Stev. 152. Posamezna številka stane 1 Din. V MAM. V M M10. Illllia 1923. Lete u. Naročnina za državo SHS: do preklica: *) po pošti meseSao Din li b, dostavljeni; n« dom mesečno......n za inozemstvo: mesečno Din 23 s Sobotna Izdaja: = f Jugoslaviji.....Din 20 T inozemstva...... 40 5 Cen« Inseratom:« Enoitolpoa petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 In Din 2 —, veliki oglasi nad 45 mm Tišine po Din. 2 50, poslana Itd, po Din. 4 —. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. ari zjutraj. __Uredništvo je t Kopitarjevi altoi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list n slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račon poštne tiran, ljabllanske št. 650 »a naročnino ln št. 349 za oglase, ssgreb 39.011. 3arajev, 7563, praške !n dunaj. 24.797. Seja vodstva S I S, v Celju, V nedeljo, 8. julija, se je sestalo vod-trebne vsote za naše ceste. Bili smo zato, da se vojaški zakon nujno spremeni, proti vladnemu načrtu vojaškega zakona pa smo zavzeli tako stališče, da ga ni ne socialista ne komunista, ki bi nam mogel očitati, da nismo bili dovolj odločni in ostri proti militarizmu. Niti najmanjše napake klub v svoji taktiki ni storil. Tmamo klub, ki ga drugi občudujejo in rečem Vam, da se Vam ni treba sramovati Jugoslovanskega kluba, kakršen je bil dozdaj. (Viharne ovacije navzočim Doslancem.) Če se ozremo na Dar- lamentarno delo Jugoslovanskega kluba v tem zasedanju, moramo reci) da je bil klub za vlado izpraševalec njene vesti, glasnik sporazuma, tirjavec avtonomije in neizprosen sodnik centralizma v forumu, odkoder je šel odmev po celi državi. Spoznavanje in razumevanje naših zahtev smo s tem ši, rili v srbskih parlamentarnih in izvenpar-iamentarnih krogih in je bilo zato mnogo bolje, da so bile vloge federalistične opozicije v tem pogledu deljene. Dosegli sino, da ni prišla na krmilo ona straja, ki je najhujša nasprotnica sporazuma in ima v svojem programu politiko nasilstev. Misel sporazuma se je razširila. Ni umrla niti v demokratskem klubu. G. Davidovič je izjavil, da odobrava akcijo sporazuma. Kljubte-rnu da ni prišlo do sporazuma, se je radikalna stranka približala ideji sporazuma mnogo bolj nego v starem parlamentu; V radikalnem klubu so tri struje: Najmanjša, ki ljubimka z demokrati in je nasprotnica sporazuma, dasi javno ne sme s tem nastopiti. Druga skupina, najmočnejša, je teoretično za sporazum, pa v praksi misli, i|a je sporazum mogoč, če ostane vse pri starem, da bi nas izkoriščala kakor dosedaj in gospodarila po svoji mili volji nad Slovenci in Hrvati; ta pozna za sporazum samo eno sredstvo: Pojdite v vlado! Pri tej skupini je tudi g. Pašič. Tretja struja pa misli resne na sporazum in ima tudi največjo zaslombc na dvoru. Ves tozadevni preokret v radikalni stranki je bil preko dvora sprožen in zasluga te struje je, da se na Hrvatskem ne postopa, kakor se je mislilo v zadnjem času. Uspeh je bil tudi, da smo ustvarili fronto vseh onih, ki hočejo sporazum. Vsakdo je vedel, da bo treba zbog naše manjšine v . parlamentu še mnogo borbe za avtonomijo. Toda njeno misel smo s svojim parlamentarnim nastopom zanesli v srbski narod in vodili borbo zanjo tako, da vsakdo, tudi nasprotnik vidi, da se mora tu nekaj zgoditi in da razmišljuje, ali na podlagi vidovdan-ske ustave ali pa z njeno revizijo. Krivda radikalov. Krivdo, da ni sporazuma, nosijo pred-vsem radikali, ki niso hoteli o pred sporazumu v zagrebškem protokolu nič več slišati V protokolu je samo to, da se mora vladati čisto objektivno in pravično. In tega nočejo javno priznati! Krivi so, ker zastrupljajo ljudstvo in njegovo dobro voljo za sporazum s tem, da nas gospodarsko zapostavljajo, izrabljajo, z davčnim izsesava-njem ubijajo vsako voljo med ljudstvom za sporazum in da hočejo izstradati nase prečanske uradnike. To vse otežuje sporazum, ker radikalizira naše ljudi, kakor tudi postopanje radikalov proti Kadiču in preganjanje muslimanov kaže, da radikali nimajo prave volje za sporazum. V nadaljnjem izvajanju je g. načelnik, razmotrival trezno možnost naše nadaljne taktike. Povdarjal je pri tem, da moramo Slovenci svojo slovensko politično neodvisnost čuvati in varovati na vse strani. Ne gremo pod srbsko nadvlado, šli pa tudi ne bomo pod hrvatsko nadvlado. Mi hočemo svojo avtonomijo in sicer za vso združeno, od nikogar okrnjeno Slovenijo (viharno odobravanje). Zato tudi odločno jx>vdarjamo, da ne damo našega Prekmurja, ki bo naša žitnica in ki je in bo ostalo slovensko. (Viharno odobravanje.) Če kdo med nami Slovenci o slovenski politiki misli drugače, potem opravlja posle intriganta, ki spravlja Slovence v Nevarnost, da bi začeli borbo za svojo samostojnost, za svojo neodvisnost ne samo od Srbov, ampak tudi od Hrvatov. Tak Slovenec ni pravi Slovenec, ki hoče, da bi imeli yx> vojski s Srbi voditi še eno vojsko proti svojim sedanjim zaveznikom, da se ne pohrvatimo. Mi bomo imeli prjatelie Hrvate in Srbe. ko bomo imeli vsak svojo hišo. Če kdo misli, da naše delo za sporazum ni potrebno »n sumniči to naše delo, mu povemo, da edino patriotično mislimo mi, ker nihče ne ve, kaj bi bilo z našo državo, oko pride v Srednji Evropi do večjih nemirov in naša država tedaj ne bi še bila urejena. Če pa bo urejena, 1>o vsak Slovenec, vsnk Hrvat želel, da tudi ostane v tej državi in bo pripravljen zanjo tudi na žrtve, ker bo uverjen, da doprinaša žrtve ko- Strsts 1 STOVEflEC; Bfle m Julija 1921 risti svojega doma, za svoje rodbine I (Burno ploskanje in ovacije načelniku stranke.) Po poročilu strankinega načelnika se Je vršila obširna debata o drugi točki dnevnega reda: Sklepanje o nadaljni taktiki Jugoslovanskega kluba. Debate so se udeležili gg. D e ž e 1 a k, dr. 0 g r i z e k, S t e-blovnik, dr. Juvan, B r e n č i č, Marolt, L e b i n g e r', V u r n i k, dr. Korošec, Dokler, Gril, Zadra-v e c, S t o k 1 a s', dr. Brejc, dr. S t a-novnik, Moškerc, dr. Leskova r, Čer ne, Baje, Ogrin, dr. Fr. Kotnik, Vesenjak, Sušnik in Smo-dej. Po vsestranskem pretresu je predlagal urednik S m o d e j v smislu izzvenelo debate o zaključkih v seji vodstva KOMUNIKE, ki je bil po kratki debati soglasno sprejet in se glasi: Vodstvo SLS je zaslišalo izčrpno poro-Silo strankinega načelnika dr. Korošca o sedanjem političnem položaju ter po temeljiti debati soglasno izrazilo svoje mišljenje, da se končni sklepi o taktiki Jugoslovanskega kluba doneseio neposredno pred eačetkom jesenskega zasedanja narodne »kupščine. Med tem naj se drže neprestani stiki z volivci, da se more nadaijna taktika | določiti v popolnem sklada z narodno voljo. Vodstvo SLS naroča načelstvu stranke, da izvrši vse priDrave (volitve novih zaupnikov), da se more vršiti v prvih dneh v jeseni zbor zaupnikov SLS. V debati se je konstatiralo, da prezira-nie zagrebškega sporazuma, novo obremenjevanje z davki in dokladami na neenaki podlagi, gospodarsko zanemarjanje prečanskih krajev, preganjanje muslimanskega elementa v Bosni, ostri nastop proti hrvatskemu narodnemu zastopstvu in hujskanje belgrajskega časopisja nikakor ne služi ideji sporazuma, vsledčesar je dosedanja taktika slovenskega narodnega zastopstva zelo otežkočena. Jugoslovanskemu klubu je izreklo vodstvo radi njegovega delovanja za zakonodajno samoupravo Slovenije neomejeno zaupanje in zahvalo. Poslanec Vesenjak je nato poročal še o novih zakonskih predlogih, g. Gril iz Slov. Bistrice je izrazil željo, da naj bi stariši nastopili za prepoved, organiziranja ljudsko-šolske mladine v