj «v pogojih, ki niso jamčili niti svobode niti pravilnosti štetja in prav tako policija aretirala med demon stracijami v prejšnjem tednu. cijo in bilo je več ranjenih. _____________. .. . Študentje so s kamenjem raz- i a, »aplSa‘ bili okna na nekaterih hišah' Kakor fopli ... , . , ... -u sa. Kakor rečeno, je včeraj in poškodovali več potniških : «Sunday Express» pisal, da si avtomobilov. Zahtevali so iz- je Lloyd pridobil »hvaležnost« pustitev študentov, ki jih je Mac Millana, da pa se popol-__i ii i. i j i noma zaveda, da pri moreoit- ni tekmi za mesto ministrskega predsednika ne bi bil niti med tekmovalca; p0 mnenju lista bi bilo novo Lloy-dovo mesto v finančnem ministrstvu. «Times» objavlja tudi vest iz Bonna, da je kancler Adenauer osebno protestiral proti britanski politiki, «ki jo v Ženevi predstavlja Selwyn Lloyd». V nemških vladnih krogih so pozneje zanikali, da bi Adenauer kakor koli protestiral tudi pri Eisenhower-ju. I ne sovjetsko-albanske izjave, ‘ niso mogle manjkati potvorbe -—«»------ STOCKHOLM, 1. — Danes so se v Stockholmu sestali strokovnjaki Velike Britanije, Norveške, Danske, Švedske, Švice, Avstrije in Portugalske in začeli posvetovanja o švedskem predlogu za ustanovitev skupnega tržišča med temi državami, ki naj bi omogočilo poznejša pogajanja z državami evropskega skupnega tržišča za ustanovitev področja svobodne izmenjave. •iiimiimtiiiimiimitiiiititiiiiiiitiMmiimtimmiiiiiitiitiifnmiiiiiifttimimiitiiitiiioimiiMi« Angela Ocepek je včeraj Bila je podpredsednica republiškega sveta ljudske skupščine Slovenije in predsednica Zveze ženskih društev LJUBLJANA, 1. — V sana-j kova je sodelovala v vseh de-toriju Emona v Ljubljani je monstracijah v Ljubljani, v danes zjutraj po hudi bolezni • katerih so žene od italijanske-umrla članica CK Zveze ko- ga okupatorja zahtevale izpu- munistov Slovenije, podpredsednica republiškega sveta ljudske skupščine Slovenije, članica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega, ljudstva Slovenije in centralnega odbora Zveze borcev in predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, Angela Ocepek. Angela Ocepek se je rodila leta 1912 v Polju pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli je bila pred vojno delavka v raznih tovarnah Ljubljane. Kot delavka uSaturnusa* je postala leta 1935 članica KPJ. Zaradi svojega revolucionarnega delovanja je bila v stari Jugoslaviji zaprta in internirana. Med italijansko okupacijo je bila kot aktivistka in funkcionarka Osvobodilne fronte dvakrat zaprta, toda uspelo ji je pobegniti iz bolnišnice in je bila v odsotnosti obsojena na 30 let strogega zapora, Ocep- stitev aretiranih rodoljubos. Leta 1943 je po nalogu partije odšla v partizane. Na prvem kongresu AFZ je bila izvoljena za predsednico organizacije in je na tem položaju ostala vse do svoje smrti. Na vseh povojnih volitvah je bila izvoljena za republiško poslanko. Odlikovana je bila s partizansko spomenico 1941. leta, z redom za zasluge za narod II. stopnje, z redom bratstva in enotnosti in redom za hrabrost. Pogreb pokojne Angele Ocepek bo v sredo, 3. junija na Zalah v Ljubljani. * # * Zene Neodvisne socialistične zveze so poslale izraze svojega globokega sožalja družini pokojne slovenske revolucionarke in glavnemu odboru Aveze zenskih društev Slovenije, poudarja, da so vse te pobude vedno pripisovali ministrskemu predsedniku osebno in ne Selwynu Lloydu. E. Kardelj na Aorvesktm OSLO, 1. — Po uradnem obisku na Danskem je Edvard Kardelj s svojim spremstvom v nedeljo zvečer prispel v glavno mesto Norveške. Na letališču v Oslu so ga pozdravili predsednik norvešae vlade Gerhardsen s soprogo, zunanji minister Lange, minister za ,.o_ munalne posle Kopelen in drugi visoki norveški funkcionarji. Gerhardsen je v svojem pozdravnem govoru omenil med drugim svoj obisk v Jugoslaviji, ki je bil zaradi razgovorov s predsednikom republike maršalom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki »ve-lino doživetje« za norveško delegacijo. izrazil je prepričanje, da bo obisk Kardelja prispeval k razširitvi in poglobitvi sedanjih plodnih stikov med Norveško m Jugoslavijo. Kardelj je v svojem odgovoru tz-zrazil zadovoljstvo ,ua bo lahko z norveš.imi državniki iz-menjal misli o vprašanjih obo. jestranskega interesa, in je u-gotovil, da je sodelovanje med Norveško in Jugoslavijo na osnovi medsebojnega spoštovanja in razumevanja dalo do-sedaj lepe rezultate. V Oslu so se danes pričeli uradni jugosio>’ans.io-iiui veški razgovori med Kardeljem in Uernardsenum m njunimi sodelavci. Pred tem je Kardelj položil venec na grobnico norveških rodoljubov ,ki so jih pobili nemški okupatorji in je obiskal predsednika norvešse-ga parlamenta Langoiena. Na uanašnjem prvem sestanku so izmenjali informacije o gospodarskem in družbenem razvoju v obeh državah. Razgovori o teh vprašanjih se bodo nadaljevali jutri. Poleg tega se priča. .Uje, da bosta Kardelj in Gerhardsen izmenjala misli o splošnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Udeleženci današnjega sestanka so po sestanku .zrazili prepričanje, da bodo razgovori uspešni ter da bodo odražali skupno razumevanje in dobre odnose, ki vladajo med Jugoslavijo in Norveško, Po današnjih razgovorih je Gerhardsen priredil kosilo na čast jugoslovanski dele. gaciji, med katerim sta Gerhardsen in Kardelj izmenjal« zdravici. Popoldne je Kardelj obiskal norveški centralni inštitut za industrijska raziskovanja in nekrtere nove naselbine v bližini Osla. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 2. junija 1959 Vreme včeraj* Najvišja temperatura 19,7, najnižja 14,2, zračni tiak 1016,2, veter vzhodnik 7 km, viaga 70 odst., dežja 4,7 mm, nebo 8 desetin oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 17,4 stopinje. Trza* dnevni Danes, TOREK, 2, junija Velimir Sonce vzide ob 4.19 inl.zalorV; na 10 46. Dolžina dneva 15.27. vzide ob 2.18 in zatone ob «>•=* Jutri, SREDA, 3. junija Pavla Seja tržaškega pokrajinskega sveta Soglasno sprejeta resolucija proti krčenju izdatkov proračuna Odobritev najetja posojila za nakup zemljišča za šolo primenjene umetnosti ter načrta za gradnjo novega paviljona tbc za slaboumne ženske Po daljšem odmoru se je včeraj zopet sestal tržaški pokrajinski svet, ki je obravnaval razna upravna vprašanja in soglasno sprejel resolucijo proti krčenju področnega proračuna. V začetku seje je predsednik prof. Gregoretti najpiej počastil spomin umrlega kirurga dr. Esteja, nato pa omenil razgovore o vprašanju deželne avtonomije v Rimu, Prof. Gregoretti je tudi odgovoril na vprašanja svetovalca Grbca glede škode, ki jo povzroča vojaščina kmetom z vajami, in rekel, da se je razgovarjal o tem s poveljnikom tržaške posadke gen. Vismaro, ki mu je zagotovil, da bodo vprašanje pozitivno rešili. Predsednik pokrajine je potem prešel na važno vprašanje skrčenja proračuna in dejal, da je takoj. ko je zvedel za vest, poslal predsedniku vlade Segniju, ministru za proračun Tambroniju in podtajniku Russu brzojavko, v kateri je zahteval, naj se o-hranijo postavke proračuna na prejšnji višini. Nato je prof. Gregoretti omenil izjave in zagotovila ministra Tambronija ter 6 milijard in 30Q milijonov lir iz sklada posebnega zakona, ki jih predvideva proračun javnih del. Na ta način naj bi se torej proračun skrčil samo za 3 milijarde in 700 milijonov lir. Kljub temu pa je 'krajevni gospodarski položaj takšen, da ni niti zdaleč mogoče misliti na skrčenje bilance vladnega komisariata ter bi moral pokrajinski svet sprejeti resolucijo z zahtevo, da se ohrani proračur na dosedanji višini je zaključil prof. Gregoretti. Zatem je prebral resolucijo z naslednjo vsebino: Tržaški pokrajinski svet je zvedel, da je poslanska zbornica odobrila avtonomni proračun izdatkov vladnega generalnega komisaria’a za tržaško ozemlje, ki predvideva skrčenje 3.700.000.000 lir v primerjavi z nakazili sedanjega finančnega leta. Pokrajinski svet je vzel na znanje izjave, ki jih je dal v parlamentu minister za zaklad in proračun Tambroni ,ki je zagotovil, da bodo ugodno rešili tržaška vprašanja pri dodatnih spremembah proračuna. Pokrajin- ski svet kljub temu ponovno opozarja odgovorne oblasti na dejstvo, da kriza krajevnega gospodarstva in položaj krajevnih ustanov v tržaški pokrajini ne dopuščata rezanja bilance vladnega generalnega komisariata ter poudarja potrebo, da vlada v celoti vzpostavi nakazila za Trst in njegovo pokrajino v obsegu, ki je predviden za tekoče finančno leto. V diskusiji je svetovalec Weiss (KPi) dejal, da se njegova skupina strinja z resolucijo, da pa predlaga, da se besedilo resolucije popravi in namesto skrčenja proračuna za 3.700.000.000 lir vneseta besedi znatno skrčenje, kar so vsi sprejeli. Weiss je pri tem pripomnil ,da nima 6 milijard in 300 milijonov za javna dela nobene zveze s področnim proračunom ter da je proračun izdatkov zato dejansko skrčen za 10 milijaru. Nato so prišla na vrsto vprašanja svetovalcev. Lucchesi (KPI) je predlagal, naj pokrajina zahteva, da se uvede obvezno cepljenje otrok proti poliomielitisu vsaj do 14 let starosti, od 14 let naprej pa naj bo cepljenje prostovoljno. Prof. Gregoretti je dejal, da sprejme to kot priporočilo, da pa so glede vprašanja obveznega cepljenja proti poliomielitisu razne hude težkoče. Svetovalec Juraga (KPI) je omenil zastoj v delu komisije za gospodarska vprašanja ter obtožil demokristjansko večino, da ni nikoli upoštevala zahteve po ustanovitvi integralne proste cone. Pri tem je^ o-menil posledice tega stališča ter rekel, da mora na primer tovarna sladkorčkov ex «Ala-barda« odpuščati delavce, ker ne more konkurirati s sorodnimi podjetji iz Gorice, ki dobivajo bolj poceni surovine, ker velja tam delna prosta cona. Po odgovoru prof. Grego-rettija je spregovoril še odbornik Delise, ki je v živahnem, za pokrajinski svet neobičajnem tonu .očital komunistom, da so v tem vprašanju nedosledni, na kar ga je Juraga ostro zavrnil z besedami; »Vi ste nasprotni prosti coni, ker vam tako ukazuje vlada!« Zatem je svet odobril razne nujne sklepe, ki jih je sprejel odbor. Sledila je izvolitev novega odbornika namesto dr. Franceschinija, ki je odstopil zaradi službene premestitve drugam. Izvoljen je bil republikanec Bazzarro, in sicer na podlagi sporazuma med demokristjani in republikanci. Svetovalci so odobrili tudi razne upravne sklepe, med katerimi tudi sklep o podaljšanju najemne pogodbe za prostore v šoli v Ul. Gioberti, ki jih uporablja slovenska trgovska a-kademija. Pri glasovanju sta Se vzdržala samo misovska svetovalca. Važna sta bila tudi sklep o najetju 56 milijonov lir posojila za nakup zemljišča za šolo za primenjeno u-metnost, ter sklep o načrtu za gradnjo novega paviljona za slaboumne ženske, ki bolu-jejo za tbc. Končno so izvolili predstavnike pokrajine v tržaški konzorcij za diagnozo in zdravljenje raka in v u-pravni svet Tržaške hranilnice. Izvolili so tudi tri člane pokrajinskega odbora za socialno skrbstvo ter dva namestnika. Uradne proslave za praznik republike Ob prazniku republike ne bo danes posebnih svečanih proslav niti vojaške parade. Samo vladni generalni komisar dr. Palamara bo priredil običajni sprejem na prefekturi za oblasti in predstavnike vsega javnega življenja. Vojaške oblasti se bodo omejile na proslavo praznika republike v vojašnicah, kjer se bodo čete postrojile in jim bodo polkovni poveljniki govorili o pomenu praznika. Poveljnik tržaške posadke general Vismara se bo udeležil proslave v vojašnici v Ulici ftossetti. Zupan Franzil pa bo izročil kopališKemu uslužbencu Giuseppu Carlonu diplomo za javne zasluge, ker je 11. junija 1956 rešil iz morja neko osebo, ki je skočila vanj, da bi napravila samomor. ---- Izjava PSI ob prazniku republike Tajništvo tržaške federacije PSI opozarja prebivalstvo ob 13-letnici proglasitve republike na dejstvo, da se je republika porodila iz žrtev demokratov za časa preroda in antifašistične borbe ter da bo morala sloneti na delu, sicer ne bo ustrezala smotrom svoje ustanovitve. Zato mora delovno Na pobudo koprike trgovinske zbornice Razprava o vprašanjih obmejnih trg, sporazumov Včeraj popoldne je bil na pobudo koprske trgovinske zbornice v Kopru zanimiv sestanek koprskih in drugih obmejnih izvoznih podjetij, na katerem so bili prisotni predsednik jugoslovansko-italijan-ske trgovinske zbornice ing. Knezevič, predstavnik zagrebške trgovinske zbornice Karli, predstavnik ljubljanske trgovinske zbornice Lesjak in ravnatelji pomembnih obmejnih izvoznih podjetij. Iz Trsta pa so se sestanka udeležili vodilni člani tržaške delegacije ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice: dr. Vatta, Košuta in tajnik dr. Maurel. Pod predsedstvom Rosanca, predsednika koprske trgovinske zbornice ,ki je bila gostitelj, se je vnela živahna razprava o vrsti vprašanj in težav glede izvajanja obmejnih trgovinskih sporazumov (tržaškega in videmsko-goriškega). Izmenjali so razna stališča in ugotovili ,da je treba še mnogo napraviti za nadaljnjo krepitev trgovinske izmenjave. Med drugim so ugotovili, da je trgovinska izmenjava že sedaj mnogo obsežnejša, kot to izhaja iz statističnih podatkov o izvajanju obmejnih trgovinskih sporazumov, pri čemer se povzročajo določene težave obmejnima področjema in ljudstvo braniti republiko in se boriti za njeno spopolnitev. .................................................................... Iz sodnih dvoran Dve smrtni nesreči včeraj pred tržašKimi sodniKi ZA CVETKO Starši Cvetke Ipavec so nam poslali sledeče pismo: Prosimo cenjeno uredništvo, da nam pomaga v nast nesreči s tem, da objavi sledeči apel: Bili smo v štirih, oče, mati, sin in hči. Sin Je moral zaradi brezposelnosti v Avstralijo. Ostali smo v treh. Pred letom dni pa Je nad nas treščila strahovita nesreča Sedemnajstletna hčerka Je lan j»n‘J* skočila v plitvo vodo in si zlomila hrbtenico. Skoraj leto je od tedaj, odkar naša draga Cvetka leži nepremična na postelji v tržaški glavni bolnišnici Kar smo imeli smo zanjo dali, toda sredstva delavske družine so skromna in so že pošla. Zato nam ne preostane drugega, kot obrniti se na velikodušnost Tržačanov, kt so v ta kih primerih že tolikokrat priskočili potrebnim na pomoč. Tržaški zdravniki, ki zdravijo našo Cvetko, so storili, kolikor Je bilo v njihovih močeh, žal, brez večjega uspeha. Svetujejo pa nam, da bi Jo poslali "»pravljenje v Bologno. Zato se obračamo na vse trzacane, da s svojimi bogatejšimi ali skromnejšimi prispevki pa magajo naši Cvetki ponovno v življenje. Prepričani smo, da upi našega dragega otroka bodo Wman- OCE in MATI Peter in Josipina Ipavec Trst - Lonjerska cesta, 49 V cvetu svoje mladosti mora Cvetka nepremično ležati v postelji Nesreča jo je doletela, ko je prvič ulivala svoj letni dopust. Od tedaj se ni več vrnila domov. Zdravniška oskrba jo je rešila smrti; mlado življenje pa je privezano na posteljo. Cvetka ni zgubila vere v življenje, starši še upajo; upamo tudi mi in smo prepričam, da bo klic tako hudo prizadetih staršev naletel na odziv v vseh dobrih srcih. Zato sm0 začeli nabiralno akcijo. Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika Trst, Ulica Montecchi 6, tel. 93808 in 94638. Uprava Primorskega dnevnika ,Trst, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 37338, PRVI PRISPEVKI ZA CVETKO: Člani uredništva 17.500 lir. Vzroki prometne nesreče, ki se je pripetila 4. avgusta 1955. leta v D'Annunziovem drevoredu in ki se je končala s smrtjo 27-letnega dekleta, so bili za sodnike nejasni. Za organe prometne policije pa ne, ker so prijavili 55-letnega Giu-seppa Devideja iz Tržiča sodišču pod obtožbo nenamernega umora. Sodniki pa so se hoteli osebno prepričati kakšen je promet po drevoredu in tudi na katerem kraju je prišlo do nesreče. Zato so včeraj zjutraj šli na kraj mesta, kjer jim je podčastnik prometne policije Furlan orisal kako je do nesreče prišlo. Tistega večera je precej deževalo in vidljivost je bila slaba. Ob 21.55, je Devide vozil z avtom last tržaških ladjedelnic po drevoredu pro-^i konjskemu dirkališču, kamor je moral po hčerko nekega ladjedelniškega funkcionarja. Pri Tovarniški ulici, je začel prehitevati filobus, ki je vozil v isto smer, vendar z manjšo hitrostjo. Tedaj je opazil dekle, ki je stopilo s pločnika in se po nekaj korakih ustavilo. Dekle je hotelo pustiti prosto pot filobu-su in ko je opazilo še osebni avto, se je hotelo vrniti na pločnik, kjer se je malo prej poslovilo od svojega znanca Rina Marcosinija. Toda žal ni utegnilo napraviti niti koraka, ker je osebni avto treščil vanjo in jo silovito vrgel v zrak. Pri padcu je dekle, ki so jo identificirali za Marijo De Palmo, udarilo z glavo ob prednjo šipo avta, ter se zvrnilo na tla, kjer je obležalo. Devide je ranjenemu dekletu takoj priskočil na pomoč in jo tudi odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku. Toda dekle je 3 dni kasneje pod. leglo poškodbam. Zasebne stranke na sodni obravnavi ni bilo, ker je neka zavarovalna družba izplačala sorodnikom pokojnice vso škodo. Devidi pa se je moral vseeno zagovarjati in sodni ogled kraja nesreče je prepričal sodnike o moževi krivdi, zaradi česar so ga obsodili na 4 mesece in 5 dni zapora. Preda. Corsi, tož. Visalli, zapisn. Rachelli, obramba -odv. Sadar. • • * Pred drugim odsekom kazenskega sodišča so tudi obravnavali primer prometne nesreče, ki se je zaključila s smrtjo. Tokrat sta bila na zatožni klopi 28-letni Giorgio Fiegl z Garibaldijevega trga in 7S-letna Marija Rudec por Radovi? iz Nabrežine 58. Tudi pri tej nesreči je de-kje plačalo z življenjem za radi neprevidnosti drugih. Gre za 2#-letno dijakinjo Marijo Zanier iz Ul. Ghirlandaio, ki se je vračala s Pieglom iz kratkega izleta. Oba sta se vozila t malim avtomobilčkom «Isotta» po trbiški cesti med Sesljanom in Nabrežino, bližini kilometrskega kamna 24,5 sta vozila s hitrostjo 70 km na uro za vesRo dveh prijateljev. Iznenada pa je Radovičeva, ki je imela košaro na glavi, prečkala cesto med vespo in avtomobilčkom To je presenetilo in prestra' šilo Fiegla, ki je nemudoma ostro zavil na desno, kjer je treščil v rob pločnika, in nato še na levo. Pri tem se je vozilo prevrnilo. Zanierovo, ki je sedela za Fieglom, je vrglo skozi streho na cesto, kjer je obležala mrtva. Radovičeva se je tako pre strašila, da je nemudoma zbe. žala. Toda preiskovalni orga-ni so jo identificirali in jo priiavili skupno s Fieglom zaradi nenamernega umora in ker to ju včeraj spoznali za kriva, so obema prisodili po 4 mesece pogojne kazni. Seveda bosta morala povrniti škodo sorodnikom pokojnice, kar bo moralo določiti civilno sodišče. Preds. Zanetti, tož. Brenči, M« '* ■ m.. Podčastnik prometne policije razlaga predsedniku dr. Cor-siju (s črnimi naočniki) kako Je prišlo do nesreče. Na skrajni desni je obtoženec Devide. zapisn. Urbani, odv. zas. stranke Kezich, obramba - odv. P. P. Poillucci in Pierangelini. * * * Pred istimi sodniki so razpravljali o stečaju podjetja Bassi et Co.», ki bi moralo trgovati z vsem mogočim blagom. Toda preiskava ni mogla ugotoviti, s čim se je pravzaprav podjetje ukvarjalo. Upravnik podjetja je bil 48-letni Guido Bassi, solastnik pa njegova žena. Pred leti je sodni kurator nekega drugega podjetja, ki je šlo v stečaj, zahteval stečaj tudi Bas-sijevega podjetja z edinim namenom, da dokaže, da Bassi ne more vrniti 8 milijonov lir, ki jih je dobil kot posojilo za uvoz nekega blaga. Ob tisti priliki naj bi Bassi podpisal več čekov, ki pa so bili brez kritja. Mož, ki je po podatkih finančnih organov živel razkošno, je še pravočasno zavohal nevarnost in se je z družino vred izselil v Alžir. Zato je bila celotna preiskava v njegovi odsotnosti. Finančni organi, ki so Bassija že poznali zaradi kršitve valutnih predpisov, zaradi česar je bil že obsojen na 6 milijonov globe, so ga prijavili sodišču zaradi namernega in navadnega bankrota. In ker je bila krivda jasna, so možu pri-solili, v odsotnosti, 3 leta in 7 mesecev zapora ter so mu za dobo desetih let prepovedali izvrševanje kakršnihkoli funkcij v trgovskih podjetjih. ■ «»------- Upravni svet «Aquila» pri županu dr. Franzilu Včeraj je tržaški župan dr. Franzil sprejel člane upravnega sveta čistilnice mineralnih olj Aquila, s katerimi se je zadržal v daljšem razgovoru o gospodarskem položaju Trsta. Do tega razgovora je po vsej verjetnosti prišlo v zvezi z vestmi, da nameravajo premestiti generalno ravnateljstvo Aquile iz Trsta v Milan in proti čemur je župan že protestiral. «»------ Razsvetljena jama pri Danes bodo razsvetlili jamo pri Rriščikih in bo odprta za občinstvo od 14. do 18. ure. Ugodna zveza za obisk jame je z avtobusom Trst - Prosek, ki vozi od Trga Oberdan. Jutri zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih u-pravičencev je izdalo daljšo resolucijo, v kateri protestira proti okrožnici, ki jo je izdalo ministrstvo ra javna dela in poslalo vsem stanovalcem ljudskih stanovanjskih hiš na kaj čuden način V tej okrožnici ministrstvo pristransko m preveč optimistično ocenjuje zakon o odkupu ljudskih stanovanj in hoče na ta način vplivati in ustrahovati najemnike. O tem vprašanju bo združenje priredilo jutri ob 18.3<) javno zborovanje na Trgu Garibaldi. «»------- Postrvi v Timavi Danes bodo ob izlivu Timave vrgli v reko okoli 15 tisoč malih postrvic, da bi povečali število postrvi in s tem tudi pripomogli do boljšega lova članom športnega kluba. «»-------------------- Zaužila je 20 uspavalnih tablet Nives Gergolet por. Merlak iz Ul. Orlandini je napravila vse, da bi odpravila mučen glavobol Vrhutega je večkrat bruhala in ker je menila, da je našla rešitev v uspavalnih tabletah, jih je zaužila 20. Toda njeno stanje se je začelo slabšati in ker ni bilo druge rešitve, jo je njena mati spremila v bolnišnico. Zdravniki so nemudoma poslali Merlakovo na III. zdravniški oddelek, kjer so ji nudili vso potrebno pomoč. Za sedaj so si pridržali prognozo. Mati Merlakove je odločno zavrnila sum, da bi njena hči hotela izvršiti samomor. —«»— - Dve nenadni smrti Takoj po izstopu iz svojega avta, katerega je hotel pustiti na Senenem trgu, je 60-letnemu Umbertu Nardiniju postalo slabo, zaradi česar se je zgrudil na tla. Ko so prišli na kraj bolničarji Rdečega križa so ugotovili, da je mož umrl, ker ga je zadela srčna kap. Snoči ob 22.90 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 62-letnega Karla Scapina iz Ul. Revoltella, katerega so tri četrt ure prej našli mrtvega v baraki nedaleč od železniške postaje pri Sv. Ivanu. Kot so ugotovili je mož umrl naravne smrti ka-kiih 20 ur pred odkritjem. « #_— Nesreči na delu Med popravljanjem naftne črpalke v Sosičevi pekarni na Proseški ulici na Opčinah je 16-letni Livio Malalan z Opčin št. 450 padel s poldrugega metra visoke lestve na tla, in si zlomil zapestje desne roke. Fant je moral v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Mariji Castellan por. Coglie-v-ina iz Ul. Martiri della Li-berta je med delom v popoldanskih urah padlo v oko nekaj apna. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju na o-kulističnem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala v 15 ali 20 dneh. Nevarnost pa je, da bo ženska oslepela na poškodovanem očesu. sprejeli ustrezne sklepe, da se ti pojavi odstranijo. Zlasti pa je zadovoljiv sklep glede »vezanih poslov«, ki jih bodo skušali v bodoče razširiti. Ob zaključku so tržaški predstavniki povabili jugoslovanske, da pridejo v Trst v okviru tržaškega velesejma in da bodo ob tej priliki nadaljevali z razpravo o vseh vprašanjih in jih dokončno rešili. «»------ B. Jakac v Trstu na poti iz ZDA Včeraj se je pripeljal v Trst na krovu jugoslovanske ladje «Slovenija» znani slikar Božidar Jakac s soprogo iz ZDA, kjer je bil leto dni. V Trstu se je ustavil samo nekaj ur in je potoval z ladjo naprej na Beko, kjer se bo dokončno izkrcal in vrnil v Ljubljano. «»----------------- 50 vajencev na pouk v Nemčijo Urad za delo sporoča, da bo odšlo 50 vajencev iz Italije na strokovni pouk v Nemčijo na osnovi sporazuma med obema vladama. Vajenci bodo v Nemčiji od 1. julija 1959 do 30. septembra 1961. Izdatke za pot, stanovanje, prehrano, pouk in manjše vsote za osebne potrebe bosta krili italijanska in nemška vlada, medtem ko morajo starši kriti izdatke za obleko, perilo in podobno. Vajenci, ki bi hoteli v Nemčijo, morajo biti rojeni med 1. januarjem 1942 in 30. junijem 1943 in so morali že opraviti začetno obrtniško vzgojo. Vse podrobnosti kot tudi obrazec za prošnjo prejmejo interesenti na Uradu za delo, Trg Oberdan št. 6, prvo nad., soba št. 12. Prošnje je treba poslati do 13. junija. Urnik trgovin za danes Danes za praznik republike bodo zaprte skoraj vse trgovine. Odprte bodo samo mesnice od 6. do 11. ure, pekarne in mlekarne od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30 ure in ribarnice od 8. do 12. ure. - «»---------------- Ljudska veselica Danes ob 15. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 ljudska veselica, ki jo priredi tržaška federacija KPI ob 13. obletnici ustanovitve republike. Ob tej priliki bosta spregovorila dolinski župan Lovriha in miljski župan Pacco. «»------- Ob dnevu italijanske republike f— Sprejem na italijanskem konzulatu v Kopru Danes, na dan republike, bo na italijanskem konzulatu v Kopru konzul gospod Zecchin priredil sprejem v čast praznika republike. Kot vsako leto, tako je tudi letos gospod konzul povabil na svečan sprejem vse vidnejše gospodarske in politične o-sebnosti Kopra. — »»-- — Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je imel v nedeljo sejo v Gorici. Precej obširen dnevni red seje je obsegal številna poročila; posebno zanimanje so zbudila poročila o stanju na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Sprejetih j s bilo več sklepov tako za nekatere takojšnje kot za oddaljenejše akcije. «»------ O IV. javni produkciji Baletne šole SNG bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki poročali jutri. ——«»------ OD VČERAJ DO DANES r N N G KA/.NA OltV 148» >'11,A Danes odpade predstava »Madeži na soncu« v Novi Gorici zaradi smrti matere igralke Štefke Drolčeve. V soboto 6. junija ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera PAOLO LEVI Po čem je resnica (Legittima difesa) Komedija v dveh dejanjih Režiser ANTON MARTI kot gost Scenograf MILAN BUTINA Prevedel IVAN SKUŠEK Osebe: Pietro - Stane Starešinič; Matteo - Jožko Lukeš; Grazia - Štefka Drolčeva; Roc-co - Miha Baloh; Dekle - Nastja Grudnova; Fant - Livio Bogateč; Komisar - Danilo Turk; Agent - Silvij Kobal; Carla -Leli Nakrstova; Gianna - Bogdana Bratuževa; Natakar I. -Edvard Martinuzzi; Natakar II. Josip Fišer; Tajnica - Nora Jankovičeva; Duhovnik - Dušan Jazbec. Crupie - Justo Košuta. Železničar, prodajalec na železniški postaji itd. Slovenski lotoklub v Trstu. — Jutri ob 20.30 redni sestanek v Uiiei Roma 15-1. Na dnevnem redu razgovor o razstavi, nato projekcija filmov. # # * Italijansko društvo prijateljev Madžarske priredi od 8. do 21 avgusta kolektivni izlet na Madžarsko. Za informacije naj se interesenti obrnejo na sedež društva v Trstu, Ulica S. Nicolo 11-11.. tel. 29403. za ucence osnovnih šol Včeraj so se začeli izpiti za učence, kii so dokončali letos drugi ali peti razred osnovne šole. Na slovenskih osnovniih šolah na Tržaškem polaga 230 učencev izpite za vstop v tretji razred; 390 učencev pa polaga zaključne izpite petega razreda. To je prvič, da učenci drugega razreda polagajo take izpite in jih ne sprašuje njihov razredni učitelj. Po novih didaktičnih načelih so namreč razredi osnovnih šol razdeljeni v dve skupini. V prvo skupino spadata prvi im drugi razred, v drugo pa tretji, četrti in peti. Zaradi tega je predpisan posebni izpit iz drugega v tretji razred DAROVI IN PKI8PKVKI Namesto cvetja na grob Devanu Merlaku daruje družina Marcel Sancin 1.500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. g, Pavle Z ega roj. Smuc, daruje Benjamin Žerjal 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 31. maja in 1. junija 1959. leta se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrio je 11 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: mehanik Umberto Giacomini in gospodinja Amelia Zadnich, trgovec Napoleone Prisco in gospodinja Stella L ob is, radiotelegrafist Mario Pariš in šivilja Lauretta Sguibin geometer Giorgio Rigutti in gospodinja Maria Pregarz, uradnik Sergio Arnoldi in uradnica Gior-gia Paulin, kmet Celestin Juričič in gospodinja Štefanija Rafaelič, zidar Nicola Gangale in delavka V arena Debiasio, tapetrvik Clau-dio Berlot in prodajalka Egie Colom bi n. UMRLI SO: 64-let na Frida Neubauer por. Katz, 99-letni Antonio Bonifacio, 62-letni Eugenio Ben-ci, 63-letna Lidia Marchesan por Baoci, 53-lelm Josip Godina, 78-lttna Amalia Sessich por. D’An-gelo, 81-letni Giuseppe Verdelago, 71-1 etra Giuseppina Vallich por. Tenze, 71-letna Anna Blasco vd. Barini, 66-letni Giuseppe Divari 72-letna Ivana Godina por. San. cin. u ----- LEKARNE ODPRTE DANES Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; Godina. Trg Sv. Jakoba 1; Al-la Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G Paipo, Sv. Alojz 1095; Praxma. rer, Trg Unita 4; Rossetti, Ul. Comtoi 19; Signori, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. «#—— Valute Zlati funt Marengo Dolar .... I Frank franc. , Frank švic. . . Sterling Dinar l Šiling j Zlato .... ' Zah n marka Milan Rim 5900.— 6100 — 4500 — 4700,— 618.— 620 — 123 — 127.— 142.— 144.— 1750 — 1770.— 90 — 95 — 23.90 24.50 705 — 707 — 148.— 150 — ...... Slovo Skedenjcev od Pepiča in Devana Čila j te in Urite PRIMORSKI DNEVNIK & Devan na zadnji poti po škedenjskih ulicah ( OLEDALlSČA ) C R X TOREK, 2. jun.ja 1»» 8.00 Jutranja 6|asba; “tj. 9.00 venski ansambli m zdoi, ^ Brahms: Kvintet v f-m°‘“ 9tt klavir in godala, opus -p,«. lobije; 10.00 J*? V nedeljo 7. junija ob 17. uri v Avditoriju v Trstu ponovitev Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. sooaeocossoocooKsKoocioao« ( Šolske vesti ) Slovenska osnovna šola v Nabrežini vabi starše in vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes 2. junija ob 18. uri v šolskih prostorih. Samo še danes si lahko ogledate razstavo ročnih del. Danes si bosta v Gorici obljubila večno zvestobo Janka plahuta iz Gorice in dr. Igor Gruden iz Trsta. Novoporočencema čestitamo in jima želimo obilo sreče v zakonskem stanu. Lahke melodij nje: «2. junij, suuw» E11iot; lije«; 10.15 Oktet Baron jtt ^ 10.30 .,rieg: Peer Gy«, ? „00 1, op. 46 in št. 2, opus ^ Orkester Ervvin ,.Ha ,,.;u0yso a'ooW« 18.00 Izkušnje iz juž°s|u, lerift življenja; 18.10 Glasbena l9N 13.40 Glasbe F. Chop*' 'mageb. Igrajo orkestri Kurt Bg Rubi no, Les Cubapticos RL Anthony; 19.30-22.15 okte*' 22.15 Dave Peli in njes 22.40 Glasba za lahko SLOVENIJA., 327.1 m. 202.! m-.. Vapi5 J 8.05 Iz folklornih jUS >r*čke Maroltove; KINO D Skedenjci so v dveh dneh spremili k zadnjem počitku kar dva umrla domačina. Josipa Godino - Pepiča, ki ga je kruta in neozdravljiva bolezen iztrgala iz kroga ljubljene družine in mladega Devana, ki ga je neizprosna smrt ugrabila v daljni tujini. Pogreb obeh domačinov so se udeležili vsi Skedenjci, ki so oba pokojnika poznali. Včeraj so položili k večnemu počitku Pepiča, v nedeljo pa Devana, ki so ga v rojstni kraj pripeljali z vlakom iz tujine. Devana je gnala v tujino, bolj kot njegova volja, zla usoda. Dilo mu je usojeno u-mre ti daleč od doma pod žgočim afriškim soncem. Tam mu je zamrl nasmeh, morda sredi hrepenenja po veselem trenutku ko se bo, kdaj morda tudi sam ni vedel, ponovno snide! in vroče objel s starši, s sorodniki in prijatelji. Toda rojenice niso bile mile z njim. Določile so mu kratko, prekratko življenje... Domov se je res vrnil. Toda ne taJc ,kot smo ga vsi pričakovali, zagorelega, močnega. Vrnil se je v krsti, ki mu bo zadnja trda postelja. Počival pa bo ob zidu majhnega ške-denjskega pokopališča, v grobu, ki je bil že njegovih prednikov. Ko so njegovo krsto položili v grob, ni bilo človeka, kateremu se ne bi orosilo oko. Na njegove posmrtne ostanke je z dopiačo grudo padalo cvetje, s katerim so se fantje in dekleta poslovili od prijatelja Devana. Počivajta v miru, draga Pe-pič in Devan, in naj bo obema lahka domača zemlja. Excelsior 14.00 «10 sekund z vragom«, J. Charuiler, J. Palance in M. Carol. Fenice 15.00 «Vroči pesek«, J. Cas-savates, V. Maskell. Arcobaleno 14.00 »Kvota periskop«, J. Gainer, E. 0’Brien. Cinemasc. Techn. Superctnema 14.30-»Mi gangsterji«, G. Cervi in Fernandel. Men za smeh! Filcdrammatico 14.30 «Ujetnik v Zenidli«, S. Granger, D. Kerr, J. Maso n. Graltaciclo 15.00 »Osmo čudo sveta«. Cinemascope, technicolor. Cristallo 14.30 «Tom In Jerry v 3. rundi«, technicolor. Capitol 14.30 »Ubogi milijonarji«, Maunz.o Arena, Sylvia Kosci-na, Lorella De Luca, Alessan-dra Panaro, Fred Buscaglione. Astra Rniano 14.30 »Pepel pod soncem«, T. Curtis, N. VVood, F. Sinatra. Alabarda 15.00 «Les amants«, J. Moreau, J. M. Bory. Atdebaran 14.00 «Maščevanje poročnika Brovvna«, R. Calhoun, B. Garland. Ariston 16.00 »Ljubezenski dar«, L. Baceal R. Stack, technicolor. Aurora 13,30 «Sedmo Simbadovo potovanje«, K. Grant in K. Mathevvs. Garibaldi 15.00 »Puščica v prahu«, S Hayden, C. Gray. Ideale 15.00 »Ura X: Gibraltar ali smrt«, L. Harvey, D. Ad-dams. Impero 16.30 »Christlne«, Romy Schneider. Zadnji dan, Italla 15.00 »La violetera«. Moderno 13,30 «Tihotapec», R. Milohom, G. Barry, J. Aubu-chon. S. Marco 15.00 «Gospodar plavžev«, scopccolor. Savona 15.00 «Kitajski zid«, Fer. raniacolor. viale 14.30 »Zaseda v Karlbih«, A. Murphy, E. Albert. Vlttorlo Veneto 15.00 »Nočem umreti«, Barbara Graham, S. Hayward. Belvedere 15.30 «Quantez», technicolor. Marconi. Glej letni kino. Massimo 14.00 «T»rzan in čarovnik«, G. Scott, E. Brent. Novo cine 14.00 «Cas živlienja«, J. Gavln, L. Pulver. Odeon 16.00 »Zgodilo se Je v Jet-nišnicl«, W. Chiarl, M. Riva. Radio, Zaprto. KINO V MILJAH Verdi «Totb ln fanatike«, cine-maseppe. LETNI Arena Diana (Ul. P. Revoltella 49 ) 20.00 «Princ In plesalka«, L. Olivier, M. Monroe, Ariston 20.30 »Ljubezenski dar« Paradlso (Ul. Molmo a Vento U) 20.00 »Preludij«, J, Allyson, R. Brazzi. Marconi «Grdi časi za narednike«, Audy Griffith. Ponzlana 20.00 »Nočni prehod«, J. Stevvart, A Murphy. Stadio 20.00 »Otok v sonetu, J. Mason, J. Collins Valmaura 20.00 #Vražjl ovinek«, C. VVilde, tecbnlcodor. Garibaldi 20.15 »Puščica v prahu«. Scoglletto 20.00 »Dolga zelena dolina«, B. Bennett, L. Chaney, Torvčke Maroltove, ljanski jazz ansambel; pisi in spomini —_^r„fenž*ve 8-40pivl^ n*)8 Vič: S Titom skozi VI.; 9.00 Od Gaspara -v dc Albana Berga; 10.1“ 1()45 ž* nimi zvoki po Evrop , ^ dom in žene; 11.00 Skl* a od , za Liszta; 11.30 Gb ia e ke: a) Ada Škerl: OLrCf/G0r%; b) Poje otroški ^zbor^ qolarJin Radgone p. v. 1Z.W ivenaj uuiii — ..