telovadnih organizacijah, ker se najnežnejši mladini vceplja strup. K slučajnostim so še govorili gg. Štrukelj, dr. Lesko ver. Florjančič in Galmuder, nakar je g. dr. Korošec zaključil sejo ob 1. popoldne med živio-klici na stranko in njenega načelnika. Seja narodne skupščine. PRISTRANOST VI.ADE NAPRAM KAT. IN MUSLIMANSKEMU PREBIVALSTVU V BOSNL .Belgrad, 9. ju). (Izv.) Danes se jc topei sešla narodna skupščina. Seja je oila precej burna. Pred prehodom na dnevni red je noiranji minister V u j i -č i č odgovarjal na vprašanje posameznih poslancev, posebno muslimanskih. Dt. S p a h o je stavil interpelacijo radi kršitve občinske samouprave v Bosni, kjer se še dosedaj niso vršile občinske volitve. Minister Vujičič je odgovoril, da občinskih volitev zato še ni bilo, ker ob-fjne še niso organizirane. Izjavil je, da se bodo volitve v organiziranih občinah vršile v najkrajšem času, istočasno se bo izdal tudi občinski zakon za Bosno, ki bo sličen srbskemu občinskemu zakonu. Dr. Spaho je izjavil, da z odgovorom ni zadovoljen, ker ministrove izjave ne odgovarjajo dejstvom. Nato je poslanec K u 1 e n o v i č slavil vprašanje radi orožnih listov. Pokrajinska uprava v Sarajevu je izdala zaupen akt, v katerem naroča okrajnim načelnikom, naj muslimanom in katoličanom odvzamejo orožje z motivacijo, da je 90 odstotkov muslimanov in katoličanov glasovalo za muslimanske po- slance ali za Radiča. V zbornici je nastal velik hrup in prepir. Minister Vujičič izjavlja, da take naredbe ni in da se je orožje odvzelo tudi 400 Srbom. Zemljo-radnik Kokanovič izjavlja, da se je orožje odvzelo samo zemljoradnikom. Nastal je hud prepir med radikali in pa zemljoradniki. Med prepirom je zaklical Svetozar Pribičevič, da se je v Vojvodini orožje dovoljevalo Mažarom. odvzemalo pa Srbom, ki niso radikali. Prepir je postal tako buren, da je predsednik prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je muslimanski poslanec Bajič očital Vu-jičiču, da so puške v Bosni razdeljene po strankarskem razpoloženju. I.ovcem — uglednim državljanom se je orožje odvzelo, dajalo pa mladim ljudem brez kvalifikacije. Izjavlja, da je sramota, da se je orožje odvzelo ljudem, ki so ga imeli nad 20 let. Nato je skupščina prešla na dnevni red: Volitev raznih odborov. Predsednik je odredil kratek odmor, da se načelniki strank o tem dogovore. Ker med načelniki ni prišlo do sporazuma, se bodo volili odbori jutri potom glasovanja. Razprava o uradniškem zakonu. RADIKALI PROTI POKOJNINI NIŽJIM DRŽAVNIM USLUŽBENCEMI — ODLOČEN NASTOP POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ZA PRAVICE VSEH USLUŽBENCEV DO POKOJNINE. Tajo tolike krivice uradništvu? — Dr. Hoh-njec obžaluje in protestira, ker v predloženem zakonu ni nobenega govora o plačah in pokojnini duhovnikov. Poslanec Z e b o t (Jugosl. klub) predlaga za člen 152. naslednje besedilo; Pokojninski prejemki se izplačajo takoj, ko se ukine plača umrlemu ali vpokojenemu uslužbencu, ali pa se izplačujejo vsi prejemki, dokler se ne prične z izplačilom pokojnine.« Govornik naglaša, kako je v Sloveniji polno slučajev, da se uslužbencem in njihovim ženam po več mesecev in let ne izplačuje pokojnina in da se radi-tega nahajajo v veliki bedi. Glede krajev, kjer bodo imeli uradniki posebne ugodnosti, zahteva, da se državni nameščenci v Prekmurju in v Mežiški dolini stavijo v isto vrsto kot nameščenci v Južni Srbiji. Zahteva, da se tudi prečanskim uradnikom štejejo vojna leta dvojno. Prečanskim vpo-kojencem in vdovam se delajo velike kri-| vice, zato govornik zahteva, da se vse krivice popravijo in zakon čimprej sprejme, i Poslanec Velja P o p o v i č , radika-lec in bivši šef Pašičevega kabineta, smatra, da ni prav niti moderno razširiti pravico do pokojnine tudi na nižje uslužbence, ker se uradnik mora pripravljati na državno službo, za nižje uslužbence pa gredo mladi ljudje samo radi lahke službe! Pravico do pokojnine ima samo kvalificirani uradnik, Ta predlog Velje Popoviča, ki je eden najuglednejših radikalcev in ministrski kandidat, je povzročil veliko ogorčenje med opozicijo, ki je burno protestirala. Vladni zakonski načrt o železniškem osebju. Belgrad, 9. julija. (Izv.) Minister za konstituanto je predložil zakonodajnemu odboru zakonski načrt o državnem železniškem osebju. Načrt ima 212 členov. Po mišljenju železniških strokovnjakov je ta načrt silno slab in nesprejemljiv. Ker bo zakonodajni odbor za proučavanje tega načrta takoj izvolil pododbor, naj se akcijska odbora železničarjev v Ljubljani in v Zagrebu posvetujeta in takoj pošljeta svoje predloge Jugoslovanskemu klubu. Naš dolg Angliji. Belgrad, 9. julija. (Izv.) Med našo in angleško vlado so se začela pogajanja radi izplačila vojnega dolga Angliji. Po računu angleške vlade znaša ta dolg 11 miljonov funtov šterlingov ali 4 miljarde dinarjev. Naša vlada pa izjavlja, da je ta dolg znatno manjši. Belgrad, 9. julija. (Izv.) Danes se je nadaljevala seja zakonodajnega odbora. Razpravljali so o 9. poglavju uradniškega zakona. Prvi je govoril dr. H o h n j e c , ki je pri členu 140. predlagal, da se v drugem odstavku, ki odreja, da se s 35 leti dobiva popolna pokojninska podlaga, popravi na 30 let, da bi tako služba za popolno pokojnino trajala 30 odnosno 35 let. Govornik motivira svoj predlog z različno službo. Tako n. pr. imajo uradniki po kaznilnicah težko, tudi nočno službo. Ako tak uradnik služi 35 let, ima v teh letih leta nočne službe, ki je tako naporna, da izčrpa vse moči. Govornik poudarja veliko uslužnost zakona napram ministrom. Člen 139. odreja med ostalim, da ima minister po enem letu pravico do pokojnine, člen 135., da se ministru, ki vstopi nazaj v državno službo, računa čas, ko je bil minister, petkratno, člen 144. pa odreja, da ima minister, ki služi dve leti, pravico do pokojnine tudi za ženo. Ako je v zakonu toliko obzirov do ministrov, zakaj se de- Novi tržaški škof. Rim, 9. julija. (Izv.) Papež je imenoval dr. Alojzija Fogar-ja za škofa v Trstu. — (Novi škof je rodom iz Podgore pri Gorici. Bogoslovje je študiral v Gorici in Inomo-stu. Bil je nekaj časa prefekt v malem semenišču, potem pa profesor na gimnaziji. Njegova mati je bila Slovenka.) Mir s Turčijo sklenjen. Lousanne, 9. jul. (Izv.) Velesile so se s Turčijo končno zedinile. Rusija se je povabila, da pošlje svojega odposlanca v svrho podpisa določil o morskih ožinah. Mirovna pogodba se objavi šele, ko jo ratificirajo tozadevni parlamenti. Slo-esni podpis se ne izvrši pred 17. ali 18. t. m. Stev. Trsa. Poslanec K r e m ž a r (Jugosl. klub) je izjavil: Velja Popovič, ki je eden najuglednejših radikalcev, se je pri členu 36. oglv-sil za besedo in predlagal, naj dobivajo po-, kojnino samo kvalificirani uradniki, izključil pa je nižje uslužbence. Po členu 5. tega zakonskega predloga spadajo med nižje uslužbence tudi nižji uradniki in sluge. Ako se ta zakon nanaša na uradnike, je treba, dia se nanaša tudi na nižje usluž-i bence. Govornik konstatira svoje začuden nje nad to izjavo, ki ni samo antisocialna, marveč tudi asocialna. Protestira proti tej izjavi in zahteva, da se o njej izjavi minister Trifkovič. Treba jc pomisliti, so li nižji uslužbenci potrebni ali ne. Če so po-, trebni, morajo dobiti vse, kar rabijo zase in za rodbino, pa tudi pokojnino. Če so pa nepotrebni, naj se črtajo. Dolžnost zakonodajnega odbora je, da se bavi s tem predlogom, ker se morajo za vedno preprečiti take precedence, da se duševnemu delu daje prednost pred manuelnim delom, kakor je to dejal Veja Popovič, ki je govoril z malouvaževanjem o nižjih uslužbencih' radi pomanjkanja izobrazbe. Opozarja, d» je med njimi mnogo takih, ki so avanziraH za uradnike radi naravne inteligence. Tudi mi v zakonodajnem odboru slišimo kmet-ske poslance, ki izražajo svoje misli precizneje kakor mnogi inteligenti. Kdor vrši svojo službo v redu, mora biti oskrbljen in dobiti pokojnino. Minister Trifkovič sc o Popovičevent predlogu ni nič izjavil. Glasovanje se bo vršilo jutri Angleško-francoska pogajanja prekinjena? London, 9. julija. (Izv.) Listi poročajo, da bo angleška vlada začetkom tega tedna pretresala vprašanje, ali je potrebno, da lord Curzon še nadaljuje svoje razgovore, s francoskim poslanikom v Londonu Saint-Aulairjem ali ne. Ako bodo sklenili, da tO ni potrtebno, bosta Anglija in Italija stavile Nemčiji svoje predloge, ki jih bosta pa preji dale Franciji in Belgiji na znanje. NEMŠKI POSLANIK PRI MUSSOLINIJU. Rim, 9. julija. (Izv.) Nemškega poslanika je danes sprejel Mussolini v daljši av« dijenci. PAPEŽEVO POSREDOVANJE. Rim, 9. julija. (Izv.) >Osservatore Ro« mame poroča: Papež je izrazil napram zastopniku Nemčije svoje obžalovanje nad čini sabotaže in pozval nemškega zastopnika, naj tudi nemška vlada izreče nad temi dogodki svoje obžalovanje. Ravno tako je naročil zastopnikom Vatikana v Parizu in Bruslju, da opozorita francosko in belgijsko vlado, naj ne napravita nobenih korakov, ki bi razburjenje prebivalstva še povečali. Pariz, 9. julija. (Izv.) Ker je papeški nuncij Ceretti odsoten iz Pariza, je šel y francoski vnanji urad tajnik nuncijature, kjer je sporočil francoski vladi to, kar objavlja >Osservatore Romano«. Odgovorili pa so mu, da sta belgijska in francoska vlada bili prisiljeni ukreniti vse potrebno, da se slični dogodki v bodoče ne ponavljajo. MILLERAND 0 NEMŠKIH REPARACIJAH. Clermont-Ferat, 9. julija. (Izv.) Oh proslavi Pasquala je govoril tudi predsednik republike Millerand, ki je rekel med drugim: >Tri leta 30 se razne francoske Edgar Allan Poe; Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) četrto poglavje. Kakor sem menil, je ladja odplula približno uro potem, ko mi je Augustus pustil uro. To je bilo 20. junija. Spomnili se boste, da sem prebil tri dolge dni v pod-ladju; med tem časom je bila zmešnjava in prerivanje na krovu, posebno pa v ka-jiti in luksuznih kabinah, da ni bilo prilike me obiskati; znali bi zvedeti za skrito loputo. Ko je Augustus slednjič prišel, sem mu zagotavljal, da je vse tako dobro, kot le mogoče; zato oba naslednja dneva ni skrbel zame, dasi je vedno oprezoval, kako bi prišel k meni. šele četrti dan se je nudila prilika. Medtem se je bil že opeto-vano odločil, da razkrije vse očetu in me takoj privede na krov; bili pa nismo še daleč od Nautucketa in iz par opazk, ki so ušle kapitanu, je sumil, da bi se vrnili, če bi oče zvedel zame. Razentega si po treznem premisleku ni mogel predstavljati, kaj bi mi neposredno manjkalo. Ko je tako vse pretehtal, jo sklenil da me pusti doli dokler me ne bi mogel neopazen obiskati; To se je zgodilo, kakor rečeno, šele četrti dnn potem, ko mi je prinesel uro; to je 9edmi dan potem, ko sem se nastanil v rv.rl I .i/l i,1 Dnini Sa l r mnn! 1..... — ,,nJ S« pvMiuuju. x 11UV1 J*^ IX 1IIVI11 UlUli TUUt3 lil jedil, kes- me je hotel najprvo poklicati k lopati in me nato založiti iz kabine. Slišal je glasno smrčanje in torej sklepal, da spim. Kakor sem preračunil, je bil to spanec, ki me je bil objel takoj, ko sem prišel z uro nazaj v zaboj; trajal je torej najmanj tri dni in tri noči. Zadnji čas sem po lastni izkušnji in zatrjevanju drugih spoznal močno uspavajoče uplivanje v izhlapevanju starega, nagosto zaprtega ribjega olja; in če pomislim v kakšnem stanju se je nahajalo podladje in uvažujem, da je bila ladja dolgo časa kitolovec, se včasih kar čudim, da sem se sploh zbudil. Augustus me je poklical najprvo narahlo pri odprti loputi; jaz pa nisem odgovoril. Zato je zaklopnioo zaprl in govpril glasneje, nazadnje zelo glasno; smrčal sem dalje. Kaj početi? Preteklo bi dovolj časa, da bi se preril skoz ropotijo in medtem bi ga morda kapitan Barnard pogrešal, ker ga je vsak trenutek rabil za urejevan je in prepisavanje trgovskih listin. Sklenil je torej, da se vrne in počaka nove prilike. To mu je bilo tem lažje, ker je zgledalo, da spim prav mimo in ni bilo misliti, da bi mi zapor kaj škodoval. Ravno se je tako odločil, ko je vzbudil njegovo pozornost nenavaden nemir v kajiti. Skočil je skoz loputo, jo zaprl in široko odprl kajitine duri. Komaj pa jo prestopil prag, je zablisnila pištola pred njim in obenem ga je kol treščil ob tla. Krepka roka ga je trdno oklepala ra vrat in ga pritiskala na kajitin pod; razločil pa je natanko vse okoii sebe. Njegov oče jo ležal na kajilinem stupnjišču, zvezan na rokah in nogah — z glavo nizdolu m z veliko rano na čelu, ki je krvavela nepre- stano. Ni spregovoril besedice in očividno se je boril s smrtjo. Nad njim je stal nižji brodar ter ga opazoval z zlodejskim za-smehom; preiskal je mimo vse žepe in pobral torbo ter kronometer. Sedem mornarjev — med njimi kuhar, zamorec — je prebrskalo leve kabine in se oborožilo z mušketami in municijo. Pri Augustu in njegovem očetu je stalo v celem devet mornarjev, izvržek moštva. Zdaj so šli lopovi na krov in vlekli prijatelja s seboj z rokami zvezanimi na hrbtu. Šli so k sprednji ladjini kabini, kjer je bil vhod zaprt; dva puntarja sta stražila s sekirami; ravnotako je bila zastražena glavna lina. Nižji brodar je glasno zaklical: »Poslušajte tam doli! Takoj na krov, drug za drugim — slišite? In da mi nihče ne zine!« .Čez par minut so se prikazali; prvi je prilezel Anglež, novinec. S klavernim ihtenjem je prav ponižno rotil pomagača, naj ga pusti živeti. Udarec s sekiro je bil odgovor. Ubogi so je zgrudil na tla brez vika in črni kuhar ga je dvignil liki dete in ga treščil v morje. Spodaj so slišali ropot in padec v vodo in niti pretnja niti obljube jih niso speljale na krov. Nasprotno — poskusili so splošen napad in trenutek je zgledalo, da bodo ladjo nanovo zavzeli. Vendar pa se je posrečilo upornikom zapreti prednjo kabino, preden je dospelo več kot šest nasprotnikov. Teh šest je bilo brez orožja in udali so se premoči po kratkem boju. Nižji brodar je govoril prijazno z njimi, gotovo da bi ostaii pod krovom popustili, kajti brez težave so razumeli vse, kar so na krovu govorili. Uspeh jo pričal tako za njegovo zvitost kot za peklensko nizkotnost. Vsi, ki so še bili v sprednjem kastelu, so bili pripravljeni na udajo; prilezli so drug za drugim na krov; zvezali so jih in jih vrgli na hrbet obenem s prvimi šestimi; v celem jih je bilo 27, ki se niso puntali. Sledilo je nepopisno gnjusno klanje. Privlekli so zvezane mornarje k zadnjem delu ladje. Tu je stal kuhar s sekiro ter odsekal glavo vsaki žrtvi, ki so jo puntarji držali preko ograje. Tako jih je umrlo 22 in Augustus je obupal nad življenjem; čakal je vsak trenutek, da pride vrsta nanj. Toda lopovi so se utrudili ali pa se jim je krvavo delo pristudilo: preostali štirje in moj prijatelj so bili začasno pomiloščeni, cela morilna tolpa pa se je udala požrtiji in pijančevanju do solnčnega zatona. Nato so se prič-kali o usodi pomiloščenih, ki so ležali štiri korake stran in morali slišati vsako besedo. Nekaj upornikov je žganje očividno ublažilo, kajti slišati je bilo, da naj izpuste ujetnike pod pogojem, da se nalenadno pridružijo puntu. Črni kuhar pa, ki je bil