-: u , napevov; 12.15 Kmeti.** 12.25 Drobne orkestralne 13.30 Olimpija. Giul1*'^flj. r.ija — tri Uubezm^avi>! ,ii m anna; 14.00 ■ Segava K. 14.15 Zanimivosti iz "Tsak*.m. tehnike; 14.30 Naši P0?^.#) sirtajo in pozdravljal0- VLj. moreska tega tedna Pavlovič-Cehov: Nočni jteije,, zo; 16 00 Za glasbene U^j I V delavnici Josepha n«rjein „j. bena oddaja s komen jjja ,, ni la pokorna - H- tečaja Jugoslovanske r zaca je za leto 1958-59 K j** za leio potpourri; 18.00 DOM**' po^ArjC nosti; 18.40 Iz zbornika a) Mirko Trtn-k: Tpv"t) nosti; 18.40 Iz zbornika^ ^ ic zamotil policaja; [t>. Kumar: Prva partijska ^ is Ježici pri Ljubljani vniKi "Lš nika; 19 30 Radijski °"er0<|ne Hrvatske umetne m mi; 20.30 Radijska L Hikmet: Skrivnostni r jclav,B«r vič (ponovitev); 21.J?_-.u *..- ; 20.30 Radijska *8r,a„afl kmet: Skrivnostni vič (ponovitev); 21-“7.avni irtermezzo; 21.45 ^>iesi>*Lr-Norman Lubovv; 22.15 ba; 23.10 Od popevke ^ s kt; 23 35 Boris Papandov fonietta. ,, HTV JUGOSLAVUV*’ Od 20.50 dalje Prerl tuje TV postaje. TELEVIZIJA v FUjJji 9.45 Praznik rep»»bl>K lis, 16.45 Kolesarska dirka ^ e*A; — prenos prihoda na m, San Pellegrino Terme - ig 30 » 17.30 Oddaja za otrok^ntoVj) ročlla; 18 45 Mesto film; 20.10 Današnji r od° ,5 Poročila; 21,00 P??%il)l:i> 21.00 Pon iji- 21 ___________________________ P° gle Nando Vltali: »MačkaJ Nlac kolesarske dirke P° televizijo priredil Eros SO Z ALJ E cNG irt)!- Člani in uprava {!c; P J žajo svoji kolegici - gb st*1 čevi iskreno sožalje . njene matere. ,;„iet8 Sožalju se pridruzuL^of* ništvo in uprava * ga dnevnika«. n muč minila naša y IVANA SANCIN b°le Po dolgi in mucm preminila naša drag Pogreb nepozabne fl. . ce bo danes, dne f- spl° f 11. uri iz mrtvašnice jjjje bolnišnice na P0*- ” J Skednju. . Žalujoča dru/‘°Vf Silvester, in ostalo s o** Trst, Skedenj, 2. Jun _ ZAHVALA on!’1’' Vsem prijateljem znancem, in sploh vsem kakor tudi vsem ustanovam, ki so na kakrse način počastili našega ljubega DEVANA MERLAKA na zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujem0-MATI, OCE IN SOHO0S ,T vO Skedenj, 2. Junija 1959. A Sorski dnevnik — 3 — 2. junija 1959 aštirih Kako si Američani zamišljajo sestanek «velikih» in aJ se od njega pričakuje, oziroma ne pričakuje ekateri ne pričakujejo »d konference na naj-Mi ,raVn*’ nekateri pa ne •kujejo nič, razen običaj-/f* razburjenja in običajne »„lr'(Ve do sledeče runde. , ®* se seveda drži polnega ameriškega pravila, J(.Kalerem se vsi tisti, ki ho-nekaj dokazati, obvezno jklicu; uidi W*ai Jejo na javno mnenje. °elo takrat, ko sami dvomljiva uganka. •k ?Vamo’ 'da je javno mne-itli*merike neka velika, ne- Suo *i»V taSa padai° V skuš* j(0°’ ,da to mnogo uporabno • m z,orabljeno katego-!t .JavPe8a mnenja tudi javil, dajo kot standardni re-, Politične retorike. :#v n® ameriških avtomobi-i|ej !?am bodo rekli ti polj, ‘J1’ 50 odvisne v nepri- ‘kltD° meri od tainib iiu?v na sestankih avtomo-^ ltl magnatov v Detroitu, WPv 0(1 iavn’b diskusij v >o n u a'i v Washinsto-ro ali v Washingto-’ (ej isti logiki stvarnih l) !°v’ so mnoge odločitve I področju zunanje politike H e v mnogo večji meri i(j}.a tov in računov, ki jih J(n)° na tajnih sestankih v it j?f.0nu' kot pa od teženj lllrjwa krmarjev ali metali magnatov. Končno pa 5id* j*zpolozenje ljudi ne neba: narekuje ga živ-*• te uzbenega okolja, a to 8j. Prosto ustvarja umet-tottt v" spreminja pod učin-H,v edno popolnejših sred-Za vPlivanje na psiho , "*«a človeka. 1», 0 mnenje je velika si- 'He„,°r?a pa tudi velik up s ga časa — bodo priznali ftfai ^I^ričani, ki se s tem sil) ?■. °da ni malo niti ta-jVili' a* bodo odkrito prista-lti5’ , a Je kult javnega mne-jto p. ,ra*' (ndi monumental-t;?a 0 naše dobe, od kate-1« 0/e včasih neverjetno ma-‘tVn- 'Stla krivuljasta pot sve-jf. Politike. *>0 Ze kakorkoli, javno iktl) vendarle ni edina . _ :e uprave na za- kih 'l ^et°šnje, po vseh znate sez razburljive polet- te n.,011.6 na področju svetov-i y*inej- Vsekakor ni naj- '»elijj-86 niti to, ali se bodo S p* Ponovno sestali v v l ‘ ranciscu, New Yorku, !dne fajU' politično rado-t|jv - ^meričane je sedaj vl»j Pajae: O čem bi se šefi k Dr, sporazumeti, če bi O°vno sestali? Kaj bi se moglo doseči in na - 6n način? od katerih so mor- 1 Kste, konfjj.Pajvečji meri odvisni bv0 1 sklepi in ki prav go-l^olje vedo, kaj je '!fti ln kaj ne, je moč v ^ So enulku reči samo to, \,i Zei° previdni. Reči bi (i čutijo, v kateri sme '••list * ,Veter- Toda oni so fli te 1 °i ljudje, pa je zara-•ove ,a. P}anj važno, če jih „ eznie bolj zaskrbljajo, Pa veselijo. v ^*isiitiva Pogajanja, morajo ^kfSti na mnoge stvari, toda *• ih *? se privadili na to, •toji 1J0 manj o vsem, kar Aftieri ed Sovjetsko zvezo in Hišlj . *n ko tako raz-,s- hri-°’ 50 — vzeto v celoti vljeni, da z neko do-'*lltaVi-R!e*an °lij° pridejo !l,ne\r ,Utdta> da vsak nov se- Hod,/,na Vrhui) pri(a bolJ kot Zapadu. Leta so hii] »ila "Ul,! in življenje je medtem spremenilo materialni odnos sil. V tem pogledu nima nobena stranka pravice trditi, da je močnejša od druge, hkrati pa ni moč zanikati, da je Vzhod močnejši, kot je bil. Zapad ni šibkejši, toda njegove materialne prednosti že postajajo stvar preteklosti. Bombe, rakete, sputniki in podobni dokazi nove stvarnosti izpolnjujejo ozadje novih po-, litičnih gibanj. V takih pogojih deluje «druga Ženeva« na neke Američane kot »politična legalizacija« izenačenih pozicij, kar seveda ni pogodu tistim, ki zaupajo predvsem vojaški krepitvi zapadnih oporišč, ker še nadalje žive v upanju, da je nekatere «prednosti» še moč ostvariti, ohraniti ali jih ponovno pridobiti. Taka »legalizacija dejanskega stanja« — za katero se, po ameriški oceni, Angleži preveč marljivo potegujejo — je politično neprijetna. Mogla bo otežko-čiti nekaj, kar je treba izvesti do kraja: izpopolnitev vojaške formacije zapadnega bloka z jedrsko oborožitvijo, ki se že množično proizvaja in katere se nihče noče odreči, najprej v Evropi, nato pa tudi v drugih krajih. Napovedani sestanek »na najvišji ravni« postaja tako igra, na katero se pristaja bolj v želji, da se čim manj izgubi, kot pa iz prepričanja, da je moč na sedanji etapi materialnih odnosov sil doseči nekaj pomembnejšega. »Naj že bo, kar ni nujno, da bi moralo biti...« Tako nekako ugotavljajo v skrbeh Američani, ki bi se bolje počutili, če bi mogli dokazati, da za-padni blok ni prisiljen in da celo ne bi imel v tem trenutku pristati na »legalizacijo dejanskega stanja« na politično spodrsljivem terenu razcepljene Evrope. Ne izključuje se seveda možnoati, da bi mogli že letos najti določene skupne koristi, na temelju katerih je moč, a nekoliko dobre volje, pripraviti vzajemno zaželene in koristne sporazume. Imamo stvari, ki že s samim razvojem splošnih materialnih odnosov, posebno pa z razvojem sodobne vojaške tehnologije, postajajo celo povsem odvečne. Mnogo je Američanov, ki vsaj trdno verujejo, da so nekateri »popravki mejnih črt« vsekakor zaželeni, da bi ne prišlo do vojaške katastrofe, ki se ji morata ogniti obe stranki. Neko znosnejšo rešitev za Berlin je na primer treba vsekakor najti, ne glede na komplicirana taktiziranja, na sestanku zunanjih ministrov v Ženevi in na drugih krajih. Maratonska pogajanja o ukinitvi jedrskih poizkusov prav tako napovedujejo določeno skupnost interesov med Moskvo in Washingtonom. Znanost in tehnologija napredujeta, tako na tej kot na oni strani. Pospešeni, dojemljivi eksperimenti iz prve faze jedrskega razdobja, so morda vedno manj potrebni. Zaradi tega postajajo vedno bolj realnejši izgledi za nek določen sporazum. Od takih začetkov pa je moč postopno napraviti tudi korak dalje: če že ne v smeri dejanske razorožitve, pa vsaj >k postopni kontroli oborožitve, zlasti na občutljivejših stičnih področjih, kakor je to primer okrog izoliranega Berlina in razdeljene Nemčije. Kljub temu, da je sedaj v modi, da se take ideje pripisujejo predvsem «elastifrni» Britaniji, imamo tudi Američane, ki so vsaj pripravljeni iskreno diskutirati o takih potrebah s svojim vzhodnim partnerjem, ne glede na to, ali -je to všeč ali ni všeč njihovim zaskrbljenim zaveznikom v Bonnu. Optimistom pa tudi to zadošča kot drobtinica za začetno vero v delni uspeh tudi razgovorov zunanjih ministrov v Ženevi, pa tudi nove konference s Hruščevom, ki se v tem trenutku pričakuje pretežno kot nekaj, na kar se — prej ali slej — mora pristati. A. NENADOVIC (Iz «Politike») vt ' " KAMPANJA ZA VEČJO STORILNOST NA KITAJSKEM «Politični in materialna pobuda A™.:, Charles Tovvnsend (ki nima nobene zveze s slovitim polkovnikom istega imena) se že štiri leta uspešno bori proti električnemu stolu v chicaškem zaporu. Izvršitev smrtne obsodbe so 13. 6. 1938 odložili za nedoločen čas, njegov branilec pa prejema od države 1000 dolarjev (620.000 lir) na mesec za stroške obrambe. PEKING, konec maja. — Pred meseci smo pisali, kako drago je bilo žeitso, ki so ga na Kitajskem izdelovali v tako imenovanih »ljudskih plavžih«. Iz podatkov samih kitajskih časopisov pa zvemo, da na Kitajskem ni drago le to železo, pač pa vsa proizvodnja, celo ves pridelek. 300 milijonov Kitajcev, kolikor jih dela v industriji in kmetijstvu, ne dajo rezultatov, «ki bi zadovoljevali tolikšnemu številu delovnih rok in tolikim delovnim uram, ki se za to proizvodnjo porabijo«. Pri tem pa ne gre le za nizek učinek dela, pač pa tudi za slabo kakovost izdelkov in za neverjetno razsipanje. Pekinški tisk pogosto navaja podatke s tega področja. Sedaj se bo n. pr. začela žetev. Uei kitajskega tiska je v zvezi s tem začel tako re- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiitiiiiiiifinniiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniitiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiHniiiiiiuiMUiiu DO KAKŠNIH VSE PROTISLOVIJ NE PRIVEDE BIROKRACIJA Naj večji ameriški je že petdeset let ornitolog; v zapora Čeprav ima le dva razreda osnovne šole, so njegova dela med najboljšimi v strokovnem slovstvu - Obvlada osem jezikov - Zaplenjeno strokovno delo, ki služi le univerzitetnim študijem Pred dnevi je minilo 50 let od sledečega dogodka: 19-letni Robert Stroud, ki je tedaj živel na Aljaski, je imel dekle, ki je hudo ugajalo nekemu mladeniču. Dekle pa ga ni maralo in zato jo je napadel. Baje jo je hotel posiliti. Vročekrvni Robert Stroud je v nagli jezi napadalnega vsiljivca umoril in se nato prijavil policiji. Sodišče ni hotelo slišati, da je svojega tekmeca, Stroud umoril v nagli jezi in ga je obsodilo na 12 let zapora. Kazen je Stroud preživljal v zaporih Leavenworth v Kansasu. Po jedrnih letih zapora je vložil prošnjo za pomilostitev. In vprav v dneh, ko se je pravosodno ministrstvo ukvar- trn Svetilnik, kakršnega morete občudovati na najlepši razgledni točki v Florenci (Piazzale Michelangelo). jalo z njegovo prošnjo, ga je obiskal njegov brat. Toda zaporski paznik Andrew Turner, ki mladeniča ni rad videl, je skušal srečanje med bratoma preprečiti in tedaj je prišlo do nove nesreče. 26-letni Robert Stroud je v nagli jezi paznika ubil. Zaradi tega so ga obsodili na smrt in nič niso zalegla pričevanja njegovih zaporskih kolegov, niti pričevanja ostalih zaporskih paznikov, ki so soglasno zatrjevali, da je bil Turner sadist in da se je posebno znašal nad Stroudom. Ko so bila vešala za Strouda na dvorišču zapora že postavljena, pa je vendarle prišla pomilostitev tedanje1 ga predsednika ZDA Wilsona, ki je smrtno kazen spremenil v dosmrtno ječo s tem, da mora kaznjenec 42 let preživeti sam v celici. In tako se je začela dolga zgodba kaznjenca Roberta Strouda, ki že 50 let čepi v zaporu. Verjetno ni na svetu nikogar, ki bi se mogel glede tega z njim kosati. Vendar ta žalostna zgodba ni toliko zanimiva zaradi tega, kot zaradi nečesa drugega. Nekega dne, že v prvih letih Strou-dovega zapora, je na polico pred okno njegove celice padlo izpod napušča lastovičje gnezdo. Čeprav proti pravilom »hišnega reda« so mlademu zaporniku dovolili, da lastovice obdrži v celici. Stvar ni bila enostavna, ker so bile lastovice še mlade, vendar je zaporniku uspelo jih zrediti. Lovil ja muha in z njimi krmil mlade lastovice. Ker to ni bilo dovolj, si je celo puščal kri na roki jn jo mešal med ostalo hrano. Ko so lastovice do-rastle, jih je izpustil na svobodo. V tem pa se je navzel posebnega veselja: Začel je i študirati ornitologijo, to se pravi znanost o pticah. Neki zaporski paznik, ki prav gotovo ni bil enakega značaja kot že omenjeni Turner, mu je poklonil dva kanarčka. Robert Stroud jih je v nekaj letih imel — 300. Ra-zumevna. uprava zapora mu je dodelila največjo celico, ki pa še vedno ni bila dovolj velika. Robert Stroud se je dolgo ukvarjal s križanjem kanarčkov in vzgojil tudi take zvrsti, kakršnih niso vzgojili še nikjer na svetu. Hkrati s tem se je poglobil v strokovno čtivo, ki mu ga je uprava zapora dovoljevala. Zanimale so ga bolezni ptic, za katere se je še posebej specializiral. Koliko truda je Stroud moral dati v ta namen, nam pove dejstvo, da je imel komaj dva razreda osnovne šole. Z izkupičkom od prodaje ptic je kupoval strokovno literaturo in tudi hrano ter zdravila za svojo svojevrstno »farmo«. Ko se je že dodobra poglobil v ornitologijo in ko je v praksi prišel do marsikaterega dognanja, je tudi sam začel pisati o pticah in marsikatero njegovo temeljito delo zasledimo v strokovnih bibliotekah. Kako temeljito se je s tem ukvarjal, nam pove tudi dejstvo, da si je kupil tudi mikroskop in še vrsto drugih instrumentov. Vse to se je mirno nadaljevalo vse do leta 1942, ko ga je zadela nova nesreča. Iz zapora v Kansasu so ga brez vsakega vzroka in utemeljevanja premestili v stroge zapore v Alcatrazu v zalivu San Francisco, »Hišni red« teh zaporov pa kaznjencem ne dopušča, da bi se ukvarjali s ptičjerejo ali čim podobnim. Vse svoje beležke in vse svoje «premoženje» je Stroud moral izročiti svojemu bratu lll>>iiiiiiiiii,i,ii,i,,ili,llimiili)llllllunllllliIIIIIIIIIIIIHIIIIMtll1IMMIIiml1IHtlllllllllnmnnllll1tlllllillllllllllllllllllltllllnlnlltlllllllmitlllltlllinnillllllintnilllltllllll1llllll1lllnlimilullnllltltllllllllllllllllvlllilllimifl1MlllllnlninlllllllllllllllllinlllmilllllMIHmlmllllnilltnilmn Jugoslovanski strokovnjaki v borbi proti koroziji in °bnem razvoju znano- Nljavi- n!ke ter mogočnem ‘•lov tehničnih ni- Pa vseb Področjih go- Nriist ’ a ae posebno in* 6|*tU , e dejavnosti, je pro* j' raZ)edanja Priprave za veliko mednarodno posvetovanje o zaščiti naprav v elektrogospodarstvu septembra v Beogradu ,'tigih ---anja kovinskih in V t>0s Kkonstrukcijskih tvarin •»ko a pereče vprašanje. Žel Ur znano, da površi-JMčj; ?n'b predmetov že pod t "Ji k"11* atmosferskimi prili-I* Je kmalu oksidira in, Uk« aV°^asno ne zaščitimo, IjSlr,. en Predmet rja v do-da. aa*u dobesedno uni-Si luge kovine so napram ^hie 1J1’ s'cer dokaj bolj od-,‘h, ^"vendar je malo takš-fttaien- b‘*e za ta Prirodni Proces docela imune. Nogr, ba ie Pojem korozije t •• 2» • od same oksida- .l*t0činoIr''S*'IT10 s* samo jedke Nt-r* ln hlape, katerim so • v\ni stroji in vsa opre-1 %,„emieni industriji. ,6 ba r‘.v. sc korozija nanaša i'0v’hskikedan^e in razpadanje « ba materialov, naleti-t.k*b dr. Pojav tudi pri /hib t, 81*1 snoveh in linte-vl,l0hu ^ a,r'nab. saj so te ve->*®iih < slabo obstojne pri ’etiL lemperatllroV, i« s« J’'ptbbaLStalih fizikalnih spre-i,s* tako da tudi tem zob h! i, * Prizanese. Skoda, ki 'rP« 'Pralna gospodarstva aradi pojavov koroziv- nostt je ogromna. Strokovnjaki cenijo, da znaša letno na celem svetu okrog 20 milijard dolarjev. Samo v Jugoslaviji se ocenjuje škoda, ki jo povzroča korozivnost, na okrog 50 milijard dinarjev letno. Čeprav korozija že dolgo visto stoletij ne prizanaša niti kovinam in niti ljudem, se je k organiziranem zoperstavljanju pristopilo prav za prav šele po drugi svetovni vojni Pred zadnjo vojno so se s problemi zaščite raznih materialov bavili le nekateri posamezniki in kvečjemu morda nekatere gospodarske organiza-cre, a še te največ iz samih komercialnih razlogov zaradi boljšega plasmana svojega blaga na tržišču. Spričo ogromnega industrijskega razvoja, ki je po zadnji svetovni vojni zabeležen malone v vseh državah sveta, a na drugi strani spričo vse večjega primanjkovanja kvalitetnih surovin za proizvodnjo klasičnih kovin pa je prav v teh desetletjih človek moral posvetiti vso pozornost varčevanju in zaščiti tehničnih materialov. Tako se v vseh naprednih državah naglo pristo- pa k sistematični borbi proti koroziji. Ze takoj po vojni smo čuli vesti, kako so v ZDA tisoče svojih bombarderjev obrizgali s tankim slojem sintetične snovi in jih tako »konzervirane« mogli «deponirati» pod milim nebom, ne da bi se na njih pojavila kaka škoda. Od klasičnega minija, s katerim človek že dokaj dolgo ščiti železne in jeklene konstrukcije pred razpadom ter številnih barv in premazov, je že v nekaj letih zabeležen o-gromen napredek glede sredstev, metod in postopkov takšne zaščite. Tudi v Jugoslaviji, ki je v teh povojnih letih neverjetno razmahnila svojo industrijo, je bilo v koi^st nacionalnega gospodarstva nujno pristopiti k organizirani akciji za zaščito materialov, pred korozijo. V pičlih sedmih letih, ker je na iniciativo strokovhjakov ustanovljen Center za zaščito pred korozijo, se je razvila že vrsta pomembnih institucij, ki danes nenehno rešuje neštete probleme industrije in gospodarstva. Med drugim je ustanovljen že tudi zvezni Zavod za zaščito pred korozijo, a vzporedno z njim se ustanavljajo tudi že posebni centri za posamezna industrijska področja odnosno oosamezne grupe konstrukcijskih materialov. Prav te dni se vrše priprave za širše posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov o zaščiti pred korozivnimi pojavi v kemični in njej sorodnih industrijah, ki se bo vršilo od 22.-24. junija v Beogradu. To je sicer le eno od številnih posvetovanj, ki so se že vršila za druga razna področja, vendar je tem bolj pomembno ker veitio, da ima korozija najmočnejši vpliv prav v kemični industriji in je zato prav tu moč prihraniti ogromna sredstva, odnosno za ceno teh izgub izvajati nove investicije. To posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov bo toliko bolj privlačno, ker bodo iste dni v Beogradu odprli tudi posebno razstavo o novih konstrukcijskih materialih, metodah in postopkih ter novih zaščitnih sredstvih, ki se že uveljavljajo in jih je močno še mnogo šire uveljaviti v zaščiti naprav kemične in slič-n'h industrij. , Uspehi, ki so jih jugoslovan ki strokovnjaki že doslej dosegli na tem področju so tolikanj pomembni za samo gospodarstvo, da je danes očitno, da je to akcijo treba nadaljevati in razširiti na vsa ostala področja. Eno takšnih področij je tudi seveda elektrogospodarstvo z vsemi napravami proizvodnje in prenosa električne energije. Vse te naprave so namreč podvržene najtežjim vremenskim, a hkrati tudi hidrološkim prilikam, ki že v r.aprej obetajo postopno razjedanje in propadanje vseh vgrajenih naprav, od turbinskih lopatic pa do visokih kovinskih daljnovodnih stebrov. Dejstvo je, da za to področje tudi drugje v svetu niso še docela razčiščeni problemi vsestranske zaščite teh naprav pred korozijo. Napori, ki so jih vložili razni strokovnjaki v to delo niso še rodili zadovoljivih plodov. V Jugoslaviji pa, kjer je po vojni izgrajeno nešteto novih gigantskih hidro-in termocentral, so za rešitev tega vprašanja še posebno zainteresirani ne le strokovnjaki, temveč tudi gospodarstveniki in vsa družbena skupnost. Zato ni slučaj, da je prav Zveza Marcusu Stroudu, 'ki živi v Sacramentu. in ker se ni mogel več ukvarjati s pticami, se je vrgel na literaturo, na teorijo zoologije in na pravo Temeljito se je naučil osmih jezikov, začenši z latinščino in klasično grščino. Popolnoma obvlada še francoščino, italijanščino, nemščino in španščino. Nekaj drugih jezikov pa obvlada tako, da lahko v njih piše in govori. Kot vidimo, je svojih 90 let zapora temeljito izkoristil, V Ameriki, po samih ameriških podatkih, ni kaznjenca, ki bi toliko let preživel v zaporu Njegovo -delo pa dokazuje, kako resen človek je, pa čeprav ima na vesti dva umora. V Ameriki je bilo in je po zaporih veliko mnogo hujših zločincev. Zloglasni Lucky Lu-ciano n. pr. ima na vesti veliko več zločinov. In vendar so ga izpustili iz zapora. Kako to, da Strouda ne pomilostijo? Tisoči Američanov so ie pisali vsakokratnim predsednikom, naj bi Strouda pomilostili. Toda za enkrat ni pomoči. Zakaj? V času ko je bil Stroud obsojen, je bila Aljaska nekakšna ameriška kolonija in šele pred nekaj meseci je postala 49. ameriška zvezna republika Tako prvo kot drugo obsodbo je Stroudu izreklo zvezno so dišče in ne sodišče neke zvezne države. Po zveznem kazen skem zakoniku ne more Strouda nihče več pomilostiti, ker ga je že enkrat pomilostil predsednik Wilson. Sedaj preostane le en izhod: Ce pred sednik Eisenhower predloži kongresu poseben zakonski dekret in če kongres ta predlog sprejme, bi mogli za Strouda najti izjemno rešitev. Vse to je prevzel nase ame riški odvetnik Furman. Furman se je začel zanimati za Strouda po naključju. Ker j tudi sam vnet ljubitelj ptic, je naletel na neko Stroudovo strokovno knjigo. In ko je od založnika, ki je to Stroudovo knjigo izdal prosil za avtorjev naslov, mu je založnik povedal zgodbo avtorja — nesrečnega Roberta Strouda. Tedaj se je lotil pravne plati Strou-dove zadeve in si zadal kot glavno nalogo, da ga reši, V kratkem se bo ameriški kongres ukvarjal vprav s Stroudovo zadevo, ki jo odvetnik Furman tako vneto vodi. Stroud Je vsekakor izredno zanimiv pojav. V 50 letih zapora je postal najbolj kompetenten ameriški ornitolog. Napisal je veliko del s tega področja, toda tudi knjigo s pravnega področja, ki nosi naslov »Zgodovina- in teorija kazni, s katerimi se je omejevala osebna svoboda v ZDA do leta 1930». Kdor bi to knjigo iskal v kaki ameriški biblioteki, bi jo iskal zaman. Ro- aruštev za zaščito materiala, s svojim sedežem v Beogradu, cala pobudo, da se v Jugoslaviji organizira prvo mednarodno posvetovanje o zaščiti vseh naprav v elektrogospodarstvu, kar je naletelo (?a zelo dober odmev pri vseh inozemskih strokovnjakih, posvetovanje se bo začelo 15. septembra v Beogradu, končalo pa v Mariboru, z ozirom na ti, da je v postopku akcija takšne vsestranske zaščite vseh naprav na celem zaključenem sistemu novih dravskih hidro-central. Glede na ogromno število prijav se pričakuje, da bo na tem posvetovanju pre-čitano okrog 50 referatov najboljših inozemskih ekspertov. Jugoslovanski strokovnjaki bodo pri tem sodelovali z okrog j kopis mu je ministrstvo za koč obvezno kampanjo in Iz tega zvemo, da so lansko leto nekaterih žitnih pokrajinah na Kitajskem pri žetvi »pustili na poljih do 20 odstotkov žita». Čeprav je res, da je bila lanska žetev za sto odstotkov obilnejša kot žetev po končani revoluciji, so to velike številke. Zato je n. pr. partijski komite za področje Pink Huj predpisal kmetom, kako naj letos žito požanjejo, kako naj ga povežejo v snope in kako naj ga omlatijo. V teh navodilih, ki so skrčena na deset točk, pod točko 1 beremo, da «žito je treba žeti, čim je zrelo«, pod točko 2 beremo, da »žito je treba žeti pri tleh in ne v sredini ali celo pri vrhu«, pod točko 4 beremo, da »žito je treba žeti čez dan, pri soncu in ne ob drugih urah«. Glavno navodilo pa je, naj »na polju ne ostane niti klas, niti zrno«. Vse to so konkretna navodila, ki jih beremo v tisku. Toda kitajski voditelji se zavedajo, da navodila sama ne zaležejo in da je glavni problem vse proizvodnje zainteresiranost neposrednega proizvajalca. To dokazuje tudi pisanje glasila KP Kitajske «2en Min Zi Bao«, ko govori o produktivnosti. Po njegovem na Kitajskem ni več brezposelnosti. Nasprotno, danes čutijo na Kitajskem veliko pomanjkanje delovne sile. To se ocenjuje tudi kot eden največjih uspehov revolucije. Toda vsakodnevni pozivi, naj se proizvodnja, naj se učinek dela poveče, dokazuje, da učinek dela 300 milijonov zaposlenih Kitajcev ne ustreza zahtevam in da učinek dela postaja osrednje vprašanje na Kitajskem. Smo torej posredno spet pred vprašanjem neposredne zainteresiranosti proizvajalca, pred vprašanjem neposrednega zanimanja kitajskega delovnega človeka, da bi dal čimveč. Toda tu je opazna razlika med pisanjem glasila KP Kitajske »Zen Miin Zi Bao« in med dejansko prakso. Po pisanju lista »Zen Min Zi Bao« naj bi delovnega človeka Kitajske stimulirala k večji proizvodnji »rdeča zastava socializma in komunizma, ne pa papirnat denar«, ali kaka druga materialna pobuda. Materialna zainteresiranost ali materialna pobuda naj bi, po pisanju istega časopisa, v tem zavzela drugo mesto, torej za politično zavestjo. Glede tega «Zen Min Zi Bao« pravi, naj bi drugi stimulans za večjo proizvodnjo bila »pravilna uporaba načela nagrajevanja po delu«. V nasprotju s temi željami glasila KP Kitajske vsakodnevna praksa samih neposrednih proizvajalcev govori povsem drugače. Pa ne gre le za vsakdanjo prakso, pač pa celo za odgovarjajoče ukrepe posameznih krajevnih oblasti ali ustanov, ki uvidevajo, da pri povečanju proizvodnosti ali učinka dela ideološki čini-telji sami ne zadoščajo, ampak da je treba dati proizvajalcu konkretnejšo pobudo to se pravi pobudo, ki se odraža v večjem prejemku, v boljših življenjskih pogojih. Na prvi pogled se ti primeri zde morda malenkostni in ne predstavljajo nič novega Ce pa jih primerjamo z vsem ostalim, posebno če jih primerjamo z željami glasila »Zen Min Zi Bao« vidimo, da ti sicer navidez neznatni primeri odkrivajo nekaj resnic, ki tudi v kitajski praksi veliko povedo. Ze sam »Zen Min Zi Bao« je sredi maja pisal, da so vse ljudske komune v okrožju Cin Ci, v muslimanski avtonomni pokrajini Ning Sa, po dolgih razpravah o tem, kako bi povečale proizvodnjo in kako bi dale več pobude, končno odkrile, da je najboljša pot za povečanje proizvodnje, dopustiti najnižjim proizvajalnim enotam pravico do osebne razdelitve «vsega viška žitaric, ki se pridela več kot določa načrt, ki si ga je postavila komuna«. Ze sam »Zen Min Zi Bao« to-"e/ odkriva, da »ideološki či-ivtelji« ne zadošča. Podobne ukrepe je sprejela tudi komuna Taj Pin v okrožju Cen Tang v pokrajini Se Cuan. Tu so bili nekoliko skromnejši, ker so sklenili, naj bi delovnim skupinam pustili »večino« viška, ki ga uresničijo izpad določenega načrta. Tu so torej sprejeli le, večino viška, vendar več, kot jim dopušča »Zen Min Zi Bao«. V enakem smislu so to vprašanje rešili tudi v komunah Sa Ci Jen V pokrajini Hunan, kjer so sprejeli sledeč ukrep: Tu so proglasili kot glavno načelo, da «perutnina pripada tistemu, ki jo redi«. To se pravi, da bodo žito v celoti oddali komuni, oziroma državi, posebej pa bodo vzrejali perutnino, kar naj služi kot stimulans kmetu, da bo več pridelal. Vrnimo se spet k »Zen Min Zi Bao«. V enem zadnjih svojih uvodnikov glasilo KP Kitajske govori o dvoletnem načrtu za povečanje prašičereje na Kitajskem, ki naj se v dveh prihodnjih letih poveča za 100 milijonov prašičev. Pri tem je zanimivo, da prepušča od 70 do 8o odst. povečane vzreje »individualni vzreji posameznih članov komune«. Da bi se vzbudila iniciativnost in zanimanje posameznih članov komune za svinjerejo, so razne komune začele dajati nagrade. In skoraj vse te nagrade so »materialnega značaja«. Podobnih primerov iz vsakdanje prakse je še veliko. Skupni element vseh teh pa je v tem, kako zainteresirati neposrednega proizvajalca. Glavni element zainteresiranosti pa je «materialno nagrajevanje«. Kot vidimo, se «2e Min Zi Bao« opira na zavest, na politično prepričanje, skratka na ideološki faktor, praksa, ki jo tudi sam razkriva, pa govori drugače. Praksa dokazuje, da ideološki faktor ne zadošča. HOROSKOP JZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Neka spletka sicer bližnjih oseb bo preprečila izvedbo načrta, ki je v bistvu izredno dober. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Nudila se vam bo priložnost za povečanje dohodkov. Bodite dovolj podjetni, vendar se ne zanašajte le na priložnosti, DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 8.) — Ne polagajte velike pozornosti osebi, za katero mislite, da vam bo v načrtih pomagala. Po navadi kdor veliko obeta, malo da. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Intuicija vas bo dlje privedla kot sam razum. Dan bo uspešen, toda le ob napenjanju vseh sil. Preveč ste ljubosumni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Veliko dela in veliko potovanja. To vas bo spravilo v slabo voljo. Proti večeru se bodo razmere umirile. Ne zaupajte vsakomur, ki ga srečate. DEVICA (od 23. 8.. do 22. o.) — Dan bo potekel tako, kot ste si zamislili. Srečna roka pri organiziranju dela. V družini bo vladala harmonija. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Izogibajte se diskusijam o problematiki, ki jo siabo poznate. To vam bo pomagalo. da ne zaidete v zagato. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Moglo bf priti do prijetnega in tudi koristnega potovanja. Kar se čustvenih zadev tiče, ne vsiljujte se med ljudi, kamor ne spadate. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Ce imate smisla za i/virne ideje, bi bil dan za vas, kajti danes se to veliko ceni. In tudi dan je za to primeren. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Dopoldanske ure bodo mučne in polne skrbi. Popoldne pa se bo vse dobro izteklo. Z zdravjem bo kar šip. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Nepričakovani obiski, ki bi znali odložiti uspeh dela, za katerega ste se tako zavzeli. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Ne spuščajte se v igro, posebno ne, če gre za večje vsote? Tudi špekulacije pustite od strani, vsaj za kak dan. 30 referati. Pokroviteljstvo nad tem važnim mednarodnim posvetovanjem je prevzel podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Pobuda za takšno posvetovanje na mednarodni ravni s strani Jugoslavije predstavlja vsekakor najbolj iskrene težnje jugoslovanskih strokovnjakov, da se takšni in slični problemi rešujejo v najtesnejšem sodelovanju s strokovnjaki ostalih dežel; to tembolj, kadar gre za zaščito stvari, ki so plod človekovih naporov in teženj za lenšim življenjem. MILOŠ MACAROL pravosodje zaplenila in ga tiskalo le za — vseučiliične knjižnice. N* podlagi tega dela nosi mak-sikateri ameriški pravnik doktorski naslov. Robert Stroud je bil tudi nagrajen s prvo nagrado kolumbijskega vseučilišča, kar vsekakor ni malo. Vseučilišče mu je to nagrado dodelilo za poezijo, ki jo je nadarjeni Stroud spesnil v klasični grščini. O Stroudu sta dva ameriška novinarja napisala tudi knjigo. Je to knjiga, ki so jo a-meriški bralci kar požirali. Po njej je bil izdelan tudi film. — Ali si biln pri modtstki ali pri cvetličarkil PRIMORSKI DNEVNIK Goriško■ beneški dnevnik Konferenca KPI v kino dvorani Moderno* Ing. Franzori nasprotuje »avfonomnim četrtim« Goriška industrijska cona se je razvijala na obeh bregovih Soče, ne pa ob Tržaški cesti V nedeljo dopoldne je organizirala Italijanska komuni, stična stranka v kino dvorani • Moderno* v Gorici javno zborovanje, na katerem je občinski svetovalec KPI Nereo Battello, ki ga jo predstavil pokrajinski tajnik Vincenzo Marini, govoril o dveh važnih vprašanjih, ki sta sedaj glavni predmet zanimanja občinstva : o urbanističnem načrtu in mestnem avtobusnem prometu. Govornik je prikazal poslu, šalcem, ki so v večjem številu prišli poslušat govornika, obe vprašanji, kot je o njiju že govoril na občinskem svetu. Po njegovem govoru je pokrajinski tajnik otvoril diskusijo, h kateri je pozval vse navzoče, da bi vprašanji še bolj osvetlili. Rodolfo Carrara (Marmul) je predlagal, naj bi se industrijska cona raztegnila tudi na desni breg Soče. Goriška industrijska cona se je v preteklosti razvijala na obeh bregovih Soče (podgorska tekstilna tovarna in livarna SA-FOG). Nova industrijska cona ob Tržaški cesti ni samo na neprimernem kraju, ampak je tudi zelo majhna, in kar je natvažnejše, v podjetjih ni zaposlenih več kot 100 delavcev. Govon.ik se je dotaknil tudi drugih vprašanj. Veliko zanimanje je vlada lo za govor inž. Franzota. Govornik je rekel, da so pred leti obstajali koristni stiki med občinsko upravo in izvedenci, na katere se je županstvo naslanjalo, kadar so potrebovali strokovne nasvete s področja gradbeništva in urbanistike. Tudi pri izdelavi urbanističnega načrta so strokovnjake vprašali za mnenje, toda pozneje je prišlo do spo, ra med županstvom in geometri, tako da je občinski tehnični urad sam napravil urbanistični načrt, in to še kar zadovoljivo. Seveda v njem ni originalnih rešitev, zaradi tega bo načrt po govornikovem mnenju hitro zastarel. Precej smeha je vzbudil njegov namig na gradbeni pra vilnik. Rekel je, da je bil spiejet še v prejšnjem stoletju in predvideva plačeva. nje glob v kronah. Pri vseh nakapah, ki jih ima urbanistični načrt je vendarle dobro, da geometri, arhitekti in inženirji vedo, kakšne načrte lahko delajo za to ali ono četrt. Odslej dalje se ne bo več dogajalo, da bi občinska gradbena komisija, župan ali kateri odbornik zavrnil predloženi načrt, ker v tej ali oni četrti, na primer, ni dovoljeno zidati visokih ali nizkih stavb. Kritiziral je predlog so. cialdemokratskega svetovalca prof. Zuccalija, ki je v svojem govoru na seji občinskega sveta zagovarjal zidavo tako imenovanih »avtonomnih četrti*. Prof. Zuccali, je za obstoj »avtonomnih četrti* izvedel iz kakšne strokovne revije, vendar na gradnje takih četrti ni znal gledati z našega stališča. Gradnje takih naselij se obnesejo v Milanu, Rimu in v drugih milijonskih mestih. »Avtonomne četrti* so mesta zase, v ksierih stanuje po 40.000 ljudi, toliko ko* v vsej Gorici. Pri nas pa se take gradnje ne izplačajo, ker trgovine, ki se zgradijo v takih naseljih nimajo dovolj odjemalcev, kar nujno povzroča višanje cen na škodo prebivalstva. V Gorici se iz cele vrste razlogov splača pospeševati centralizirano gradnjo. Na koncu je predlagal, naj dovoljuje urbanistični načrt potrebno elastičnost pri izdelovanju podrobnih načrtov ter napovedal, da bo inženirska zbornica, še preden bo občinski svet sprejel urbanistični načrt, javno povedala svoje mnenje — toda to bo najbrž vse, kar se bo še dalo napraviti. 