v vsakem oziru pravcati satan in ki je imel najmanj tolikšen vpliv kot pomagač, ni hotel slišati tega predloga in je večkrat vstal, da bi nadaljeval prejšni opravek. Na srečo je bil tako pijan, da so ga manj krvoločni lahko zadržali; med njimi je bil konopčar Dirk Peters. Bil je sin indijanke plemena Upsaroka, kj, živi v pustinjah črnih gor blizu izvira Misourija. Njegov oče je bil mislim kupčevalec s kožuhi ali pa je imel vsaj nekakšne zveze z indijansko trgovinsko postojanko ob reki Levvia, »fllie sledi.) Štev. 1551 SEOVENEC, 3tte lfl. JolfJa 192A Stran & vlade pogajale i raznimi nemškimi vladami glede plačevanja odškodnine. Pogajanja pa so tekla brezuspešno. Zato sta bili francoska in belgijska vlada prisiljeni poseči po drugih, izdatnejših sredstvih. Mi smo zasedli Poruhrje, ne da ga osvojimo, ampak da prisilimo Nemčijo, da bo držala dano besedo. Koncem 9vojega govora je pozival Millerand Francoze vseh strank k slogi. ODŠKODNINA ZA MOST V DUISBURGU. Kohlenz, 9. julija. (Izv.) Medzavezniš-tca komisija v Porenju je dovolila železniški opravi znesek 63.000 frankov kot odškodnino za poškodovani most v Duisburgu. Ta znesek mora povrniti nemška vlada. BELGIJSK'" SVARILO PRBD SABOTAŽO. Pariz, 9. julija. (Izv.) Agence Havas javlja iz Aachena: Šef nemške civilne uprave za Porenje, ki obsega vse od Belgijcev zasedeno ozemlje, ie izdal poziv na nemško prebivalstvo, naj se vzdrži vsakega čina sabotaže. NOVA ZASEDBA. Dortimind, 9. ronija. (Izv.) Francozi co zasedli znane železo - jeklene delavnice Hosch. Ker manjka premoga, bodo delavnice morale ustaviti delo. DR. BENEŠ V PARIZU. Pariz, 9. julija. (Tzv-) Češkoslovaški Minister vnanjih zadev dr. Beneš je prišel danes v Pariz. FRANCOSKA ZBORNICA. Pariz, 9. julija. (Izv.) Poslanska zbor-fiica je končala generalno debato o voliv-m reformi za parlament in prešla k speci-ialni debati NEMIRI V NEMČIJI. Berlin, 9. julija. (Izv.) V Nowawesi pri Potsdamu je na trgu prišlo do velikih izgrede*. Trgovci so bili prisiljeni blago oddati za polovično ceno. Šele ko je prišlo 200 policistov iz Potsdama, je uspelo oblastem napraviti red. »LAV0RAT0RE« USTAVIJEN. Trst, 9. julija. (Izv.) Vlada je zopet prepovedala izhajanje lista »Lavoratore« zaradi nekih protimilitarističnih člankov. Tiskarno je zasedlo vojaštvo. 17 SMRTNIH OBSODB V CARIGRADU. Carigrad, 9. julija. (Izv.) Vojaško sodišče je obsodilo 17 oseb na smrt. Ohdol-ženi so bili, da so v zadnjih borbah podpirali Grke- Nekaj o avstrijakarifstvu P< cd nekaj dnevi smo objavili članek o »dvojni morali«, ki je v slovenski javnosti posebno neugodno vplival na »Jutro«. Temu ni bilo prav, da bmo omenili v našem članku one »mafije« na Dunaju, pri kateri je bil udeležen tudi dr. Žerjev: Če bi bili omenili tudi to, bi bilo seveda vse v redu, kajti znana stvar je, da so demokratje silno radi širili vest, da je vse, kar se je godilo na Dunaju pred prevratom, samo delo dr. Žerjava, ki da je stal za dr. Korošcem in tiščal v ospredje, naj se ta »eksponira«, ne pa on, dr. Žerjav. Demokratje pa ne pomislijo v kako zelo ponižujočo vlogo potiskajo s tem dr. Žerjava, kajti človek, ki se skriva za širokim hrbtom koga drugega magari kot sufler, ni junak, ampak po starem kranjskem izreku figovec. To bi bilo eno. Drugo pa je očitanje avstrijakantstva dr. Korošcu. 0 tem poglavja se ne more do sitega najesti zlasti »Slov. Narod«. Ta posebno rad priobčuje obtožbe o »avstrijakantstvu« dr. Korošca, hoteč s tem zadeti ne le njega, ampak celokupno Slovensko ljudsko stranko. Da bodo »narodovski« razburjeni duhovi nekoliko pomirjeni v tem oziru, jim hočemo povedati nekaj, kar piše srbski, prosimo, srbski list »Naš Dom«. Tam pripoveduje neki Srb, kako je napisal med vojno brušuro »Der Streit um Altserbien«. Med tem, ko se je brošura tiskala, je prišel pisec brošure na Dunaj v Jugoslovanski «lub in o srečanju s predsednikom kluba Ir. Korošcem poroča sledeče: »Dr. Korošec me je sprejel zelo ljubeznivo. Predstavil sem se mu in mu povedal na kratko vso vsebino brošure«. »Pa imamo mi že vse«, — mi je odgovoril dr. Korošec. »Tudi interpelacijo o tem smo že vložili«. — Nato je pozval tajnika Majcena, da izroči srbskemu gostu dva izvoda že tiskane interpelacije. Nadalje pripoveduje pisec brošure: * Videl sem imena, celo iste besede, katere sem rabil sam. Topil sem se od radosti«. »Odkod ta spis«? — se je vprašal mož, »»Od dr. Hrvoja v Zagrebul«« Temu je namreč srbski zaupnik ž« ftrej dal vse tozadevne informacije. In ko je srbski gospod po dveh dneh sopet prišel v Jugosl. klub na Dunaju, mu je tajnik kluba g. Majcen mogel pokazati že Zopet novo interpelacijo o bolgarskih napadih na srbsko ljudstvo, » Tako naglo so delali dr. Korošec in Jugosl. klub« — pravi pisec teh črtic v »Našem Domu«. »Pa še kaj prinesite«, je rekel dr, Korošec Srbu pred njegovim odhodom, »magari po kurirju«. Po kurirja — prideva pisatelj. AH je on vedel, da za splošne narodne cilje srbska inteligenca ni imela denarja? In nato popisuje, kako ga je vodil dr. Korošec po vseh parlamentarnih klubih, kjer je imel mož priložnost, da pove vse svoje težnje ... Tako je torej izgledalo »avstrijakant-stvo« dr. Korošca v težkih vojnih letih. »Jutro« bo seveda zopet reklo: »E, kaj ta Srb, ta ni bil član tiste »mafije«, koje član je bil dr. Žerjav« .., Kakor da bi Avstrija še danes stala, če ne bi bilo dr. Žerjava ,.. Preidimo pa sedaj na drugo poglavje, na poglavje o inteligenci, o srbski inteligenci. To nam popisuje Srb v »Našem Domu« tako: »Če so prišli naši duhovniki itd. pred avstrijsko vojaško pisarno, so se odkrivali in priklanjali že kar v naprej, »Ne tako«, gospodje, sem jim rekel, -»ne tako«. »Vi boste vse pokvarili, kar smo mi dosegli, pokvarili namreč s svojo ponižnostjo.« »Srbska inteligenca ni bila namreč prav nič hrabra«, pripoveduje pisec dalje. »Vse je bilo v strahu in trepetu. Moštva in ponosa ni bilo v nji niti za počen groš.« Ali ni ta slika ob enem tudi verna slika naše današnje slovenske inteligence? Tako sodijo pošteni Srbi o dr. Korošcu in njegovem delovanju za Srbe med vojno. Tako odgovarjajo pošteni Srbi na klevete »Samouprave« in »Politike« o dr. Korošcu. Ako bo pa potrebno, bomo odgovorili nekoliko še mi sami! misli v Avstriji. Katoliški shod na Dunaju, ki je zboroval od 27.—30. junija, je jako uspel. Udeležencev je bilo po udeleženskih kartah 250 tisoč. Najlepše se je izkazala mladinska organizacija, dijaška in telovadska. Zlasti v dijaštvu veje odločno katoliški, pa tudi jaki nacionalni duh ter odpor proti materialističnemu socializmu. Liberalizem itak ničesar več ne pomeni; v javnih državnih poslih gre meščanski liberalizem skupaj z vlado prelata dr. Seipla. V govorih glede socialnih nalog katoli-čansiva se pa govorniki niso izražali samo proti materialističnemu socializmu, ampak tudi, oziroma predvsem proti materialističnemu kapitalizmu. Kajti le-ta kapitalizem je rodil iz sebe marksistični socializem. Kot lek zoper nevzdržne moderne družabne razmere se je splošno povdarjala temeljita do dna segajoča reforma družabnega ustroja na podlagi krščanske srendjeveške stanovske ideje, ki je etična, v nasprotju z materialistično idejo razred.., ki je ue-moralna tvorba. Stanovi se morajo zavedati svoje moralne obveznosti napram poedincu in družbi in narobe . Veličasten je bil slavnostni obhod 1. julija. Prelat dr. Seipel je bil predmet takih ovacij. kakor jih Dunaj ni videl izza časov rajnega dr. Luegerja. Najbolj navduše-valen je bil koniers katoliških dijaških