13. junija v Doberdobu ? 14. junija v Podgori? Interpelacija PSI o deželni avtonomiji Poslanca PSI Marangone in Bettoli sta predložila 25. maja 1959. leta parlamentu interpelacijo sledeče vsebine: »Podpisana poslanca bi rada izvedela od predsednika ministrskega sveta za vladno mnenje o uresničitvi avtonomne deleže Furlanije-Julij-ske krajine s posebnim statutom. Poslanca sta zaskrbljena, ker dežela še ni bila ustanovljena, čeprav je bila njena ustanovitev pred 12 leti napovedana s členom 116 ustave in čeprav je večinska stranka v svojem volilnem programu ustanovitev napovedala; ministri in podtajniki, ki so sedaj na vladi pa stalno obljubljajo njeno ustanovitev. Ker je 25. maja 1958. leta 600.000 volivcev, ki predstavljajo večino prebivalstva naše dežele, z glasovi za stranke, ki se zavzemajo za ustanovitev dežele, pokazalo svojo voljo, da se le-t». uresniči (od takrat je poteklo že eno leto) poslanca želita izvedeti za vladno mnenje o tem vprašanju^* Ob dnevu republike Partizanski shod popoldne v Podgori Igrala bo godba na pihala in pel doberdobski pevski zbor Danes ob 14.30 bo v Podgori v «Parco dei Principi* shod bivših partizanov, garibaldin-cev in vseh antifašistov naše pokrajine. Prisotna bo tudi delegacija bivših partizanov s Tržaškega. Dogodek bo povzdignila prisotnost vseh partizanskih poveljnikov odredov ki so se med osvobodilno vojno borili na ozemlju Furlanije in Julijske krajine, ter prisotnost poveljnika garibaldinskih divizij v Furlaniji Maria Lizzera — An rea. Omenimo naj, da bo igrala godba na pihala iz Ronk ter Zlata Rodoškova, članica tržaškega Slovenskega gledališča, je 28. maja povila brhko hčerkico Jasno. Staršem čestitamo. I,,,,,,,,,',lm,,,,l,l*,",iiiiiiii'i'>iniriiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiMimiiiiiiiininiimnHiiniiiiimiiiiminiiMiMmi»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiini V znamenju medsebojnega sodelovanja V Novi Gorici predstavami ^SI SZDL '• TiTifiin linum ■ m ___ Ugotovili so koristnost sestankov in nujnost miroljubnega sožitja t. • Tiskovni urad Italijanske socialistične stranke sporoča, da se je njena delegacija na vabilo Socialistične zveze de- Srednješolci slovenskih šol v Gorici bodo tudi lelos posvetili svejo ZAKLJUČNO PRIREDITEV staršem in sorodnikom. Ob tej priliki bodo nastopili s pravljično igro ČUDEŽNE GOSLI in s petjem. — Predstavi bo-šta v nedeljo 7. in 14. junija na šolskem dvorišču v Ul. Croce. Prireditvi bosta ob 20.30. lovnega ljudstva okraja Nova Gorica 28. maja sestala s političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi predstavniki bližnjega slovenskega področja. Delegacija, ki je bila sestavljena iz devetih članov in katero je vodil sekretar federacije, se je sestala s tajnikom SZDL Tinetom Remškarjem in Milom B. Vižintinom. Med enodnevnim bivanjem v bližnjem okraju, kjer je obiskala tovarne in šole, je delegacija obravnavala s slovenskimi voditelji vprašftnja, ki se tičejo vzajemnih odnosov med obmejnima področjema. Na koncu sestanka so predstavniki obeh strani ugotovili in zaže-1 li pogostejše vzajemne stike, da bi se izmenjala izkustva in da bi se okrepili prijateljski sosedstveni odnosi. tllllllllllliHIIIIIIMIIIIItllllllllMIIIIMIIHIIIHIHnitnitllHtlltlllllllllllllllllllMIHIItlllllllHIIIIIIIIIt Stališče gor glede pristopaMUtS Goriška federacija PSI nam je posl. la v objave sledeče poročilo: ■ V soboto 30 maja se je v Gradiški sestal izvršni odbor fedeiacije. Na koncu se stanka Je soglasno odobril sledečo resolucijo: Izvršni odbor — tolmač zaskrbljenosti članstva zaradi i pogajanj med vodstvom stranke in MUIS. zaskrbljenosti, ki se je pojavila zaradi trditev pri jaieljskih in nasprotnih časo pisov, ki jih vodstvo stranke m preklicalo — poudarja svo jo privrženost sklepom nea peijskega kongresa o značaju stranke m njeni zvestobi na čelom klasizina, internaciona lizma in demokracije. Odbor poudarja, da je inesto socialistov samo v CGIL in da se inora starostna doba in število mest v osrednjem in peri-ieričnih vodstvih stranke določiti na podlagi sporazumov, ki so bili svoj čas sklenjeni z USI in UPI. Odbor poziva vodstvo stranke in izvrši odbor, naj pri izdelavi dokumenta upoštevata zgoraj omenjeno zaskrbljenost članstva » Resolucija goriške federacije PSI izraža očitno zaskrbljenost, da bi se MUIS dodelilo preveliko število vodilnih mest in da bi se dotiolilo pripadm kom tega gibanja sodelovanje v VIL. «»------- Avtobusni izlet žena na Socerb in Škocjansko jamo Goriške žene in dekleta priredijo 28. junija enodnevni izlet na Socerb in Skocjan-«ko jamo. Oijhod iz Gorice ob 5. uri. Avtobus bo šel skozi Pevmo, Qslavje, Steverjan, Podgoro, Standrež, Sovodnje, Dol in Jamlje. Voznina 650 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli štev. l.-I., v Pevmi pri M. Mikluš, na Oslavju pri Gi-zeli Primožič, v Steverjanu pri Čila j le in Urile PRIMORSKI DNEVNIK gostilni na Bukovju, Podgori pri Vilmi Bregant, Standrežu pri Fefki Brajnik in Sovod-njah pri Milki Devetak do 20. junija. Soglašajo tudi, da, ji treba z dejanji prispevati k politiki pomirjenja in miroljubnega sožitja, h katerimi stremita Italijanska socialistična stranka in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije Kino v Gorici CORSO. 15.00: »Zadnja vvar- loška r.oč», H. Fonda, B. Malone, cinemascope in v barvah. VERDI. 14.30: «V znamenju Rima*, Anita Eckberg, G. Marchal, cinemascope. VITTORIA. 15.30: «Blu diplnto di1 blu», G. Ralli, D. Modu-gno, V. De Sica. CENTRALE. 15.00: «Zaseda v Karaibih*, A. Murphy, P. Ovens. MODERNO. 15.00: ((Razbeljene cevi*, Y. De Carlo, S. Hay-den. Dober plen, toda malo sreče Policija aretirala Mughelija ki je okradel zavod S. Luigi Odnesel je okoli 45.000 lir in 1.000 šilingov - aretirali so ga v Podgori Novi vozni red vlakov ODHODI PROTI TRSTU: 0.15 (B), 5.53 (P), 7.51 (B), 8.15 (P), 8.54 (B), 10.52 (P) 14.18 (P), 15.51 (P). 17.11 (E), 18.36 (P), 20.05 (P), 21.50 (B), 23.29 (B)**. PROTI VIDMU- 4.39 (P), 6 27 (P), 7.01 (B), 7.38 (P), 8.30 (B), 10.53 (P). 13.00 (B), 13.42 (P), 1433 (B)#, 15.34 (P), 17.25 (P), 18.51 (P), 20.35 (B), 21.35 (P), 22.49 (P). PRIHODI IZ TRSTA: 4.38 (P), 6.25 (P), 6.39 (B), 7.35 (P), 8.49 (B), 10.49 (P), 12.59 (B), 13.40 (P), 14.32 (B)*, 15.31 (P), 17.23 (P), 18.49 (P), 20.33 (B), 21.32 (P), 22.47 (P). IZ VIDMA; 0.14 (B), 5.51 (P), 6.44 (P), 7.49 (B), 8.12 (P), 8.52 (B), 10.50 (P), 14.16 (P), 15.49 (P), 17.09 (E). 18.34 (P), 20.03 (P), 21.48 (B), 23.28 (B)**. # vozi ob sobotah od 27. junija do 12. septembra. #* vozi ob praznikih od 28. junija do 13. septembra. P potniški (accelerato) B brzi (diretto) E ekspresni (direttissimo) .Kriminalistična policija je. aietiEala in prijavila sodišču zaradi tatvine 43-letnega Gio-vannija Mughelija iz Ul. Ita-lico Brass 30 v Gorici. Mu-gheli jr bil že večkrat kaznovan in obsojen. Zadnjikrat je prekršil zakon letošnjo zimo, ko je vdrl v lekarno San G>usto. Uslužbenci zavoda S. Luigi v Ul. Don Bosco so prijavili kvesturi, da so neznanci odnesli iz miznice 25.000 lir v bankovcih, vrečico z okoli 20 tisoč lirami kovancev, ki so jih nabrali kot miloščino ter 1.000 šilingov. Agenti kvesture so takoj odšli na kraj in s pomočjo izpraševanj osebja, kakšni ljudje so prišli v poslopje, ter na podlagi ogledovanja fotografij že kaznovanih ljudi, ugotovili, da je bil tat Giovanni Mugheli. Mobilizirali so vse agente in ga pričeli zasledovati, da bi ga iztaknili, še preden bi porabil ukradeni denar. Dobili so ga včeraj opoldne P”i železniškem podvozu Ba-ruzizi v Podgori, ko je bil že precej »okajen*. Preiskali so ga in našli pri njem nekaj bankovcev. Ko so ga izprašali, če je okradel zavod, je tatvino priznal ter povedal, da je preostali plen skril v grm v Ul. Ponte del Torrione. Agenti so odšli na kraj, denar na-šii in ga vrnili zavodu. «» Padec električarja z 10 m visokega droga Delavci podjetja Lorenzutti so včeraj popoldne postavljali 37-letni Longino Grion iz Ka-prive Ul. Battisti št. 1, je splezal na drog, katerega so držale pokonci štiri vrvi. Medtem, ko je popravljal žično napeljavo, je izgubil ravnotežje in padel skupno s cementnim drogom z višine 10 metrov na tla. Tovariši so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Griona odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravniki so ponesrečencu ugotovili zlom desnega ramena, pretres možganov, poškodbe lobanje, globoko rano na desni roki ter razne druge poškodbe po telesu. Če ne bo komplikaciji bo ozdravel v 25 dneh. Neznanci odnesli orodje z gradbišča v Ul. Morelli Neznanci so med soboto in ponedeljkom v zgradbi, ki jo gradijo v Ul. Mameli potrgali električno napeljavo, odnesli več klopoičev električne žice in mehanično orodje inštalaterskemu podjetju Clede iz Ul. XXIV maggio. Zlikovci so odnesli tudi nekaj oblek in obutev zidarjem, ki so tedaj delali v stavbi. »*------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21,6 stopinje ob 15.30, najnižja 13 stopinj ob 5.30. Vlage 63 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ul. pel doberdobski pevski zbor «Jezero» pod vodstvom pevovodje Albina Verginelle. Zvečer bo ples. Dogodek ima še prav poseben pomen, ker Je dane-; obletnica zmage demokratičnih sil nad monarhijo in vsemi konservativnimi silami, ki so se upirale napredku in republiki. Zaradi tega naj vsi, ki vidijo pomen te obletnice ter neuničljivost protifašističnega duha, s svojo prisotnostjo podčrtajo važnost dogodka. —. Vsedržavna stavka tekstilnih delavk V petek in v soboto bodo tudi tekstilne delavke podgorske in ronške tekstilne tovarne sodelovale v 48-urni vsedržavni stavki tekstilcev v znak protesta proti industrijcem, ki niso hoteli sprejeti upravičenih zahtev predstavnikov sindikalnih organizacij. Zaradi tega so se pogajanja v Rimu prekinila. Razdeljevanje bonov za Gorico in Sovodnje Trgovinska zbornica je sporočila, da so pričeli 1. junija razdeljevati bone kontin-gentiranega blaga za potrošnike iz Gorice in Sovodenj. Vsak potrošnik ima pravico do 1.50 kg sladkorja na odrezek štev. 39 osebne živilske nakaznice po 170 lir kg ter 0.250 kg surove odnosno 0.200 kg pražene kave na odrezek štev. 40. Razdeljevanje bonov se bo zaključilo 30. junija. Trgovci na drobno naj pridejo bone iskat v sobo štev. 6 na trgovinsko zbornico. Zaključena gostovanja SNG v letošnji sezoni Slovensko narodno gledališče iz Trsta je v nedelio zaključilo letošnjo gledališko sezono v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo v treh dejanjih »Madeži na soncu*. Pri popoldanski in večerni predstavi je bil obisk zadovoljiv. Uspele šolske prireditve in razstave v Trebčah Mavhinjah, Nabrežini in Šempolaju Sožalje Goričank ob smrti A. Ocepkove Ob smrti predsednice Zenskih društev Slovenije Angelce Ocepkove so Goričanke poslale Zvezi ženskih društev Slovenije naslednjo sožalno brzojavko: «Ob smrti vaše predsednice prejmite izraze našega globokega sožalja. Napredne goriške Slovenke.* električne droge na Majnici, I Carducci št. 12, tel. 22-68. iiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiuiit ih limiti ti umi n m i mlini n litimi mn i um mi minil iMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiinmiiiinnii Iz koprskega okraja CONFEZIONI AL CORSO To**?™ Od ponedeljka 1. junija dalje TEDEN nHETNE OBLEKE IZREDNO NIZ 4.900 ———— 6,BOO viz 9.800 T Znižane cene za vse POLETNO BLAGO obleke hlače nylonski dežni plašči itd. CONFEZIONI AL CORSO “ia7 C0R1CA Koncert ob 10-letnici koprske radijske postaj e Javna oddaja «Vse o premetu in prometnih sredstvih Kakor je naj list že p» ročal, je koprska radijska postaja, ki deluje kot relejna v sklopu RTV Ljubljana, slavila v soboto 10-let-vico svojega rojstva. Tri razvojne etape — od Radia jugoslovanske cone Trsta do samostojne postaje in do priključitve v difuzijsko omrežje — so v teh desetih litih obogatile to navidez neznatno postajo, ki pa je globoko zarezala v severnoitalijansko zaledje zlasti z glasbo po željah, v tehničnem in vsebinskem pogledu. Ko bo postaja dobila močnejši oddajnik (vsaj 20 kW) in se preselila v novo poslopje, bo tudi njena vloga na področju Slovenskega Primorja in Istre pomembnejša in vsebinsko boljša. Za slavnostni koncert ki ga je ob tem jubileju priredila koprska postaja, je prišel v naše mesto simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Uroša Prevorška in mladega solista, violinista Dejana Bravničarja. (Pred nedavnim je bil ta orkester tudi v tržaškem Avditoriju, zato so njegove kvalitete našim bralcem več ali manj znane). Spored je uvajala Arničeva «Ouvertura», ne-pretenciozna skladba z ambicijami novoklasične straus-sovske smeri. Sledil je Pa- ganini s koncertom za violino in orkester. Tu se je vredno zaustaviti ob mladem solistu Dejanu Bravničarja. Prid nedavnim se je mladi virtuoz vrnil iz Moskve, kjer je bil leto dni učenec slavnega''Davida Oj-straha. Vsekakor: Bravničar je danes — če si lahko dovolim površno presojo — najboljši slovenski violinist. In konkurenca ni slaba; Igor Ozim, Sabina Skalarjeva (že nekaj let v Ameriki), Rok Klopčič, Olga Skalarjeva in neskončna vrsta mladih violinistov, ki so vsi že igrali n. pr. Cajkovkega. Dejan Bravničar vsekakor ne sodi več v nacionalni okvir, kajti tehnika in muzikalnost, interpretacija in zven njegove umetnosti preraščata domača merila. Paganini je pojem tehničnega akrobatizma, toda mladi Bravničar ga je ovladoval igraje, nonšalant-no in — človek bi bil skoraj pomislil — neprizadeto, če bi ne bilo počasnega stavka, kjer je muziciral, da je bilo veselje. Orkester ga je spodobno, toda mukoma dohajal. Zaključek koncerta je predstavljala Dvorakova 4. simfonija (v resnici osma!): mojstrsko instrumentirana, genijalno zasnovana in seveda v tipično slovansko romantiko zapredena skladba. Za orkester, ki ga sestavlja- jo mladi, večinoma še šoloobvezni glasbeniki, je Dvorak. zvenel vzorno in prizadevno, dasi bi mu bilo ob ostrejših kriterijih tudi marsikaj očitati. Dirigent Uroš Prevoršek jo je tolmačil zelo osebno in simpatično, brez p ozerstva in dirigentskih ekshibicij. Ves spored je prenašala koprska radijska postaja. Pred začetkom je ob 10. letnici Radia Koper spregovoril predsednik Upravnega odbora Stane Skrabar, po zaključku pa je bil sprejem v mali dvorani koprskega gledališča,- V nedeljo pa je Tajništvo za notranje zadeve (njen Prometni odsek) ob sodelovanju z Radio-Koprom priredilo javno radijsko oddajo v stilu #Spoznavajmo svet in domovino* — tokrat; Vse o prometu in prometnih sredstvih. Ra vprašanja kon-ferancierja Jožeta Lavrenčiča so odgovarjale ekipe iz Kopra, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice in drugod. Sodeloval pa je tudi zabavni ansambel iz Postojne. Ideja talcih oddaj ni zrasla iz zgolj propagandnih namenov, marveč iz potrebe, iz nujnosti, da bi ljudje spoznali nevarnosti, ki preže na cestah in terjajo iz leta v leto več žrtev. Prireditev je prenašala koprska radi;s':a postaja. ml V nedeljo smo obiskali dve šolski prireditvi in tri razstave, ki so jih učenci osnovnih šol iz Trebč, Mavhinj, Sem-polaja in Nabrežine priredili ob zaključku šolskega leta. Prva od teh prireditev je bila v nedeljo popoldne v Trebčah, kjer so vaščani do zadnjega kotička napolnili dvorano ljudskega doma. Točke sporeda so bile dobro izbrane, spored sam pa je bil zelo pester, tako da so starši in ljubitelji otrok nagradili nastopajoče z zasluženim priznanjem, ki je istočasno veljalo tudi učiteljstvu za njihovo požrtvovalno skrb in delo, ki so ga imeli z otroki pred nastopom. Nastopili so vsi učenci — od prvega do petega razreda — ki so nastopali bodisi v pevskem zboru bodisi v raznih prizorčkih in baletu. Vse gledalce je najprej pozdravil učenec petega razreda Mirko Kralj in jim želel, da bi se med prireditvijo čimbolj zabavali. Po pozdravu so na oder prišli skoraj vsi učenci domače osnovne šole in pod vodstvom učenca četrtega razreda Rada Kralja zapeli pesem »Slovenski smo fantje*, potem pa sta učenki Ornelia Cuk in Fulvia Kralj prikazali prizorček »Prodajalka Metka*. Sledila je šaljiva pesem »Jaka*, nato pa je z velikim u-spehom nastopila baletna skupina, in sicer v prizoru »Pomlad prihaja*. Po baletni točki’ je prišla na vrsto Bevkova trodejanka «Bedak Pavlek*. Y tej igri sio nastopili vsi učenci. Ne moremo omenjati vseh, ki so nastopili v vlogah vil in škratov, ki so upodobili ministra, Kukca, Pipca in vseh drugih, zato naj omenimo le Rada Kralja v vlogi Pavleka, Al-do Kralj v vlogi carice in še Mirka Kralja, ki je res dobro odigral svojo vlogo sluge. V zadnji točki je še nastopil šolski pevski zbor, ki je zapel pesem »Dobra volja*, s čimer se je šolska prireditev zaključila. Kot smo že omenili, je prireditev tako glede pestrosti programa kot tudi glede izvedbe same res zelo dobro uspela. Tudi v Mavhinjah so šolsko leto zaključili s prav lepim in pestrim sporedom. Ze dosti časa pred začetkom prireditve so v dvorano pri Redeljevih začeli prihajati starši in drugi vaščani, tako da je bila ob začetku prireditve dvorana polna občinstva. Kot je že običaj, je vse prisotne najprej pozdravila učenka četrtega razreda Sonja Legiša, potem pa so najmlajši nastopili v prizorčku «Nevenka in sonce*. Sledil je nastop šolskega pevskega zbora, v katerem sodelujejo učenci in učenke, ki je zelo dobro zapel štiri pesmi: »Vrana poje*, »Potrkan ple$», »Tam v logu* in »Roža na vrtu*. Marica Santini in Darka Šušteršič pa sta se izkazali kot solistki, saj sta po nastopu pevskega zbora v duetu zapeli »Sarafan*. V četrti točki sporeda so šolski otroci nastopili v baletni točki s petjem «Jaz pa pojdem na Gorenjsko*, nato pa je sledila enodejanka #Zamorec». Prireditev je zaključil pevski zbor, ki je zapel «Lezej, ninaj*, »Pobič sem star*, #Pastirc pa pase* in »Prelepa Gorenjska*. Vsi prisotni so male izvajalce nagradili z zasluženim priznanjem, medtem ko so bili učiteljstvu hvaležni, da je pri. pravilo tako lep in pester spored. Končno so si vaščani o-gledali še razstavo ročnih del, ki so jo učenci pripravili v učilnici domače šole. Razstavi ročnih del pa sta bili v Šempolaju in Nabrežini. Predaleč bi zašli, če bi hote- IIIIMIIIItllllltlllllllllllllllllllltlltMlllllltlllllllt Nov avtobusni in železniški vozni red Včeraj je stopil v veljavo nov avtobusni in železniški vozni red. V koprskem okraju, kjer je večina avtobusnega prometa, sta izšla kar dva zelo okusno urejena in oprem. Ijena vozna reda, in sicer podjetja »Slavnik* Koper in »Sap-Turist biroja* iz Ljubljane. Poleg navedenih vseh avtobusnih prog in urnika, imata oba vozna reda več *.elo okusnih črno-belih in barvnih fotografij obalnega področja in o-stalih krajev Slovenije. Poleg rednih prog, ki jih vzdržujeta navedeni podjetij, je v voznem redu tudi več napotkov, kako si lahko turisti, domači in tuji, priskrbijo razne informacije pri potovalnih uradih in kakšne usluge jim nudita omenjeni podjetji, ki sta v Sloveniji največji in vzdržujeta poleg domačih avtobusnih prog tudi številne mednarodne proge predvsem z Avstrijo in Italijo. li' "opisati vse ‘predmete, ki smo jih videli na teh razstavah, saj je ena rgč lepša od druge". Deklice so razstavile razne prte, prtiče, blazine in druge podobne vezenine, nekatere s prelepimi narodnimi motivi, pa tudi rjuhe, prevleke, itd. Dečki so pa razstavili razne igračke, številne risbe in razne izdelke iz lesa, med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so imeli upodobljene narodne motive. Qbe rflZS a sta bili deležni mnogo pohv ■ le in reči moramo, da je bi ta pohvala prav gotovo služena. Omenimo naj ®€| si je razstavi ogledalo število vaščanov, ki s0 s. jim obiskom dali priznanje ko otrokom kot njihovim vzg*' jiteljem. . MARIO MAGAJNA Pevski zbor učencev osnovne šole v Trebčah Pevski zbor učencev osnovne šole v Mavhinjah Del razstave učencev osnovne šole v Nabreži"1 f V------------------------ t-T 1------------ m Razstava ročnih del učencev osnovne šole v SemP0 KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. t. m. ob 16. uri cinemascope Lui barvni film: Beg pod soncem Igrajo: JEAN MARnAIS, DELIA SCALA, KERIMA m e n * i Del razstave učencev osnovne šole v Mavhinjah predvaja danes 2-z začetkom ob * Metro cinemascope ni film: un bar*' ženske KOCKE..’ DEN0 Igrajo: DAN DA'1"®* in CYD CHARISS® PRIMORSKI dnevnik 2. junija 1959 Posarje morda že prihodnji mesec učeno vi •• ni?Dr J?oseben dopis) t'KLIN, konec maja. " filatelist?« »Vi . ., me je vprašal 'tinski znanec Heinz, ko "9 se Prejšnjo nedeljo srečala Poštnem uradu kongresa JUkoh liberalcev, kjer so 'eSatom za sipomin prodaji jubilejne znamke. «Ne,» ® odgovoril, «toda imam !e*'ga prijatelja Francoza, ki strasten zbiralec znamk in 'dati mu hočem to znam-■i Pravkar sem kupil ju-*^n° znamko Saarskega podaja z natiskanim zemljevidi1 te obmejne dežele, ki ! 1 med Nemci in Francozi. •Nikar mu je ne pošiljajte!« Vzkliknil Heinz ves iz- sebe. ^'oalcaj?, sem ga vprašaj. . 1 on te znamke prav go-še videl...« finz je zardel. «Ce se že-* Prijatelju do smrti zame-5' mi je dejal, potem mu r Pošljite te znamke!« ub;iejna dopisnica s pri-n° z.namko Saarskega mčja je posvečena ločitvi j. oblasti od Francije in nje- Priključitvi Nemčiji. rav v teh dneh so se po-pojavile nemško - fraffl-*•* neprijetnosti zaradi Sa- Tskei 'Sa področja Spor, ki so to. ^dnja tri stoletja, kakor tied tremi zadnjimi nem-francoskimi vojnami, re-. s premikanjem saarske 'k ter ga končno pred de-jJ*1' leti proglasili za te-| kamen nemško - fran-Šišt Prijateljstva in zavez-še vedno nii dokonč-Lj reaen. Sicer je bilo Po-litJ6 V z®detku leta 1957 po-jecno vnovič priključeno k Sp1)!, toda v gospodarskem '8 edu je ge vedno pol fran-l*t> in pol nemško. Na pod-’ sporazuma, zaključenega So ,Pariško in .1 bi »'Jele bonnsko vla-prišlo do priključitve l<6« ■' k Nemčiji šele 1. ja-‘1® 1960, Nemci bi hoteli Pomakniti, tako da bi priprave ■^*n L*}.' čimprej. In :S),,fldaj zašle že v ostro in h Ur'_i'v0 obdobje. ir(jtotn^r politiki in bančniki, Arijci in trgovci govori-ifj0, S'crivn°stne,m «dnevu X«. H t ie namreč tisti trenu-0 bo Posarje ponovno lt,Pceno v zahodnonemškii '9iwarski sistem- Ta dan stroga državna taj- k ’ r°k držijo v največji dis-j; n°sti, toda — vsi slutijo, ys' bo to zgodilo kmalu. zSodovini so ostale zapihane politične dramatir ln inscenacije okrog Po-' Pred 24 leti, v maju ^ie %. ) topj’ 'e Hitler pred vsem sve-demonstriral z znameniti Saars'cimi volitvami. Po-t ’ druS’ splošni referen-ijjj v Posarju, v oktobru hjj® Potekal brez melodra-e režije, kakršna je bita f®d dvema desetletjema, llj,0 rezUltat je bil podoben: 80 aa Nemčijo. In-čustvo Nemcev je zve- “•»Hill Poletna avtobusna zveza ^rda - Innsbruck ,VEHOi n«tn ‘Na. 1. — Z današnjim 9vt0u 50 vzpostavili poletno VUSn° zvezo med Inns-S) "Z11 *n Gardskim jeze-Kojt' i° upravlja tirolska ti Bnj uPrava in dve avtobus-*Cie >z Verone in Bre- zij ^Pro8> se promet !j0"‘ Vsak dan, razen v nedela °d je v Riva del Gar- 'irJ;!? k°der se ^lj«tne’ nat0 Pa se v ii,: * sredn jjj nadaljuje v P0"6* ‘]Uje ’ sredo in petek nada-V ostP,° desn®m bregu jezera, b * tre*1 dneh v tednu 0 'evem bregu. V Riva ima ta proga zve- M °arda flijj avt°busnimi programi v kfUjk stner*- Odhod iz Inns-bibj*.»ma zvezo z vlaki, ki tta13’0 iz Salzburga. Lanena In ^uenchena. Ta avto-•5, Proga bo v veljavi do 'Ptembra. st< izrazil prof. Heuss, predsednik Zvezne republike in e-den izmed zadnjih velikih nemških liberalcev, ko je de-jai, da morajo Nemci za vrnitev Posarja reči Francozom: «Hva!a!» Danes se to intimno priznanje v Nemčiji ne sliši več. Ukinitev zadnjih gospodarskih pregrad, ki še ovirajo priključitev Posarja, je odvisna samo od Nemcev. Zakaj se Nemcem tako mudi s Posarjem, da ne morejo dočakati konca leta, t. j. roka, ki je predviden v sporazumu s Francijo? Izvedba tega sporazuma sploh ni v vprašanju in znano je, da Francozi nimajo nobenih pregrešnih misli. Gospodarski razlogi se ne zdijo prav nič nujni. ker se za zahodnonemško gospodarstvo in finance lahko reče vse drugo prej, kot da stojijo slabo. Pomoč saarskega gospodarstva torej ni nujna. V samem Posarju pa gospodarske razmere niso neugodne ali ogrožene, da bi zaradi tega morali hiteti. Simbolično patriotični razlo- , ki so jih v prejšnjih časih omenjali, ko se je govorilo o vrnitvi Posarja, nam te hitriče prav tako ne morejo obrazložiti. Pred dvema letoma in pol je kancler Adenauer še govoril o priključitvi Posarja kot o formuli za zedinjenje Nemčije in mislil pri ;em na podobno priključitev vzhodnega dela države zahodnemu. Danes, ravno spričo tistega, kar se je potrdilo na ženevski konferenci, vidijo Nemci tudi sami in sami potrjujejo, da ostane zedinjenje zadeva nedoločene prihodnosti Naglica s Posarjem nima potemtakem niti simboličnega pomena več. V Bonnu pa se kljub temu naglico pripravlja «dan X». Med Saarbrueckenom in Bonnom vedno bolj pogostoma po-ujejo politiki in kurirji, vršijo se pogajanja in posvetovanja v skrajni tajnosti. Osrednja točka teh skrivnostnih priprav je — določitev ; Vk 1 - v ' Na dirki «500 milja v Indianapolisu je avto Mika Magilla najprej zavozil v zid ter napravil pravi skok v zrak. Nato je padel na travnik poleg dirkališča in se vnel. Malo Je manjkalo, da avto ni padel na avto Chucka Weyanta, ki se je, da bi se izognil trčenju, zaletel v avtomobila Juda Lar-sona (v ospredju na sliki) in Reda Arnika. Magilla so izvlekli iz avtomobila in odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno, medtem ko se ostalim trem dirkačem ni zgodilo nič hudega. Lia Giudice: «Eno leto šole» V obširni literaturi, ki že .obstaja o sedanjem položaju italijanske šole im o potrebi splošne reforme te šole, je nekaj povsem novega knjiga Lie Giudice »Eno leto šole«. Avtorica je profesorica na srednji šoli in med tistimi, ka se zanimajo za pedagoške probleme, je njeno ime že znano. Posebnost njenega dnevnika, objavljenega v tej knjigi, pa je v tem, da se avtorica ne postavlja že v naprej na nobeno pedagoško koncepcijo. Pisateljica beleži dogodke V šoli in jih izbira seveda z namenom, da opozori na to, kar ni prav; v svoji zaskrbljenosti za izboljšanje stvari v šoli se noče preveč ustavljati pri tem, kar je v redu. V knjigi lahko najdejo snovi za razmišljanje vsi, optimisti kot pesimisti, tisti, kli čutijo nujnost, da se določene stvari spremene, kot tisti, ki raje vidijo, da se kar najmanj spreminja. Knjigo, ki ji je uvod napisal Guido Ca-logero, je izdala založba Pa renti. Milijon nagrade za poezijo Italijanska letovišča in toplice si na različne načine prizadevajo, kako zbuditi pozornost nase in s tem seveda doseči večji priliv turistov in ljudi, ki iščejo v toplicah zdravja. Tako je občina Chiamciamo Terme razpisala tri lepe nagrade za pesništvo in časnikarstvo. Nagrada 1 milijon lir, ki je nedeljiva, bo podeljena za pesniško delo, objavljeno v času od 16. julija 1938 do 15. avgusta 1959. Nagrado 100.000 lir bo prejelo »prvo delo«, objavljeno v istem času v Italiji. In končno bo podeljena nagrada pol milijona lir za članek, objavljen v Italiji od 16. septembra 1958 do 15. septembra 1959, ki ima za snov — obdelano na kakršenkoli način —- Chiamciamo in okolico. Nagrade bodo podeljene 3. oktobra v Chiancianu. Mora v zapor ker je hotela pomagati otrokom Zares se je strašno pregrešila neka angleška Vdova, da jo je sodišče v Lambethu, predmestju Londona, obsodilo na dva meseca zapora; potem jo je po pologu kavcije v višini 20 šter-lingov izpustilo, dokler ne izreče svoje sodbe še prizivno sodišče. Neki škof je obsodbo že označil kot nečloveško in protestov z vseh strani ne manjka. Vdova je za-prosila državno pomoč, ki ji je bila tudi, priznana, in sicer v višini , 5 šilingov na teden. Toda vdova, ki ima štiri otroke, ni navedla, da nekaj zasluži sama s ši-vanjem — 2 do 3 šilinge na teden. Ker je prejemala pomoč od države, je lahko trem od svojih otrok, ki so bolni za tuberkulozo, privoščila kak priboljšek v hrani in obleki. Toda »ogu-Ijufala« je državo in namesto pomoči za otroke si je sedaj prislužila — ječo. £! KRANJEC j Povest o dobrih ljudeh !®aJ najbrž sami ne vedo, zakaj ga zasledujejo. Dobijo ^ročtlo, da je tu in naj ga ujamejo. To je vse. Še nikdar 1 z8odilo, da bi bil napravil komu kaj zlega. Pač pa veliko e8a. Tile ljudle tu okoli dobivajo denar od njega; otroci denar prav tako ženske in moški; v- vasi ima svoje ; in vse se mi tako dozdeva, da ima najbrž celo med 'arji svoje ljudi, ki mu pošljejo prej glas, preden ga gredo ' drugače si namreč ne morem predstavljati, da ga nikdar ujeti* ;Van je kimal Odločiti se ni mogel. Odločil pa se je, da ženo pazil, in da Jo bo naposled prijel za vrat in jo 8011 iz tega vrtinca, kamor jo čedalje močneje zanaša. 1 Sa nekaj včerov ni bilo h Kostrčevim. Toda pri tem je čudno zdelo da Marta zategadelj nič ne tarna, niti ^jari, temveč mu je nasprotno nekof„ilarfaXjnikea» ' Ifrav je, da ne greva tja. Bojim se tega razbojnika«, ^ako naj bi Ivan vedel, ali prihaja to iz srca, ali pa je i spretno skrivanje prave resnice! Kaj mar m vsak dan •Prilik, da se srečata, da si rečeta kako besedo? Kaj m J, tudi mo**., umtoega Je le™., nanj in vedel je. da se bo »daj usodno zavozlalo. _ , . .. hftMjenje v hiš> se ni bog ve kaj spremenilo. Saj se tudi e 81°. Ena sama sprememba je bila, da so namreč mn go u^veli, kar je bil tu Peter KoStrca, da je postalo nekoliko heje, Toda Peter se je po prvih dneh sam predal tej prijetni samoti, naročal vedno znova Katici, naj mu igra, in je s cigareto v ustih sede poslušal kakor bi sanjal. Potem se je včasih odpravil nekam ven. Morda je šel pogledat ta čudovito mirni in samotni svet, ki je sredi njega stala Koštr-čeva hiša, morda je stopil do Mure, ki je bila še vedno za-mrzla, mogoče si je ogledal močvirne, nezamrzle jarke, kjer so jate rac zletele s krikom, če se je kdo prikazal in kjer so se vzdignile tudi čaplje in letele v druge jarke. Ali pa je blodil po velikih prostranih gozdovih, kjer se je vejevje šibilo pod ivjem in zastiralo pogled, kakor bi bilo listnato. Tam so bile srne, ki so postale mnogo bolj domače, kar je bilo mrzlo, in ki so poslednje čase spet prihajale do Kostrčeve hiše kjer jim je stari Koštrca često nastavil sena. Ždelo se je, da Petra prav nikamor ne vleče. Ta samota mu je nad vse ugajala, kakor mu je ugajala tudi Katičina pesem. Njegova radodarnost do Katice se je še stopnjevala in Katica je dobivala lepa darila za svojo pesem. Radodaren pa je bil tudi do vseh drugih. Tako je mamico vso oblekel in ji kupil vse potrebno za smrt, ker si je tako želela, da bi jo imeli v kaj obleči. Za to darilo mu je bila nad vse hvaležna in pozabila mu je njegovo potepuštvo in vse kar je bilo v zvezi z njim. Prav tako je oblekel dedka. Kupil mu je zimsko obleko in toplo kratko suknjo s krznenim ovratnikom. Ta radodarnost mu je prinesla mnogo ugleda, tako pri obeh Koštrčevih, kakor tudi pri Katici in Marti. Samo Ivana je še bolj vznemirila. Ivan ni imel ničesar, kar bi podaril svojim ljudem. Moral je £tediti pri vsakem dinarju; moral je vsak dan nabirati drva, da ne bi še za to izdajal denarja. Komaj da si je še upal kupiti cigarete, ker se kajenju ni mogel odreči. Zato zdaj tudi sam ni hotel h Koštrčevim. Težko mu je bilo gledati in poslušati življenje, katerem ni mogel biti kos. Čedalje bolj se je zapiral v samoto svoje sobe. Ce pa je prej Marta nekako rada ostajala doma, kar ga je veselilo, ji je zdaj postalo neprijetno in nekoč je skoraj nestrpno rekla: »Kaj ne čreva več h Koštrčevim? Samo doma si in nič se ti ne ljubi«. Ivanu se ni mnogo ljubilo, zato ji je rekel: »Saj lahko sama greš. — Vem, kaj te mika«. Sprva kot ne bi bila razumela, kasneje pa ga je pogledala nekoliko nezaupljivo. Ali morda sluti, kaj se dogaja za vsem. Morda celo kaj ve? Kdo mu je povedal? Kaj ve o njej? Ali ve, da prihaja Peter Koštrca k njej vsako jutro ko odide on z Jožefom jx> drva? »Kaj me mika? Kaj misliš s tem reči? Kaj veš o meni?