društev, Iti so polni svežega borbenega duha. * Papež Pij XI. je podvzel energično akcijo za ureditev reparacijskega vprašanja. Značilno je, da se je katoliška »La Libre Belgique«, glasilo ministra za zunanje zadeve Jaspara, odločno postavilo na stran papeža. Omenjeni list pravi, da ruhrska akcija ni rodila nobenega rezultata in da je le znižala kurs belgijskega franka, Zagovarja angleško st-ilišče. Dasi belgijska vlada izjavlja, da s tem člankom ni v nobeni zvezi, ni mogoče tajiti, da ima članek simptomatičen pomen. Papež je po nuneju Paccelliju dosegel, da nemška vlada v posebnem komunikeju obsoja akte nasilja v Poruhrju od strani nemškega prebivalstva, Papež izda ob 600 letnici pro-glašenja sv. Tomaža Akvinskega za svetnika 18. t. m. okrožnico, v kateri se bo baje dotaknil tudi svetovnega političnega položaja. — Kar se tiče Anglije, trdovratno vztraja na čim skorejšni rešitvi poruhr-skega in reparacijskega vprašanja, pri čemer jo podpira zlasti Italija: zdi se pa, da tudi Belgija ni nenaklonjena likvidaciji toga spora, ki škodljivo vpliva na evropsko gospodarstvo. Poincarč se dogovarja dalje z Anglijo, toda dozdaj brez posebnega uspeha. * Okrožnica papeža Pija XI. »Osser- vatore Romano« priobčuie v svoji številki 7. julija okrožnico papeža Pija XI. ob priliki 600-letnice proglašenja sv. Tomaža akvinskega za svetnika. Zelo važen je odstavek, kjer se govori o državnopravnih nazorih velikega krščanskega modroslovca, o njegovih narodopravnih načelih, o miru in vojski ter o pravični vladi. »Ako bi se ta načela«, pravi sveti oče, >v zasebnem in javnem življenju točno izpolnjevala, bi no bilo treba ničesar druceca. da bi ne ures- ničil oni mir, za katerim sodobno človeštvo tako zelo stremi. * Dobra finančna politika Anglije in njen vpliv na zunanjo politiko. Proračun za 1. 1923-24 je bil te dni v nižji zbornici sprejet z 249 glasovi proti 145. Poročevalec sir Hicks je pri tej priliki izvajal, da po Geddesovem načrtu izdatki Anglije od 1. 1918-19 stalno padajo. Takrat so znašali 3146 miljonov funtov šterlingov, leta 1922-23 so znašali samo še 968 miljor.ov, letos znašajo 875 miljonov. Ker hoče vlada leta 1924-25 izkazati še nižje izdatke, nadaljuje z redukcijo, Tako je do danes odpuščenih okoli 133.000 uradnikov iz vseh ministrstev. Ker tudi dohodki padajo, bo treba tem večjega štedenja, davki se pa na noben način ne smejo zvišati, ampak rajši narobe. Kar se tiče novega •opivališča za brodovje v Singapuru, ne bo stalo več kakor 1 miljon tuniov šterlingov za 1, 1923-24 (prva rata). Kar se tiče zunanjega dolga, je Anglija docela odplačala vse dolgove ii-vzemši onega napram Ameriki, ki se pa redno vsako leto odplačuje. Viseči dolg, ki je znašal 1. 1918 1 miljardo 500 miljonov funtov, znaša danes samo 800 miljonov funtov. Anglija je edina država, ki si je prizadevala po vojski svoje izdatke po- j kriti; seveda si je v to svrho naložila ve- i lika davčna bremena, ki se morajo zdaj [ oiajsati. — Ministrski predsednik Baldwin je nato izjavil, da žalibog letos davka ne bo še mogoče odpraviti, ker je treba angleško sladkorno industrijo zaščititi in domačo produkcijo zvišati, kar je neobhodno potrebno v svrho vzdržanja angleške devize na njeni višini. Vlada ima tudi namen, da se cene življenjskih potrebščin stabilizirajo. — Prizadevanje angleške vlade, da svoj proračun ohrani aktiven, je tudi vzrok, da forsira ugodni razplet reparacij-ske krize in poruhrskega vprašanja. Boji se namreč padanja angleške devize, novih stroškov (zračno brodovje!) in poslabšanja delovnega trga, kajti zadnji čas se zopet širi brezposelnost in grozijo oziroma so se že začeli veliki štrajki, kar angleška vlada v glavnem pripisuje gospodarski krizi v Nemčiji. * Trgovska zbornica v Manchestru proti francoski politiki. Na zadnji seji trgovske zbornice v Manchestru je predsednik Clare Leeds ostro obsodil sedanjo francosko politiko, rekoč, da Francija ne bo uničila s svojo politiko v Poruhrju le Nemčije, ampak tudi Anglijo in samo sebe, Francozi bi morali razumeti, da ni mogoča istočasno politika obnove in politika raz-diranja. Industrijsko prebivalstvo v Angliji te politike ne bo več moglo dolgo vzdržati. * Zaplenjene nemške milijarde. Francoske oblasti so zasedle podružnico nemške državne banke v Duisburgu. Pri tej priliki so baje zaplenili nad 70 milijard mark. — Marka danes sicer ni mnogo vredna, ampak 70 milijard je pa tudi v zdravi valuti že prav lep znesek. * Pri volitvah v angorsko narodno skupščino zmagujejo povsod pristaši Ke-mal-paSine stranke »za obrambo prava*, ki se hoče po volitvah prekrstiti v turško ljudsko stranko. To je zato pomenljivo, ker je ta siranka za mir z velesilami in ker bo nova skupščina imela ta mir ratificirati. V notranjepolitičnem oziru se pa opozicija pritožuje, da kemalisti volitve izvajajo s silo in korupcijo. »Zgodovina naše dežele nas uči« — piše »Tanin« — da preveč sijajni vspehi pri volitvah pomenijo skorajšnji padec.« Bomo videli. Glede odnošojev med Bolgarijo in Jugoslavijo je izjavil bolgarski ministrski predsednik Cankov pariškemu -.Tcmpsu«, da ne bo zasledoval samo politike dobrih odnošajev, ampak čim tesnejše zveze. Zato se bodo spoštovale od stani Bolgarije vse sklenjene pogodbe. Sicer pa niška pogodba ni tako škodljiva in neugodna kakor so to izvestni krogi slikali. Tudi je pretirana trditev, da po tej pogodbi morejo jugoslovanske čete stopiti na bolgarsko ozemlje. Mi makedonstvujočih ne bomo podpirali in ne bomo dovolili, da se vmešavajo v notranje politične zadeve. Kar se tiče Francije je dejal Cankov, da je bila ona prva, ki je novi vladi ponudila svojo moralno podporo, za kar bo Bolgarija Francji vedno hvaležna. Proti komunistom je začela nova bolgarska vlada dejansko nastopati. Minister za notranje zadeve Rusev trdi, da so oblasti zasledile veliko zaroto komunistov, ki so soglasno direktno iz Moskve pripravljali skupaj z zemljoradniki vstajo. V Plovni so oblasti zasledile tudi dve strojni pn-ški, precej municije in drugega orožja, ki je bilo poslano v Bolgarijo iz Rusije. Vse stare meščanske stranke v Bolgariji nameravajo likvidirati, stare politične kadre in zastarele programe izločiti, se nasloniti na mlado demokracijo in ustvariti enotno demokratsko stranko. Tako je izjavil sam ministrski predsednik Cankov in njegova stranka je temu programu že pritrdila. Nova železniška zveza se je stvorila la rini med Aleksandrovim in Vidinom, s čimer se je severovzhodni del Bolgarije oziroma bolgarsko Podonavje zvezalo t Sofijo, ki ima velik gospodarski pomeo, Progo je otvoril car Boris osebno. Politične vesti. + Proti šolski avtonomiji na Hrvat« skem. Zagrebški listi javljajo, da bo po. verjeništvo za prosveto na Hrvatskem ukinjeno in vse posle tega poverjeništva bq vodilo poslej prosvetno ministrstvo t Bek gradu. Ta ukrep utemeljujejo s tem, da nova ustava ne pozna nikakih avtonomnih ustanov več. Na Hrvatskem vlada vsle4 teh namer centralne vlade veliko nezadoi voljstvo, ker smatrajo ta korak centralni vlade kot prvi poskus ukinjenja vseh av« tonomnih ustanov, med drugim tudi avten nomije vseučilišča. Dalje smatrajo ta ko-i rak za naperjen proti hrvatskemu učitelj stvu, ki je po veliki večini protivladno. Namesto poverjenika za prosveto bodo dobili v Zagreb delegata ministra za pro-i sveto. Kot bodoči delegat za prosveto sel imenuje — živinozdravnik Gabrek. -h Vmešavanje patrijarha Dimitrija *> rekonstrakoijo kabineta. Pod tem naslovom! poroča zagrebška »Riječ«: »Danes (rine 7. t. m.) dopoldne je obiskal ministrskega predsednika patrijarh Dimitrije, baje vsled vesti, da bo postal dr. Janič minister za vere. Zanimivo je, da se cerkvena oblast vnrak šava v ministrske kandidature, Gewehr bei Fufi) in čakali, naj sc stvari razvijajo kakor se., hočejo«. p Slovensko ljudstvo v Primorju InSk! vladi. »Goriška Straža' objavlja odprto pismo poslanca Virgilija Ščeka na videmske-ga prefekta Pisentija, v katerem ga svari, da ne bi ovacij, katere so mu prirejali ob priliki njegovega potovanja po Goriškem razni slovenski fašisti, smatral za izraz mišljenja slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo na Primorskem se po 09% zvesto drži svojega naroda, kdor se j j pa vpisal med fašiste, to so zgolj koristolovci in taki, ki jih razne razmere v to silijo, v obče de-generati. Zdravo ljudstvo pa sodi vlado no tem, kar vidi in čuti. Vojna odškodnina se krči, brezposelnost se veča, Slovenci se izrivajo iz vseh služb, društveno življenje ni svobodno, šole se zapirajo itd. »Če naše ljudstvo ni ljubilo avstrijskih uradnikov, kr nk-o prizadevali niti stotinke d inašnjih krivic, kako naj ljubi zastopnike laške vlade?« — povprašuje po pravici poslanec Šček. Vi obče, zaključuje poslanec Šček svoje pismo, je brezuspešno vse prizadevanje prefekto-vo, pridobiti ljudstvo za laško >-1ado, takisitf pa bi bilo brezuspešno hoteti odvrniti prefekta od njegovih poilalijančevalnih namer. »Zato mi je zelo žal, g. prefekt« — konča poslanec Sček — :>da ne moremo sodelo-vati v popolni slogi in blagoslovu v prid sloveir kemu in italijanskemu narodu.« Naroiatte .Slovenca'E Rbn 4 fli/JV KiYEU, m j»fTTJSa T9Z3. Iffpiv. 752. štajerske novice. . i Shod delavstva, lri ga je za petek Jnt 6. L m. zvečer sklical v Mariboru po-olanec 2ebot, je bil lelo dobro obiskan. Ovorana je bila nabito polna železničarjev, državnih nastavljencev in tovarniških delavcev. Predsedoval je tov. L a j h. Po-rianec Ž • b o t je govoril o položaju, s posebnim ozirom na delavske razmere. Zborovalci so brez razlike odobravali delovanje našega parlamentarnega zastopstva in Zahtevali, naj naši poslanci nadaljujejo borbo za našo osvoboditev. Govorili so še strokovni tajnik Semenič, Lajh, Jančfč in Medvešek. Zborovalci so izrazffl željo, da bi poslanci pogosto prihajali med ljudi in jim objasnili položaj. Ob enem pa kličemo belgrajski centralistični vladi ob 12. uri: Dovolj je obečanj, dovolj obljub, mi hočemo kruha! Na papirnato obljube ne damo prav nič več. Raztrgani hodimo okoli gladujemo z otroci vred, sama kost in koža nas je. Naša potrpežljivost je pri kraju. Centralizem nas ubija, mi umiramo počasne smrti. Nekdaj idealni borci 5ca našo narodno svobodo, smo danes gospodarsko in duševno uničeni, glad in pomanjkanje pa nam je uničilo i naše ideale, ki smo jih s tako vnemo gojili ob prevrata. Zahtevamo takoj kruha; vlado pozivamo, da nam da kruha in vseh i*redstev za nas in naše gladne družine. Vi poslanci pa nam stojte trdno in zvesto ob strani, mi smo vaši in vam bomo vedno hvaležni za obrambo naših življenjskih pr avic.« — Govor vrlega delavca je napravil globok irtis. Nato se je razpravljalo o izvedbi podrobne organizacije v vseh podjetjih in tovarnah. Delavsko gibanje v Mariboru čvrsto napreduje. š Finančna kontrola v Maribora, Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Na temelju odobrenja generalne direkcije posrednih davkov v Belgradu z dne 15. junija 1923, fttev. 19.153, se v področju sreske uprave finančne kontrole Maribor I vposlavi pri glavni carinarnici I. razreda v Mariboru oddelek finančne kontrole Maribor 3 z dnem 20. julija 1923. — Strokovna zveza državnih ccstar-tv. Državni cestarji Slovenije so si ustanovili ▼ Celju svojo stanovsko strokovno »rganizacijo, ki bo razširjala svoj delokrog tudi na druge dele države. V okrilju zveze »o delovala tudi sekcija okrajnih cestarjev, ki bo imela svojo avtonomno upravo, Organizacija bo nastopala in se borila za kulturne, gospodarske in stanovske interese »vojih članov. — Pozivamo vse državne in okrajne cestarje, ter njih vdove in upoko-(ence, ki morebiti ne prejmejo obvestila od tajništva zveze, da nemudoma priglasijo ivoja imena z natančnim naslovom na: Strokovna zveza državnih cestarjev v Celja hotel Beli vol, kjer se dobe vse informacije v organizacijskih in strokovih zadevah. Organizacija, ki se je ustanovila dne 27. maja t. 1. je pričela že vsestransko s svojim delom za člane. — Naj ne bo državnega in ne okrajnega cestarja, ki bi ne oii član svoje strokovne stanovske organizacije. V slogi je moč, v delu rešitev! Načelstvo S. Z. D. Z. v Celju. — Promocija. Dne 23. junija je pro-flsoviral na gregorijanskem vseučilišču v Rimu za doktorja teologije salezijanski no-vomašnik dr. phil. Frančišek K n i f i c iz Predvora pri Kranju. — Ribnica. Na postafici Zlebič se je Mla že začela graditi nova čakalnica. Delo se pa iz politično-strankarskih razlogov ni nadaljevalo. V kratkem se odda zgradba v popolno dovršitev. Gradila se bo iz drž. kreditov, zato misel, da bi se čakalnica gradila s prostovoljnimi darovi ljudstva, ki ki je po večini revno, sedaj ni na mestu. Kdor pričenja to akcijo, bi naj bil preje prišel, ne pa sedaj mešati, ko je državni denar zagotovljen. — V Višnji gori je bil za župana izvoljen 8. t. m. g, Alojzij P a j k , čevljarski mojster, za svetovalca pa Ignacij F a b -j a n , krojač. V teku dveh let je to že šesti mestni izvoljeni župan. — Nov upravnik državnega monopola. Belgrajski listi poročajo, da je dosedanjemu upravniku državnih monopolov v Belgradu, g. Ravetu, potekel rok njegove pogodbe, vsled česar bo zapustil svoje mesto. Kot njegovega naslednika imenujejo njegovega dosedanjega pomočnika Todoroviča. — Kako **> »rodi naSim fantom pri rojakih. Is Ornža v Dalmaciji smo prejeli naslednje pismo: OdSli smo 2. maja t 1. k 18. pešpolku v Gruž pri Dubrovnika. Med vožnjo so nas spremljevalci tolažili. d« smo pač lahko veseli, ko gremo ravno k tomu polka. Toda prevara je bil« grenka. Takoj prve drrf smo začutili grenko bol v 7apostav]janjn pred srbskimi vojaki. Pri vsaki reži, kakor pri menaži, pri razdeljevanju poMimemih del so na dobrem stali Mu 1« Srbi in MaJart: potrpežljivi Janer, ti r>a le čakaj ta stoji Vročina je neznosna, vode po re'i kasarni ne- Ne moremo se ne umivati, ne kopati, I ako, da smo prisiljeni biti umazani. Posode ostanejo od menaže do menaže neočiščene. Vstaj a-5io vsako jutro ob 4-nri. Med spanjem smo večji tel zaposleni na stražah, v sobah, hodnikih, tako la vsaki daa kmim teomrj Utrl do pat ar. Priila je pač neka naredba, da lahko nekaj časa opoldne spimo Ali med počitkom vedno zaslišiš surove klice: >V stroje, >diži sec itd. Na ta način smo Se tega prikrajSani. Brali smo naredbo, ki jo je izdalo ministrstvo vojne in mornarice, da ur • vojska ob nedeljah popoleo počitek, to pa pri nas podofieirji ne upoštevajo ta tako nas Se ob nedeljah pode od jutra do večera k deta, 4a se mora vsak, kdor hoče pisati kako pismo svojcem ali pa se malo od počiti, skriti v hrib za kasarno, da se na ta način mira odpočije. Vežbanja (poSteno vojažkega) imamo dnevno sedem nr. Na vežbališču kakor tudi v kasarni nam podofieirji psujejo matere, očete, sestre, Jeznsa, Marijo itd. z najrazličnejšimi, najostud-nejSimi psovkami, kakršnih največja moralna pro-pallca izmed Slovencev ne zna, da se nam slovenskim fantom kar srce trga, a molčati moramo. Me-naža je vedno ena in ista. Zjutraj je pr žgan.ka, ki ni ne voda ta ne pop, opoldne