« Kakor je bilo drzno, kar ga je vprašala, se je vendar bala, ker mu je s tem dala priliko, da ji pove, kaj ve. «Kaj bi se igrala kakor otroci«, je odvrnil. »Morda si misliš da sem res toliko neumen, da ničesar ne vem? In če ne bi vedel ničesar, bi bil res velik bedak, ki se mu oba lahko po pravici posmehujeta. Tako si bila prepričana o meni, pač zato, ker sem doslej molčal«. še je bila Marta dovolj drzna, da mu je gledala v obraz, dokler se ni nasmehnila, rekoč: «Oh, kakšen si! Za božjo voljo vendar! Vedno me samo sumničiš, kakor bi bila res najslabsa ženska na svetu. Nič ti nisem napravila. Kaj pa hočeš od mene? Kaj naj napravim, da ti bo prav?« «Kaj naj bi delala!« je odvrnil. »Saj se lahko pomeniva, in dokler si pri meni, toliko časa imam pač pravico, da hočem, da se vsaj o vsem pomeniva. Ko odideš, tedaj, kakor ti bo pač kazalo«. Zdrznila se Je. Potem mu je položila roko okoli vratu in zdelo se je, da so se ji oči orosile. «Do smrti me boš samo obsojal... ti ne veš, kako mi je hudo pri srcu zaradi tega. Kakor da te nisem ljubila in kakor da te tudi zdaj nimam rada. Same neiepe stvari mi podtikaš«. S hladno, skoraj tujo ljubeznijo se je zaključil ta večer, toda tudi ta ljubezen ni mogla pregnati vsega, kar je bilo v srcih. Tlelo je dalje. Mogoče bi tlelo še bog ve kako dolgo, da ni nekega dne Katica Ivana, ki se je vrnil z drvmi, prijela za roko in ga potegnila k sebi. Marta je bila v kuhinji in tako je Katica lahko povedala, kar je tudi njo težilo: »Ali ti lahko nekaj povem?« «Kaj mi imaš povedati, Katica?« je vprašal in njegova roka je obležala na njeni glavi. «Skloni se k meni«, mu je šepetnila. Nagnil se je k njej. Ne toliko skrivnostno, kolikor bolj z neko žalostjo je rekla tiho: »Oni Peter... hodi vsako jutro k naši materi«. Po premolku je natančneje opredelila: «Takrat, ko odideš ti po drva«. Ivan je prebledel. Čutil Je, da se bo sesedel, ako se ne oprime česa. Pa si je opomogel. Položil je obe roki Katici na rame in po kratkem premisleku se je sklonil k njej in jo poljubil na čelo. «Hvala ti, Katica«. Njegov glas je bil globok, poln bridkosti. «Samo ne povej, da sem ti jaz rekla«, je še zaprosila. «Ne boj se, Katica«. Videl jo je, ko je odhajala, drobna in nežna. Vedno jo je imel rad, čeprav je bilo v tej ljubezni več usmiljenja. Toda leta so prinesla prijetno zbližanje med njima in postala sta si več kakor samo očim in pastorka, postala sta si celo več kot so si oče in otroci. Ali ni Ivan nekoč kupil staro kitaro samo zato, da bi ob samotnih večerih lahko skupaj zaigrala in zapela? In še mnogo je bilo stvari, ki so ju zbližale. Ali pa ni bila tj^i Marta nekaj takega, kar ju Je še tesneje združilo, kar ju je^vleklo drugega k drugemu? Saj sta Marto oba ljubila, za oba je predstavljala nekaj posebnega, toda čutila sta, da se jima obema enako oddaljuje. Kam, tega nista vedela, samo slutila sta. Zdaj se je tudi to razodelo. To razodetje ni bilo prijetno ne zanj ne za Katico, oba je enako močno razočaralo. Ivan je prej samo slutil. Zdaj je vedel dovolj. Znova se je čutil pred nekakim prepadom; tej ljubezni ne bo kos; preostane samo še ena pot: ovaditi Petra Koštrco. To pa je bila zanj pretežka pot in vso noč se je premetaval na pos,.elji, ker se ni mogel odločiti. Pa vendar je bil edini izhod, če hoče Marto rešiti. Rešiti jo pa mora ako ne zaradi sebe, si je govoril, vsaj zaradi Katice. Za Katico je dolžan sprejeti nase tudi to nelepo žrtev. (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 2. junija 1959 16. etapa kolesarske dirke po Italiji Tudi druga dolomitska etapa je bila za Gaula neuspešna rantini prvi v San Pellegrinu - Angue til vodi v splošni klasifikaciji SAN PELLEGRINO, 1. — Čudne so muhe letošnjega «Gira» in njegovih protagonistov. Charly Gaul, veliki favorit gorskih etap, je prav v Dolomitih, kjer se je pričakoval njegov triumf, izgubil roza majico, ki jo je nosil od tretje etape dalje. Vodilno mesto je moral prepustiti svojemu najnevarnejšemu rivalu Francozu Anqueti-lu. To se je zgodilo včeraj in danes se v drugi dolomitski etapi od Bočna do San Pellegrina položaj ni niti za las spremenil. Prvi je prišel na cilj Fantini pred Pellegri-nijem in pred Pambiancom, ki ju je spremljal v uspešnem pobegu. Kronika etape se začenja dejansko šele na vzponu na Mendolo 10 km po sta/tu Kmalu po začetku vzpona so si pridobili Peilicciari, Gi-smondi in Darrigade 30” prednosti. Tedaj jih je dosegel Fornara, zaostal pa je Pel-licciari. Po nekaj km so Fornara, Darrigade iu Gismondi vodili z 20” nagkoka pred Pel-licciarijem in 45” pred glavnino. Vrstni red na vrhu Men. dole pa je bil naslednji: 1. Fornara, 2. Gismondi, 3. Darrigade, 4. z zaostankom 1’10” B LIGA Rezultati •Brescia - Messina 1-1, *Ca-tania . Prato 2-2, ‘Como - Verona 1-0, Zenit Modena - *Mar-zotto 2-1, ‘Novara . Atalanta 0-0, ‘Parma - Tarsmto (danes), •Reggiana - Palermo 0-0, •Sam-benedettese - Cagliari 2-0, Sim-menthal Monza . Vigevano 1-1, •Venezia - Lecco 3-1. Lestvica Atalanta 37 17 15 S 61 36 49 Palermo 37 1* 13 6 62 27 49 Lecco 37 16 13 1 56 46 45 Reggiana 37 16 9 12 42 34 41 Cagliari 37 14 13 18 46 40 41 Verona 37 IS 16 12 52 43 40 S. Monza 37 14 12 11 42 31 46 Como 37 16 8 13 47 40 40 Venezia 37 14 11 12 43 38 39 Nova ra 37 14 1U 13 45 47 38 Messina 37 11 14 12 47 42 36 Brescia 37 10 16 11 45 43 36 Taranto 36 10 14 12 35 46 34 Marzotto 37 12 10 IS 26 34 34 Z. Modena 37 10 14 13 34 44 34 Samben. 37 6 21 10 31 41 33 Catania 37 1 IS 14 36 42 31 Parma 36 9 11 16 37 62 29 Vigevano 37 8 10 19 27 48 26 Prato 37 7 9 21 20 54 23 C LIGA (SKUPINA A) Rezultati •Bieilese - Piacenza (danes), •Casale - Pro Vercelli 1-1, "Le-gnano - S. Ravenna 0-0, Luc-chese . »Livorno 1-0, *Ozo Mantova - P. Patria 2-0, *Pisa - Cre-monese 3-0, »Sanremese - Pordenone 1-0, ‘Spezia - Mestrina 3-0, "Treviso - Forli 1-0, Siena-•Varese 2-1 Lestvica Siena 37 22 10 5 53 25 54 Mantova 37 22 9 6 66 26 53 Spezia 37 19 9 9 49 34 47 Ravenna 37 15 12 18 39 35 42 Bieilese 36 15 11 16 46 37 41 Livorno 37 17 7 13 51 38 41 P. Vercelli 37 14 12 11 46 35 46 Sanremese 37 16 8 13 52 45 40 Treviso 37 15 19 12 38 34 46 Pisa 37 11 17 9 36 36 39 Carbos. 37 15 7 15 43 43 37 Forli 37 14 9 14 35 33 37 P. Patria 37 11 13 13 40 38 35 Casale 37 9 15 13 30 43 33 Mestrina 38 19 13 15 37 49 33 Varese 37 9 14 14 43 34 32 Lucchese 37 16 16 17 28 43 30 Legnano 37 8 13 16 43 57 20 Cremonese 31 16 7 21 46 74 27 Piacenza 37 7 12 18 27 48 26 Pordenone 37 7 8 22 36 65 22 (SKUPINA B) Rezultati •Anconltana - Fedit 2-0, *A-rezzo - Salernitana (odlozeao), •Casertana - Cral Cirio 3-1, •Ca-tanzaro-Reggtna 2-0, *Cliie-ti - Siracusa 2-1, ‘Cosenza -Trapani 1-0, *L’Aquila - Pescara 2-0, 'Lecce - Barletta 4-2, •Maršala . Foggia 1-0. Lestvica Catanzaro 33 17 12 4 55 14 46 Cosenza 33 17 16 6 42 27 44 Fedit 33 15 8 16 47 34 38 Chieti 33 14 16 9 41 37 38 Trapani 33 13 16 16 36 20 36 Lecce 33 14 8 11 58 51 36 Reggina 33 n 9 11 34 32 35 Barletta 33 15 4 14 51 48 14 Arezzo 32 11 t: 16 35 42 33 Maršala 33 12 9 12 48 19 13 Anconit. 33 10 12 11 46 40 32 LAnuila 33 11 8 14 32 39 36 Foggia 33 9 11 13 33 36 29 Siracusa 33 8 11 14 27 59 27 Casertana 33 9 9 15 31 35 27 Pescara 33 19 6 17 29 37 26 Cral Cirio 33 8 9 16 35 53 25 Salernit. 32 8 7 17 29 52 21 v Športne stave TOTOCALCIO 112 X — X 1 1 X X 2 1 1 1 Kvote: 13 točk 8.265 000 lir, 2 točk 208 000 lir. V Trstu Je 9 zmagovalcev z 2 točkami TOTIP XX 11X 1X1 1X2 Kvote: 12 točk 9 367 167 lir 1 točk 161.502 liri, 10 točk 1.151 lir. Moser, 5. Couvreur, potem Anquetil, Petlinati, Baldini, z zaostankom 5*10” Nencini in Defiiippis itd. V spustu so se Pettinati, Baldini in drugi vrnili v An-quetilovo skupino pred katero je vodilna skupina imela na koncu spusta 1’ naskoka. Pri 47. km se je njihov naskok povečal na 2’10” in nato na 2’30” ter na 4’10” pred sku-pino v kateri so bili Nencini, Defiiippis in Zamboni. S takimi razmaki se je za. čel tudi vzpon na Tonale. Po nekaj km je hotel uiti Van Looy, česar pa mu Anquetil ni dovolil. Na sredini vzpona pa je to uspelo Junkerman-nu, ki je kmalu dohitel vodilno trojico in prvi vozil čez prelaz za gorsko nagrado 1’45” pred Darrigadom, Gismondi-jem, FornarO, 2’05” pred Cou. vreurjem, Gaulom, Bakjini-jem, Van Looyem, Massigna-nom in drugimi. V spustu so iz glavnine, ki je absorbirala Darrigada, Gi-smondi;a in Fornaro, ušli Van Looy, Fantini in Pambianco Pri 108. km je bil prvi Jun-kermann 55” pred Van Looyem, Fantinijem in Pambiancom ter 1 ’20” pred Anque-tilovo skupino. Toda že v naslednjih km so prvi zasledovalci Junkermanna dohiteli in vsi skupaj so pri 123. km imeli 30” naskoka pred ostalimi. Takoj nato je Van Looy odnehal in se pustil ujeti, ostali trije pa so povečali tempo in imeli pri 137. km 2’05” naskoka pred Bonom, 2’15” pred Pellegrinijem in 2'50” pred skupino. V naslednjih km je Pellegrini dohitel Bona, zaostanek glavnine pa se je povečal na 5’50”. Malo pred Locere (178 km) je Junkermann preluknjal in v vods*vu sta ostala Tantini in Pambianco. 10 km pozneje sta ubežnika imela 1’ naskoka pred Pellegrinijem in Bonom ter 2’05” pred Junker. mannom. Dva km pozneje pa sta Pellegrini in Bono dohitela prva dva tako, da je bila 55 km pred ciljem v vodstvu četvorica, ki je 5 km pozneje imela 2’50” naskoka pred Junkermannom in 5’30” pred glavnino, ki pa je 40 km pred ciljem Junkermanna ujela obenem pa tudi zmanjšala svoj zaostanek na 4’05”. 15 km pred ciljem je naskok vodečih znašal 4’30”. 7 km pred ciljem je Bono izgubil verigo in zaostal, v sprintu pa si je zagotovil etapno zmago Fantini pred Pellegrinijem, medtem ko se Pambianco niti ni hotel truditi. VRSTNI RED V 16. ETAPI BOČEN - SAN PELI.EGRINO TERME (245 KM): 1. Fantini 6.58'39” s p. h. 35,111 km. 2. Pellegrini isti čas. 3. Pambianco 6 58’42”, 4 Bono 6,58'54”. 5. Baffi 7,04’2fl”, 6. Benedetti 7.04'23”, 7. Monti. 8. Darriga-de, 9. Zamboni. 10. Conterno. 11. Tamagni, 12. Van Looy, 13. Dante, 14. Keteleer, 15. Ka-zianka, 16. Favero. 17. Pettinati, 18. Metra, 19. Sabbadin in vsi najboljši s časom Montija. SPLOSNI VRSTNI RED PO 16. ETAPI: 1. Anquetil 70.55’ in 55”, 2. Van Looy z zaostankom 1’37”, 3. Gaul 1’48" 4. Ronchini 3’13”, 5. Massignan 401”, 6. Poblet 408”, 7 Bono 5'07”, 8 Zamboni 5’58”, 9. Car lesi 6’44”, 10. Couvreur 6’46”, 11 Junkermann 9’03”, 12. Bat-tistini 9'49”, 13. Pambianco 9’58”, 14. Nencini ll’IJ”, 15 Conterno 12’34”, 16. Baldini 14'06”, 17 Sabbadin 14'35” 18 Moser 15’30”, 19. Favero 18’01”, 20. Gismondi 1919”. JUNIORSKO PRVENSTVO Fiorentina • Triestina 2:0 v finalni tekmi GROSSETO, 1. - V finalni tekmi za juniorsko nogometno prvenstvo države, je Fiorentina premagala z 2:0. Triestina je nastopila v naslednji postavi: Schigner; Fon-tanot, Carpenetti, Bizzai, Cor-diali, Rocco: De Rossi, Pellegrini, Verbacci, Scala II., Del Negro. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem pa so prevladovali igralci Fiorenti-ne, ki so prešli v vodstvo v 23’ po Lazzottiju in dosegli drugi gol v 30’ po branilcu Kostnerju, ki je prešel v na- pad. Triestina je bila najboljša v krilški vrsti, šepala pa je v napadu in v obrambi. V tekmi za 3. mesto je Fedit iz Rima premagal Messi-no z 2:1, TOTOCALCIO RIM, 1. — Tekma Juventus-Genoa, vključena na tretje mesto stavnega stolpca št. 41 za 7. junij, je bila anticipira-na na 6. junij. Zaradi tega bo veljavna za stavo prva rezervna tekma Atalanta - Zenit Modena. Predzadnje kolo prvenstva A lige Brez štirih titularcev Triestina proti Lanerossiju Manjkali bodo Braeh, Rimhaldo, Massei in Szoke Triestina se bo danes poslednjič predstavila svojim simpatizerjem kot enajstorica A lige (samo še formalno). V goste bo v predzadnjem kolu prvenstva sprejela Lanerossi-Ja, ki je bil zanjo vedno trd oreh. Tržaška enajstorica bo nastopila brez štirih titularcev. Brach in Rimbaldo sta diskvalificirana za eno nedeljo. Szoke in Massei pa sta indispo-nirana. Glede na to, da je njena usoda praktično že odločena, je njihova odsotnost kaj malo važna, vendar pa s tem ni rečeno, da enajstorica, ki jo bo postavil Trevisan na igrišče, ne bi bila sposobna zaigrati lepo in dobro ter tako vsaj malce posladkati grenka usta njenih zvestih pristašev, ki ji tudi v B ligi ne bodo obrnili hrbta. Po včerajšnjem zadnjem kondicijskem treningu na stadionu v Ul. Flavia, se je Trevisan odločil za naslednjo postavo: BANDINI; TULISSI, MER KUZA; PUIA, BERNARDIN, DEGRASSI; BRESOLIN, RI-GONAT, CLEMENTE, TOR-TUL. SANTELLI. Rezervi bosta Cazzaniga in Dudine. Tekmo, ki se bo začela ob 16,30. bo sodil Jonni iz Ma cerate. V ostalih tekmah kola se bodo pomerili: Bari - Napoli, A-lessandria - Inter, Fiorentina -Roma, Lazio - Juventus, Milan - Udinese, Spal - Genoa Torino - Padova. Sampdoria in Bologna sta med seboj obračunali že včeraj. Po malo zanimivi igri je zmagala Sampdoria z 2:1. «»—— V TEKMI ZA REŠITEV Aiello - Istria 2:1 TR2IC, 1. — V naknadni odločilni tekmi za obstanek v kategoriji diletantov (B skupina) je včeraj Aiello premagal tržaško formacijo Istria z 2:1, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIinilltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllll Medmestno srečanje v namiznem tenisu Nepričakovana zmaga Trsta nad Koprom 5:3 Merlak (Skedenj) najboljši igralec dvoboja Po večkratni odpovedi je v nedeljo dopoldne končno le prišlo do toliko pričakovanega uradnega medmestnega srečanja v namiznem tenisu med Koprom in Trstom. Proti pričakovanju se je to srečanje končalo z zmago naših domačih igralcev, za katere predstavlja ta zmaga njihov doslej največji uspeh h kateremu jim moramo iskreno čestitati. Koprčani so namreč veljali za močnejše nasprotnike, žal pa niso nastopili v najmočnejši sestavi. Toda to dejstvo ne zmanjšuje uspeha naših fantov, katerih zmaga je bila zaslužena. Za tržaško moštvo so nastopili Merlak (Skedenj), Grbec (S. Škamperle) in Rudolf (R. Pregare). Najuspešnejši med njimi je bil Merlak, ki je premagal vse tri nasprotnike in s svojo igro potrdil, da ima še velike možnosti za naslednji napredek ter da je povsem zasluženo naš prvak. V prvi igri je premagal Komaca, v drugi in prav gotovo najboljši, Korošca, v zadnji pa Mahneta. V tej igri je pokazal vse svoje tehnično znanje, svojo dobro taktiko in predvsem fizično in živčno vzdržljivost. Svoie zmage nad tako dobrim igralcem, kot je bil koprski gost, je bil upravičeno vesel. Klavdij Grbec je priboril svojemu moštvu naslednji dve točki. Bil je v odlični formi in čeprav je moral v prvi igri kloniti proti Mahnetu, se je potem zbral, najprej o-dpravil Komaca in nato v naibolj zanimivi igri Korošca. Z zmago nad njim je svojemu moštvu zagotovil končno zmago. Tudi Rudolf se je srčno boril, vendar pa mu naporov ni uspelo konkretizirati v točke. Imel je tudi smolo, saj bi v igri s Korošcem lahko z malo več sreče zmagal. Zelo dobro se je upiral Mahnetu, kateremu je tudi iztrgal drugi niz. Za neuspehe v konkurenci se je oddolžil z lepo zmago izven konkurence nad Koma com. Od Koprčanov je bil najboljši Mahne, čeprav ni bil v najboljši formi in niti v naj-, boljši kondiciji. V prvi igri je Triestino j udarjal odločno, hitro in spretno, že v drugi pa je precej Danes dopoldne atleti na občinskem stadionu Mazza, Švara Lievore, Cordovani Ni izključen nov državni rekord v teku na 110 m ovire Na občinskem stadionu pri Sv. Soboti bo danes dopoldne zanimiv lahkoatletski miting, na katerem bodo nastopili številni najboljši italijanski atleti, med katerimi odlična tekača čez zapreke Mazza in Tržačan Švara, srednjeprogaši Ambu, Costa, Fae, skakalec v višino Cordovani in naš slovenski tržaški atlet Pavlica, izvrstni metalec kopja Gio-vanni Lievore in še mnogo drugih. Program tekmovanja je naslednji: Ob 9. zbor tekmovalcev in sodnikov; ob 9,30: tek na 100 metrov, skok v daljino in met kopja; ob 10. tek čez zapreke na 400 m; ob 10,30 tek na 10.000 m, skok v višino in met diska; ob 11,10: tek na 200 m; ob 11,30: tek na 1500 m in met krogle: ob 11,35: tek čez ovire na 110 m; ob 12.: tek na 400 m; ob 12,30; štafeta 4x100 m; ob 12,45; razdelitev nagrad; V posameznih disciplinah bodo nastopili naslednji atleti: 100 m: Boccardo, Pietrobon, Aiello, D’Adda, La Rocca, Ghersi; 200 m: Zancora, Via-nello, Simoni, Švara, Parin, Ghersi: 400 m: Loddo, Gallo, Canetti; Dominicini, Di Bert, Biasutti; 1500 m: Ambu, Costa, Fae. Gallo, Fontanin, Bellen. Pizzi, D’Ercole; 