ješprenj ali rgis na vodi (zelo papricirano) ter košček mesa, za katerega bi človek mislil, da ga dobi kot injekcijo. Za večerjo pa fižol, juha, ali kakor prejšnje za opoldne. Vedno eno ln isto. Popolnoma navadna podlost pa se je dogodila, da je vojak mesto komisa dobil dva dni stare drobtine, vmes pa smeti. In tako naj vojak dela s čutom patriotizma, ko so mu obrača in krči želodec? Ni čuda, da je vsalt dan toliko fantov bolnih. Zdravnik, ta je pn posebna specialiteta. Ko prideš k njemu, ti da tri počitka, povrhu pa zapiše v bolniško knjigo, da se mu da po okrevanju 5 dni zatvora, ker ni pazil na noge. Kako naj b' pazil, ko nimaš vode za umivanje nog, čevlje pa vse preozke ali pa grozovito velike. Na Vidovdan in Petrovo se je vršil tu pokrajinski zlet Dubrovniške sokolske župe. Pobrali so nas vse. vojake iz kasarne večinoma Slovence in smo morali delati parado ter celo nastopiti sokolske vaje s puSkami. Kar pa jih še ni znalo sokolsldh vaj, morali so ostati doma in ribati stranišča in hodnike. Na Vidov dan smo se na solncu pri paradi žga-li in peldi od pol devetih do pol treh popoldne. Ob 4. uri smo šli na telovadišče in se vrnili ob 7. uri vsi izmučeni. Hrana je bila seveda ista, dasi je Vidovdan tako velik srbski praznik- Da pa nam ostane tako lep in trajen spomin na vojaški slan, so krive naše predpostavljene starešine, ki ravnajo z nami bolj ostudno in trpinčevito, kakor največji surovež z ubogim živinčetom. Premnogi izmed nas so skoro že docela obupani. Prosimo Vas, da blagovolite po Vaših gg- poslancih skrbeti za izboljšanje našega gmotnega položaja, kar bomo tudi mi znali ob našem povratku hvaležno upoštevati. Bog živi! Na skorajšnje svidenje. — Prizadeli slovenski fantje 13. pešpolka v Gružn pri Dubrovniku (Dalmacija). — Gasilci! V nedeljo, dne 15. julija 1923, ob pol 11. uri je občni zbor gasilske zveze v Ljubljani, Mestni dom. Vsako društvo je dolžno odposlati vsaj enega zastopnika, in sicer v k r o j u. Železniška vožnja je polovična proti prsdložitvi društvene izkaznice, zato naj si vsak udeleženec pravočasno oskrbi izkaznico ter dobro shrani kupljeni listek za pot nazaj iz Ljubljane. Popoldne ob 2. uri je velika gasilska vaja na trgu Sv. Jakoba, po vaji pa obhod po mestu do gostilne »pri Levu« na Gosposvetski cesti, kjer se vrši zabaven ^ prijateljski sestanek, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji gasilstva, zlasti pa ljubljansko občinstvo. — Za zedinjenje protestantskih cerkvenih občin v Jugoslaviji. Dne 3. t m. so v Novem Sadu zborovali seniorati jugoslovanskih protestantov. Predmet zborovanja je bil enotna organizacija evangeljskih cerkvenih občin v Jugoslaviji. Sklenili so, da se združijo v evangelj-sko cerkveno okrožje augsburške veroizpovedi. Načelovala bosta po en duhovni in svetni predsednik, ki jima stojita ob strani okrožni cerkveni svet in konzistorij. Za začasna predsednika sta bila izvoljena Gustav Adolf Wagner iz Novega Vrbasa in Karel WaiB iz Pančeva. Ustavotvorna splošna cerkvena sinoda se skliče najkasneje v dveh letih. — Delegatje F. 8. za HI. kongres odpotujejo v čelrtek 12. t. m. ob 22.45 b. z južnega kolodvora po državni železnici čez Karlovec. Vsi, ki mislijo odpotovati s tem vlakom, naj se zberejo najmanj pol ure pred odhodom vlaka pred blagajno. Dolenjski delegatje naj se priključijo spotoma. Natančnejše informacije daje A. Pire, Emonska cesta tO/I. — Delegati učiteljskih podružnic Fer. Saveza se bodo odpeljali na III- kongres v BelgTad skupno z dijaškimi delegati v četrtek ob 22.46 h z južnega kolodvora Ljubljana čez Karlovac v Zagreb, kamor bodo dospeli ob 6.30 v petek. Delegati te Štajersko se priključijo v Zagrebu na drž. kolodvoru, o-lkn-der je skupen odhod ob S h v Belgrad, kamor dospejo ob 22.20 h. Delegati se vozijo četrtinsko ter naj na kolodvorih izjavijo, da se priključijo družbi delegatov v vlaku. — Smrtna nesreča. Dne 7. t m. je. na travniku pri Škof ji Loki padel z voza 70 letni hlapec Matevž. Zlomil si je tilnik in bil takoj mrtev. Služil je nad 20 let pri g. I. Zicherln v Škofji Loki. Doma je bil s Roteč pri Medvodah. — Mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj. Dunajska medicinska fakulteta priredi od 17. do 29. septembra 1923 X. mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj s posebnim upoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imaio plačati le vpisnino, katera /naša 100.000 a. kron. Reflektanti naj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr A. Kronfeldu, Wien IX„ Porzellangasse 22. — Tatovi koles pridno izvršujejo svoje nečedne zločine. V Straži je bilo ukradeno kolo znamke >Rambler< 6t. 39.404, v Gradcu mizarskemu mojstru Jožefu Jakžetu št 2609 in v Višnji Gori Alfonzu Turku znamke Ktnta. vredno (3000 K: Turku je odnesel lat tudi 20.000 K vredno harmoniko. — Občinski odbornik Anton Martine, v Selih pri Rudniku brani kolo. ki je bilo najbrž ukr«>in>io Lastnik naj w pri njem zglusi Na kolesu je na p»: »Agnila Hutchmsou Tipo Da Montažna«. — Svojim staršem ušla je 10 letna Terezija Gunzek iz Laškega pri Sv. Lovrencu. — Vlom na Grčvrhu. Neznani zločinci so vlomili v kočo Magdale.ie Slak na Grčvrhu in ji odnesli blaga za 4000 K. Ustanovni zbor ^Strokovne zveze javnih nameščencev«. V sredo, dne 11. julija 1923 se nadaljuje ustanovni občni zbor zveze v prostorih (klet) konsumnega društva, Kongresni trg 2. Začetek točno ob 8. zvečer. Ker se občni zbor radi obsežnega programa dne 4. t. m. ni mogel zaključiti, je bilo soglasno sklenjeno, da se zborovanje dne 11. t m. nadaljuje in sicer se obravnavata točki: 3. Določitev prispevkov in pod-jjor in 5. Slučajnosti. Vse druge točke so bile obravnavane Ln sprejete. Nadaljevanje se vrši ob vsakem številu navzočih članov. Izredni zbor »H. B. J. H. R.« Včeraj 9. julija t. 1. popoldne ob 3. uri se je vršil izredni občni zbor »Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic« v bančni posvetovalnici. Na dnevnem redu je bil predlog upravnega sveta o povišanju delniške glavnice od Din 2,500.000 na Din 5,000.000 in o dotični izpremebi pravil. Na občnem zboru je bilo zastopano 4.732 glasov z delniško glavnico 2,358.700 Din. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Fettich, ki je ugotovil, da je navzočih več kot 10 delničarjev, da je tedaj v smislu pravil podana sklepčnost in da je bil ta občni zbor pravilno sklican in razglašen. Nato je imenom upravnega odbora utemeljeval ravnatelj dr. Čeme predlog na zvišanje delniške glavnice od 2,500.000 Din na 5,000.000 Din, češ da sicer zavod ne more biti deležen rees-kompta pri Narodni banki. Za njim je predlagal zastopnik > Zveze Slovenski zadrug« g. Bukovec, da se ta točka glede povišanja delniškega kapitala in zadevnih izpre-memb pravil odstavi z dnevnega reda in nadalje, da izvršilni odbor sklici izredni občni zbor Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic, ki naj se pravočasno objavi v smislu bančnih pravil in ki naj se vrši v bančnih prostorih dne 6. avgusta ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: Odstavitev ozir. preklic mandatov dosedanjega upravnega sveta v smislu Člena 227. odst. 3 trg. zakona in volitev novega upravnega sveta. Pri glasovanju je dobil predlog g. Bukovca 2.965 glasov, predlog upravnega sveta pa je ostal v manjšini z 1.767 glasovi. Za predlog g. Bukovca so glasovali zastopniki Zveze slov. zadrug, Mestne hranilnice in Hranilnice kmečkih občin. Po ugotovitvi rezultata glasovanja se je dvignil upravni svetnik kamniški župan dr. Karba in izjavil, da protestira proti temu, da je občni zbor dal upravnemu svetu nezaupnico in je odšel. — Na včerajšnjem izrednem občnem zboru je dobil upravni svet Hipotekarne banke, ki obstoji iz samih demokratov, nezaupnico, tepen je bil tedaj z bičem, ki si ga je sam splete!. Gospodarstvo. g >Indu6B. je parkrat prišla sama, t»-! krat pa z O. Z.« Kdaj je tisti »takrat«?! Povejte Vi, g. Vidmar, ki pravite, da Va*' stvar tako briga: ali je A. L. s svojim pričevanjem! — ki je navedeno zgoraj po sodnem zapisnika — dokazala, da je tožiteljica O. Z. »po Sv. Križa in okolici pob i rili a podpise proti sveto križkemu učt-j teljstvu«, kakor se glasi obtožba?! Ali veste za kafc-šen boljši dokaz? Prosimo! Ce ga imate, potem nai dan z njim, da bo tudi drugim, ki ne vedo, zakaj1 Vas ta zadeva toliko briga, očiten vzrok Vašega za-' niinanja za ta slučaj, v katerega ste se vtaknili v svojim popravkom, ne da bi Vas bil kdo k tema izzval. J. Rantan. * Za vsebino tega dopisa odgovarja nredntštvO le, kolikor določa zakon. --------------« Veliko pisavo (za drž. In odvet. pisarni ima »Stocwer«. Zastop Ljnblj., Selenb. ul. Nosile iinmiii ® fft/pftr/LO CKMOSLOVnCKH najboljše proti trganju, rerml, i.obla. itd. naJudohneJSe liotali a kopaliidi, direktni brmrlak u Zagrebu v Vrati.lavo od tu 1 ln pol ar«. nelctMieJše celodnevna oskrba in stan v »draviHšk«ra hotelu od KC 40-— .(Jrand hotel Royal od KC SO" Jugoslovani dobe S« drugo ugoiicocti pri cenah. Informacije! h. Bohrelfcer. Zagreb, Akademaiki trg I. II od s. do 10. in 4. do e. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da g. MARTIN PECNIK ni več moj potnik in nima pravice inkasirati mojih računov, kar tudi ni bil nikdar upravičen. — Prosim svoje cenj. odjemalce, da vzamejo to izjavo blagohotno na znanje. — Ljubljana, 10. julija 1923,— IV. KOCEVAR, trgovec z vinom. ■■■»■BsitiranBB VAJENCA krepkega, poštenega, zanesljivega, sprejme takoj TEODOR FILIPOWSKY, trgovina železnine in usnja v Prevaljah, Kor. Iščem prodajalko *a TAKOJŠNJI nastop, ki je izučena v ŠPECERIJSKI stroki, na deželo. Prednost imajo mlajše moči r. dežele, pridne in prijazne v občevanju. Vsa oskrba r hiši. — Takojšnje ponudbe s zahtevo plnče na upravništvo lista pod iifro: «PRODAJALKA 4115<. VEC DOBRIH pleskarskih pomočnikov za TRAJNO DELO sprejme tvrdka Brata Eberl nasL MARTINO, ČBRNE ia KOMP., družba z a z., LJubljana, Igriška ul. 8. — Istotam se sprejme tudi več DELAVCEV za pleskanje železniških mostov. II Kompanjona za dobro idočo Ivornico v Sloveniji. IŠČEM. — Ponudbe pod «200« na Aloma Companv, dr. z o. z„ Ljubljana, Kongresni irg 3. šivalni stroj (ženski), popolnoma nov, je UGODNO NAPRODAJ. — Naslov pove uprava Usta pod Številko 4185. Prazno SOBO IŠČEM ZA TAKO). - Ponudbe pod »SODA« na UDravo lisia. SPREJMEM v večje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE, združeno s parno žago kot družabnika in VODJO v lesni trgovini več ali manj izurjeno podjetno moč iz dobre hiše na deželi, ki razpolaga vsaj z Din 100.000 kapitala in ki bi bil pripravljen pri lesni trgovini sodelovati. — Ponudbo pod * SOLI DNO PODJETJE 3944« na upravo lista. Naprodaj imam: BREK na oljnate osi z odjemal stranskimi sedeži, NAVADNI VOZ (Anspan-ner) na osi za mažo ter nsnjato STREHO Cena po dogovoru. — ANTON ROZMAN, kovač, Vrhuika 134. 4146 Lepo stanovanje moderno — štirih parketiranih sob, kopalnice iu drugih pritiklin DOBI KUPEC HIŠE V STO 21 CA H 53, pol ure pešhoda od Ljubljano. Pri hiSi je lep, ograjen vTt ter so na zahtevo dobi skoro NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri IV. FRELIHU, istotam. 4161 Čevljarski šivalni stroj I Stare VUOLINE znamke CILINDER, dobro ohranjen, cena 2000 Din — in MOŠKO KOLO, cena 1500 Din, PRODAM. — Ogleda se: Kar-lovska cesta št 6. G. CVELBAK. POZOR KUPCI! Prodam hišo z lepim vrtom in prostim stanovanjem ta K 360.000. Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj ceneje. P0LSE, Rožna dolina 10«;. VELIKA, KRASNA tridelna OMARA pripravna za jedilni salon, poceni NAPRODAJ. — Ogleda se pri LOTRIC, Tesarska ulica 3. 4141. =III=!II=!!]=IIIEIIIS5!!E vseh velikosii, iudi pokvarjene, KUPIM. — Naslov v upravi Slovenca« pod šlev. 4137. SELIŠKAR IVAN URAR Ljubljana, Novi Udmat 18 priporoča svojo delavnico, v kateri izvršuje vsakovrstna POPRAVILA točno in ceno. — Strokovni urar aa popravila stolpnih (turnsklh) ur, m »a ra ca ki h n sa r n m ■ m PRODAM dobre »hranjen D. K. W. pomožni motor. Vas lov v upravi Uata ood šlev. 41. 'ie y, 111=11151115111511151115111 Hiša naprodaj v predmestja Ljubljane; cena po dogovoru. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe na upravo lista pod šilro tUUODNA PRILIKA«. 4139 V kolesarski dvorani v KOL1ZEJU (Go sposvetska cesta) bodo naprodaj na JAVNI DRAŽBI V ČETRTEK* dne 12. julija ob 8. uri zjutraj razni PREDMETI, kot n. pr. okna, vrata, pohištvo* slike 1.1, d. *___________ . —j » »Indian Chief« 12 HP, s priklopnim vozom. NAPRODAJ Naslov pove uprava lista pod šlev. 412(1 Stran tfc "Slovenec, airs m jttrtfff VM9. Bbetf. X92t Ovčja volna! Velika množina n očiščene ovčje volne, BELE in ČRNE, NAPRODAJ. Kupci oz reflektauti naj pošljejo cenj. ponudbe r, navedbo cene na upravo ^Slovenca« pod ilišče Rogaška Slatina Sezona: SitaJ — september. 2S3ravIj«nfe vseh želoSčnili in črevesnih bolezni. Gene zmerne. "0 preH- ln posezoni znatni popusti za vse, 50% »a 3rž. ura3. nlk«. oficirje ln Suhovne vseh priznanih veroizponeHi, in njih roSbinsh® člane. S Največja u3o1?nesf. Saljferajfe prospekte. S M Ratmafeljsfoo zdravilišča. I 30 Izdaia konzorcij »Slovenca*^ Oglas. ibacka zobi (nsa). Na osnovu naredjenja Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice E. P. Broj 3261 od 1, maja ove godine održat če se na dan 6. avgusta 1923. godine u 11 časova pre podne i u intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišiča, objekt XIV.) prva javna usmena licitacija za nabavku i isporuku 780.000 kilograma zobi, i te: za garnizion Ljubljana ...... 310.000 kilograma za garnizion Maribor...... 310.000 kilograma za garnizion Celje ....... 30.000 kilograma za garnizion SI. Bistrica..... 130.000 kilograma Isporuka zobi po mesečnim partijama franko magacin ntendan-skih slagališta pomenutih garniziona do 25. novembra 1923. god. Kaucija polaže se u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po odredbama čl. 88. Z ikona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasi Dravski divizijske oblasti u Ljubljani, i te: Za garnizion Ljubljanski 55.000 dinara, za garnizion Mariborski 55.000 dinara, za garnizion Celje 5.500 dinara i za garnizion SI. Bistrica 23.000 dinara, ukupno 138.500 dinara. Uslovi po kojima če se ova licitacija izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru, Celju i Komandi mesta u SI. Bistrici. Svaki ponudjar (licitent) obavezan je, da na dan licitacije preda predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim sposobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radjnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje Iz kancelarije intendanture Dravske divizijske oblasti E. Broj 9.905 od 27. juna 1923 godine u Ljubljani. ^^MililflBBBflRBBBBBBBflBBflBBflflflBflBBBflBBBBB Ravnokar Je dospela velika količina ®jj| Ifeolcsa, ševro, Krupona. Otona, in pol vratov, ohratfne. podplatov Ud. los. L Raflta sin d. d. Zagreb Duga ul. S ___BBISBBBBBBBB iiii a■■■■■■■«■■■»■____ Odgovorni urednik: Mihael Mnfckarc v I.iubliani utfoalovanska tiakarna v Ljubljani