10 000 m: Ro-manin, Ambu, Costa, Gottardo, Bembi; 400 m ovire: Simi, Cer-vellin, Ballico, Hauser, Di Bert, Panfili; Višina: Cordovani, D’Amato, Parmeggiani, Zanmarchi, To-soretti, Pavlica; daljina: Ber-tossi, Blason, Andretta, Sarto-ri. Patente, Udini; Kopje: Giovanni Lievore, Bruso, Mutschlecher, Ardiani, Ciccolo, Schira, Polloni; krogla: Zardini, Celant, Lunazzi, Franceschini, Schira, Moreni; disk: Giacohbe, Rilievi, Duca, Franceschini, Mandriz; 110 m ovire: Mazza, Švara. Panfili, Ballico; štafeta 4x100 .metrov: šest moštev. Zmagovalci in premaganci Komaj zadovoljiva igra jugoslovanskih nogometašev J ugosla vi j a - Bolgar i j a 2:0 v prvi tekmi za evropski pokaj Debutant Galič strelec gola v 1’. Drugi go! je dosegel Tasič 3’ pred koncem. Kolev in Crnkovič med najboljšimi. Nemogoč sodnik STRELCA: v prvem polčasu v 1’ Galič (J.); v drugem polčasu v 42’ Tasič U.). JUGOSLAVIJA: Beara; Belin, Crnkovič; Kratič, Ši-jakovič, Tasič; šekularac, Petakovič, Zebec, Galič, Mi-hajlovič. BOLGARIJA: Najdanov; Dimitrov, Kirčev; Lazarov, Rakarov, Kitov; Abadžijev, Kolev, Panajotov, Mitkov, Vasilev. SODNIK: Mihaj Popa (Rom.). GLEDALCEV 40.000. popustil in le redkokdaj prešel v napad. V tretji igri je skušal svojega nasprotnika «iz-pimplati«, toda pri tem se je ujel na lastne limanice. Mladi Korošec je sposoben igralec, vendar pa še ni dozorel za zahtevnejša srečanja. Zaradi sla- Rudolf - Korošec 1:2 Merlak - Komac 2:0 Grbec - Mahne 0:2 Merlak - Korošec 2:0 Rudolf - Mahne 1:2 Grbec - Komac 2:0 Merlak - Mahne 2:1 Grbec - Korošec 2:1 bih živcev izgublja tudi proti šibkejšim nasprotnikom. Koprsko ekipo je dopolnil Komac. Svojo najboljšo igro je pokazal proti Grbcu, na splošno pa ga odlikujejo servisi. Tehnični rezultati dvoboja (prvoimenovani so Tržačani): (21:12, 18:21, 20:22) 0:1 (21:9, 21:16) 1:1 (15:21, 13:21) 1:2 (21:18, 21:17) 2:2 (16:21, 21:19, 15:21) 2:3 (22:20, 21,13) 3:3 (21:14, 18:21, 21:14) 4:3 (16:21, 21:14, 21:18) 5:3 Končno stanje 5:3 za Trst (16:21, 21:16, 21:16) ravni. Končno je prevladal Koprčan zaradi boljše obrambe. Pimplanje je imelo glavno besedo tudi v tretjem nizu, vendar pa je Merlak vsako desno žogo skušal izkoristiti za napad. Gledalci so ga spodbujali in Škedenjc je res začel nabirati točko za točko vse do konca. Zdi se, da je Koprčan podcenjeval svojega nasprotnika in da se mu je ravno to maščevalo. Popolnoma drugače je potekala zadnja igra med Grbcem in Korošcem. Prej samo pimplanje, sedaj pa ostri in nagli napadi z obeh strani. Zmagal je Korošec. V drugem nizu je bil uspešen Grbec zaradi večje ofenzivnosti. V tretjem nizu je bila igra najbolj kvalitetna. Grbec se je odlikoval z močnimi udarci, na katere je Korošec odgovarjal z milimetrsko natančnostjo. Žal pa je zgrešil nekaj prav banalnih žog, kar ga je tudi spravilo ob živce in končno ob zmago. P-zio v sodniku očitnega prijatelja. V 32’ je moral za nekaj minut zapustiti igro Lazarov zaradi trčenja z Zebecom, kmalu nato pa je Dimitrov grobo zrušil Petakoviča, ki je tudi moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe na rami. Za njim je bil lažje poškodovan tudi Krstič. V zadnjih minutah prvega polčasa bi lahko Mihajlovič do. segel drugi gol na idealen Ze-becov predložek, v 44’ pa so zamudili lepo priložnost gostje, ko je po Bearovi napaki razčistil Sijakovič na sami gol črti kritično situacijo. Začetek drugega polčasa ni prinesel nobene spremembe. Igra Jugoslovanov je bila še naprej raztrgana in medla, Bolgari pa so se zaprli v obrambo v želji, da obdržijo minimalni poraz v kolikor bi jim ne uspelo izenačiti. V napadu so namreč pustili samo tri napadalce, katere pa je izvrstno vodil vedno nevarni Kolev. Nepriznani gol Kljub temu pa je že v 1’ imel Galič imel priložnost za strel, vendar so ga branilci zadržali. V naslednji minuti je Mihajlovič lepo zaposlil Feta-koviča, ki pa je bil prepoča- iiillll milni m m ■imunimi imuni iiiiiiii n iiiiimiliMiiiiiiiiii m ■iiiMiiiiHiiiiiiiniiimiiiiliiiiiii Evropsko košarkarsko prvenstvo SZ zopet prvak Franci! a dr upa Z zmago nad Izraelom Italija deseta BEOGRAD, 1. — V prvi kvalifikacijski tekmi za evropski nogometni pokal je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala bolgarsko z 2:0 (1:0). Obenem je bilo to sedemnajsto medsebojno srečanje, v katerih je bila Jugoslavija doslej uspešnejša. Bolgari so pritekli na igrišče v popolnoma beli opremi, Jugoslovani pa v svojih tradicionalnih plavih majicah, belih hlačkah in rdečih nogavicah. Po odigranih himnah in po izmenjavi daril med obema kapetanoma so imeli Jugoslovani začetni udarec. Gol v prvih sekundah Akcijo je začel Krstič, nadaljeval pa jo je Zebec, ki je žogo prek Petakoviča poslal Galiču. Debutant v jugoslovanski reprezentanci je prodrl po sredini in ko je bil kakih 10 pred vrati je prisebno streljal mimo vratarja, ki mu je stekel nasproti, v mrežo. Stadion je zavrel od navdušenja in v naletu so Jugoslovani že v naslednji minuti imeli novo priložnost. Zebec je podal žogo Galiču ta pa Mihajloviču, ki je bil v idealnem položaju, toda njegov silovit strel je le za las zgrešil cilj. Začetek je kazal na ekshibicijsko igro Jugoslovanov, saj Bolgari v prvih minutah sploh niso prišli do besede. Beara je prvič prišel do žoge šele v 7’, resneje pa je moral posredovati v 8’, ko so Bolgari izsilili prvi kot. V 10’ je hitri Mihajlovič streljal visoko čez vrata Najdanova, v 12’ pa je imel priložnost Petakovič, ki je prodrl v kazenski prostor, kjer pa ga je Rakarov zrušil. Sodnik ni interveniral. Po teh akcijah so Jugoslovani precej popustili in Bolgari so začeli prevzemati terensko premoč. Posebno slabo je igrala jugoslovanska kril-ska vrsta, pa tudi napad je bil nehomogen. V 28’ je Abadžijev centriral. Žogo je dobil Kitov in jo streljal visoko čez prečko, čeprav je bil Beara slabo plasiran. Igra je začela postajati na trenutke tudi groba, v čemer so se odlikovali predvsem Bolgari, ki so imeli ......................................... CARIGRAD, 1. — Včeraj se je v Carigradu zaključilo 11. košarkarsko prvenstvo Evrope. Evropski prvak je znova postala Sovjetska zveza, ki je v finalni tekmi premagala Francijo. Končni vrstni red u-deležencev je naslednji: 1. SZ, 2. Francija, 3. CSR, 4. Madžarska, 5. Bolgarija, 6. Poljska. 7. Belgija, 8. Romunija, 9. Jugoslavija, 10. Italija, 11. Izrael, 12. Turčija, 13. Finska, 14. Vzh. Nemčija, 15. Španija, 16. Avstrija, 17. Iran V finalnih srečanjih za plasma od 1. do 8. mesta so se sestala moštva, ki so v obeh polfinalnih skupinah zasedla odgovarjajoča mesta. Tako sta bila konkurenta za evropski naslov zmagovalca obeh skupin SZ in Francija. Zmagala je SZ z rezultatom 88:72 (37:30). Francozi, ki so povsem nepričakovano prišli v finale, so nudili izvrstnim sovjetskim igralcem dober odpor samo v prvem delu igre, v drugem pa so igrali povsem podrejeno vlogo. V srečanju za tretje mesto je CSR premagala Madžarsko (rezultat ni znan). V srečanju za 5. mesto je Bolgarija odpravila Poljsko z 69:57, Belgija pa Romunijo s 79:76. Jugoslavija si je potem, ko je nesrečno izpadla iz konkurence za plasma od 1. do 8. mesta (zaradi prenizke zmage nad Belgijo), zagotovila prvo mesto v tolažilnem delu prvenstva naid Italijo in Izraelom. Italija pa si je zagotovila 10. mesto v odločilnem srečanju z Izraelom, katerega je premagala z visokim rezultatom 75:56. Italija je nastopila z naslednjim moštvom: Pieri, Gavagnin, Conti, Vel-luti, Vianello. Igra je bila v začetku mirna in počasna in v 10’ je vodila Italija z 19:18. Potem so do konca nolčasa, ki se je zaključil s 34:33 za Italijo, igrali Lucev, De Carli, Canna, Calebotta in Alesini. V drugem polčasu je vstopil v igro Pieri namesto Luceva. Igra je postala hitrejša in v 30’ je Italija že vodila s 53:46. Zadnje minute so prioadle Italijanom, ki so predvsem po zaslugi dvojice Pieri-Alesini do konča še povečali razliko. Evropsko prvenstvo v boksu Benvenuti ohranil naslov z zmago nad Dampcom (Polj.) Bossi in Brandi premagana. Največ kolajn za Poljake in Ruse LUZERN, 1. — Evropsko, prvenstvo v boksu se je zaključilo včeraj s finalnimi borbami v vseh skupinah. Novi prvaki so postali: Mušja kat.: Homberg (Nem.). Petelinja kat.: Rascher (Nem.). Peresna kat.: Adamski (Polj). Lahka kat.: Maki (Fin.). Lahki welter kat.: Jengiba-rian (SZ). Welter kat.: Drogosz (Polj ). Težki welter kat.: Benvenu-ti (It.) Srednja kat.: Satkov (SZ). Srednjetežka kat.: Pietrzy- kovvski (Polj.). Težka kat.: Abramov (SZ). 1. Poljska (3 zlate, 2 srebrni, 2 bronasti), 2. SZ (3 zlate, 1 srebrno, 2. bronasti), 3. Zah. Nemčija (2 zlati, 1 srebrno), 4. Italija (1 zlato, 2 srebrni, 1 bronasto), 5. Finska (1 zlato), 6. Madžarska (1 srebrno, 2 bronasti), 7. Anglija (1 srebrno, 1 bronasto), 8. Romunija (1 srebrno, 1 bronasto), 9. Bolga- rija (1 srebrno), 10. Irska (3 bronaste), 11. Vzh. Nemčija in Jugoslavija (2 bronasti), 13. Avstrija, CSR, Francija in Turčija (po 1 bronasto). V prvi finalni borbi je Homberg (Nem.) premagal Madžara Toroka. Nemec je bil boljši in je zasluženo obdržal svoj evropski naslov. V finalu petelinje kat. sta se pomerila zahodni Nemec Rascher in prvak Grigorijev (SZ). Mladi Nemec je znova presenetil z odličnim boksom in je v 3. rundi celo zrušil evropskega prvaka, ki je bil očitno utrujen. V zadnjih sekundah je Rus sicer sprožil ofenzivo, ki pa jo je Nemec zadržal in zasluženo osvojil prvenstvo. V peresni kat. je dolgi Poljak Adamski premagal tretjega Nemca Goschko. Boks med njima ni bil posebno lep in Adamski je prevladal samo s točko razlike. V lahki kat. je prvak iz 1. 1957 Finec Miki premagal IZVEN KONKURENCE Rudolf - Komac 2:1 Posamezne igre so potekale takole: V prvi igri si je Rudolf hitro zagotovil prvi niz proti Korošcu. V drugem nizu pa je prevzel pobudo Korošec in obdržal prednost do konca, čeprav se mu je Rudolf približal na 5 točk v sredini niza. V odločilnem nizu sta bila oba igralca enakovredna in sta izmenično vodila dokler si ni Koprčan zagotovil vodstvo 20:18. Rudolf je spet izenačil, nato pa dvakrat banalno zgrešil in izgubil igro. Merlak je v drugi igri hitro obračunal s Komacom, v tretji igri pa sta se pomerila Grbec in Mahne. Grbec je začel ofenzivno, toda boljši gost se je kmalu znašel in z odličnimi backhandi vedno spravljal v zadrego Grbca. Zmagal je v dveh nizih. Igra med Merlakom in Korošcem je bila precej izenačena. Korošec se je odlikoval z močnimi in naglimi udarci, Merlak pa z nenadnimi napadi in s pimplanjem. Zaradi netočne sodnikove odločitve sta bila oba nekoliko nervozna. V 'drugem nizu je Merlak igral bolj prepričljivo. Rudolf je proti Mahnetu zaigral odlično. Koprčan si je sicer zagotovil prvi niz, v drugem pa ga je Rudolf onemogočil in mu prizadejal nepričakovani poraz. Mahne se je nato maščeval v tretjem nizu in zopet povedel svoje moštvo v vodstvo. Prvi niz med Grbcem _ln Komacom je bil zelo zanimiv. Pri stanju 20:20 je Koprčan zgrešil precej lahko žogo, nato pa si je Grbec zagotovil niz z močnim udarcem. V drugem nizu je Komac nudil slabši odpor. Glavno srečanje dneva je bilo med Merlakom in Mahne-tom. Merlak je šel v borbo s skromnimi upi, kar ga je spodbujalo k igri na vse ali nič. Na Mahnetu pa je ležala velika odgovornost, kar je ime. lo tpdi psihološki vpliv. Merlak je začel ofenzivno in je v prvem nizu vodil od začetka do konca. V drugem nizu je gost igral bolj previdno. Oba igralca sta začela pim-plati in točke so si le počasi sledile. Igra je bila na nizki I Italijanska boksarska vrsta, ki je sodelovala na pravkar zaključenem evropskem prvenstvu j prvaka iz 1. 1957 v peresni kat. Bolgara Velinova. V kat. lahki welter je dosedanji prvak Jengibarian (SZ) zasluženo premagal Italijana Brandija, ki je samo v prvi rundi bil Rusu enakovreden nasprotnik. Tudi Bossi ni imel v welter kat. boljše usode. V Drogoszu je naletel na čvrstega nasprotnika. Drogosz je bil že evropski prvak 1. 1955. V kat. težki welter je nastopil zadnji italijanski finalist, evropski prvak Tržačan Benvenuti, ki je v polfinalu komaj premagal Jugoslovana Jakovljeviča. Njegov nasprotnik je bil Poljak Dampc. Benvenuti je nastopil s poškodovano roko in ni mogel pokazati vsega svojega znania in moči. V prvih dveh rundaj si je zagotovil minimalno prednost, ki jo je v tretji rundi komaj ohranil Zmagal je samo s točko prednosti. Dvoboj v srednji kat. med Rusom Satkovom in Poliakom Walesekom ni bil lep. Poliak je bil boliši in zato je odločitev sodnikov presenetila. V srednjetežki kat.: je Poliak Pietrzykowski premagal dosedanjega prvaka Romuna Negreo. Poliak je bil že 1. 1955. prvak v kat. težki welter, leta 1956 pa olimpijski prvak v isti kat. Njegova zmaga je bila zaslužena. V najtežji kat. ie imel nad 100 kg težki Rus lahko delo z Angležem Thomasom, ki ie samo v finalu skušal reagirati. «»—— FINALE DILETANTOV Danes pri Sv. Andreju Ponziana-San Dona Na igrišču Ponziane pri Sv. Andreju bo danes popoldne povratna nogometna tekma med Ponziano in San Dona v okviru kvalifikacij za naslov državnega diletantskega prvaka. Za to tekmovanje si je Ponziana priborila pravico s prvim mestom v svoji skupini. Kot znano je v prvi tekmi zmagala enajstorica San Dona s tesnim rezultatom 1:0 in z golom, ki ga je dosegla iz 11-metrovke. Z višjo zmago bi se Ponziana uvrstila v drugo kolo, sen in žoga se je 0d^inuP do Najdanova. Dve m n kasneje so Jugoslovani a ^ drugi gol, katerega pa ,s0 re. ni priznal. Šekularac Je F v igral nekaj nasprotni:k° ' dolgem loku zaposlil Z ki je žogo preko Najd lošno plasiral v mrežo. N? »e ijj presenečenje je sodnik oa . offside, čeprav je stransK ^ nik, ki je videl položaj na blizu, pokazal z zastavic belo piko na sredini ‘S j To je bil že nešteti dokaLrist nikove pristranosti v Bolgarov. . . opo- Po tem dogodku, k) J*. „e-Sumil Bolgare, so ime11 . za Koliko zrelih priložnost* s izenačenje. V 52' je K?,.vjto kakih 16 m poslal ..sl,esni bombo v sam zdornji [2. kot vrat, toda Beara J® j j„ rednem refleksu žogo iz ,u. požel za krasno parado n bj| šen aplavz. Takoj pato J .^ v ugodnem položaju *” aPio vič, ki pa je dosegel kot. V 47’ je Kirčev tako ^ bo zrušil Mihajloviča, ra. ga moral sodnik po vse :es3r vilih izključiti iz igre' pa seveda ni storil. Končno le drugi n sol že bli* Kazalo na uri se Je -- ležalo k 45’ in ko je že V zalo, da se bo tekma " goSlo-le z minimalno zmago J s ■ j. vanov, je v 42’ Tasič v ^ zatresel Najdanovo_ mrcnaprfi kularac je poslal žogo ^ j3 pomaknjenemu Crnkov: pa jo je podaljšal Pre.“ itrejš' vrata, kjer je bil naj a]c!o' Tasič in spretno .sv0^’.i ra*" njenosti gostom, ni mog veljaviti regularnega ko \^e\ Prav pred koncem J jarac, še eno priložnost Se* j lojnato pa je sodnik odpisa. ^j. nec, tej ne ravno lepi te Ali ho dovolj? • •; iA®! Ali bo Jugoslaviji .«■ j,aci' ščaia ta zmaga za kval) ,j. bo. 25- jo? Povratno srečanje ^ so oktobra v Sofiji in Bo^ na svojem igrišču zn? .« ji01 • Ce.s., 1 nejši kot na tujem. usft bodo hoteli Jugoslovani lV no upirati, bodo igrati vse drugače kot z0gi)j* ko so svoje nesporno zSd-pokazali samo v prvih njih minutah. . jug°T Od posameznikov Je slovanskem moštvu V poza d o v o 1 j 11 samo Crnkov jg lP leg njega pa še Sil8* „alc8f, kljub nekaterim aaPa Beara. Debutanta nista pokazala nič P,°sa[8. vendar pa nista razoc8*.-a_ kj velja posebno za . agot°v.1 ima vse pogoje, da si z tanCi-stalno mesto v reprez n3j-Od Bolgarov je bil da! odh’ boljši Kolev, vse P,a ' jfoiid1' kovala izvrstna fizična cija. B REPREZENTANCI 3:2 (2:1) za — tet SOFIJA, 1. - Istočash rjje ma B reprezentanc B oCjjgrS' in Jugoslavije je _tadio11, na pod reflektorji na s ^ Levski. Zaključila se J služeno in pričakovan ^2, domačih z rezultatoin katero so se bolgfjj *\\\ deti» vsaj delno odd1 ^ peo poraz prvega moštva gradu. Atletika v Kopru V nedeljo je bll° V,vo lahkoatletsko prvens redfl'^. jencev srednjih in . sa strokovnih sol koprs ja n1 kraja. 2al se tekmov81 Jggpi> so udeležili tekmoval ,[irsk ne, Postojne, Pivke in s() Bistrice, kljub temu P u Pri dijakinjah „?iteUis,J zmagale gojenke^ u,očjc. *1, ki so nabrale M 5U IlrtUldlC • dita pa Ekon. srednja z 5989 in gimnazija Koper ’ točkami. . ija P Med posamezniki sebej omeniti dijaka jtsh la Ernestinija. 8°lpiranUi .„ janske gimnazije v .r mest> je dosegel dve prv» m s L sicer v teku na 10° 1 '* : lrfl lij* som 12 sek. in skoknnrnil<8, no s 6,60 m, Ante Rande' • Qullv teku 400 m (55”) ter . v skoku v višino (1®’ najb°-, Pri dijakinjah so s ^ izkazale Urbančiceva 4- in skoku v daljino (‘ tiD cm), Sirčeva v teku ^0» (8”9) ter Hrvatinova v višino (135 cm)- boks O RIM, 1. — Ita'1S vak srednjetežke ^ Amonti Je premaga* B1 v 12 rundah *«*''* ijiija1 Mazzolo in obdržal naslov. Odgovorni fl* iTANISLA V K”Z'ff' Tiskarski zavod *• Ttska STAN1SLA