DOMOVINI
Leto IX.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1933*
štev. 34*
Karadjordjev konah v Topoli
Preteklo nedeljo je bil blagoslovljen in otvorjen v Topoli Karadjordjev konak, pri katerem so z moderno dozidavo združeni še ostanki zatočišča junaka Karadjordja. Njegov konak je že knez Aleksander Karadjordjevič ' razširil v toliki meri, da so bile v njem združene vse kulturne ustanove Topole. Med vojno pa je bilo poslopje skoraj popolnoma uničeno in so ostali nepoškodovani samo še trdni zidovi nekdanje Karadjordjeve utrdbe.
Kakor smo že poročali, je bil sedanji Karadjordjev dom po pobudi Nj. Vel. kralja Aleksandra obnovljen, kakor nam ga predstavlja slika, v kratki dobi dveh in pol mesecev. Obnovljeni dom predstavlja lepo zgradbo, ki pa je ohranila tudi obeležje dragocenega zgodovinskega spomenika. Starinski del poslopja, v katerem je prebival Karadjordje, bo služil muzeju raznih predmetov, ki spominjajo na življenje ln delovanje Karadjordjevo.
FRAN KAVČIČ 60-IJ5TMR. Na Privozu v Ljubljani so imeli te dni prisrčno domače slavje: predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, ugledni re-stavrater g. Fran Kavčič je v krogu svoje rodbine, številnih znancev in prijateljev praznoval 60-letnlco rojstva. Številnim čestitkarjem se pridružujemo tudi mi: Se na mnoga leta!
ANTON JAKI, naš odlični glasbenik. Je praznoval 60 letnico. Za razvoj narodne pesmi ima veliko zaslug. Saj jie priredil za godbo na pihala nebroj slovenskih in drugih slovanskih pesmi, da jih sedaj godbe kaj rade Igrajo pri raznih prilikah po vsej domovini. Naj ostane Jubilant še dolgo čil in ustvarjajoč!
NOVI LAVANTINSKI SKOK DB. IVAN TOMAilC je bil ustoličen na praznik velikega Šmarna.
MOBOHKA LJS8TVA deto tvrdka Magtnu pri vaji tjobtjaiudcfli
gasilcev,
Fogted na vetifco pogoridda v Žužemberku, kjer j« gorelo prejšnjo
soboto.
SCovenija si uih pot v o§taeje
LETALSKA POSTAJA
Preteklo nedeljo so blagoslovili in otvorili ob obilni udeležbi pri Mariji Devici
POGLED NA LETALIŠČE. Dovoz gostov oskrbuje poseben avtobus, ki vozi na letališče izpred pisarne »Putnika« v Gajevi ulici. Tla letališča so prav ugodna, ker je tik pod tanko gornjo rušo sam prod, ki daje tlem zadostno trdnost in oeušnost.
BLIZU LJUBLJANE
v Polju letalsko postajo, ki bo omogočila tudi Sloveniji zvezo s svetom po zraku
RADO HRIBAR, pre< kluba, navdušen prij goslovenski pilot-ama ljani tako lepo letališ
ljubljanskega Aero-akoplovstva, prvi ju-smo dobili v Ljub-veliki meri njegova

Pogled na oba novo zidana hangarja na ljubljanskem letališču v Polju. V prvem imajo svoj dom civilna letala in je krščen na ime našega prvega tragično preminulega civilnega letalca Edvarda Rusijana. Drugi služi vojaškemu letalstvu in nosi ime po proslulem kapetanu Josipu Zupančiču, ki je takisto žrtvoval življenje za letalski idealizem.
MATIJA HODJERA, šef letalskega centra Beograd in nadzornik vseh naših zasebnih letalskih šol, ki se je udeležil slavnostne otvoritve letališča.
NARODNI POSLANEC DR. STANE RA-I»fi je imenovan za šefa centra novega letališča Ljubljane.
PRED VZLETOM NA STAREM LETALIŠČU V ŠIŠKI. PRI »LOJZETU« STOJITA GRADITELJ INŽ. ST. BLOUDEK IN PREDSEDNIK KLUBA RADO HRIBAR. OD LEVE NA DESNO SEDE: INŽ. KUHELJ, PILOT ČOLNAR, KLEPARSKI MOJSTER DUDEK IN POSLOVODJA BLAHA, KI STA IZDELALA KOVINASTE DELE LETALA, IN DR. RAPE.
Skupina naših letalcev in odbornikov Ae-rokluba z »Lojzet,om« pred hangarjem na ljubljanskem letališču. Od leve na desno stoje: izvidnik Ivan Miklavec, vodja brez-motornega odseka in tajnik Aerokluba inž.
Kuhelj, šef-pilot Janko Čolnar, konstruk-ter »Lojzeta« inž. Stanko Bloudek, predsednik in pilot Rado Hribar, I. podpredsednik polkovnik Pera Nedeljkovič in II. podpredsednik pilot Jože Kuhar.
INŽ. ST. BLOUDEK, graditelj naših letal in vneti širitelj smisla za letalstvo v naši banovini.
ERNEST TURKO je obhajal te dni 15 letnico, odkar je prejel kot prvi Slovenec mednarodno pilotsko - akrobatsko diplomo. Iz njegove šole so izšli naši najboljši piloti.
POLJEDELCI S SVOJIM BREZMOTORNIM LETALOM. Ledino orjejo naši brezmotorni letalci, ki so pa na starem letališču tudi v resnici kopali in obdelovali zemljo in so zato dobili ime »poljedelci«. Ves napredek pri nas je izšel iz kmeta in zato je tudi to ime pomenljivo, zakaj pristopanje kmečkih fantov iz okolice letališča, ki se jih vsak dan javi polno pri blagajniku Klemenčiču, da jih sprejme v Aeroklub, dokazuje, da je v našem narodu še polno moči in sil, ki nam jamčijo vsestranski polet v višine in tudi zmage v zraku. — Na sredi slike sedi mojster inž. Anton Kuhelj, od leve proti desni pa stoje akademiki Stanko Raznožnik, Fran Detter, Milivoj šircelj in Lojze Pregelj, ki so se posvetili letalstvu. —■
Hronika prete&Cega tedna
70
tetnik
DOBRO VZREJENA SVINJA. Gospa Ivanka Zavrtnik. Dobnik, trgovčeva soproga v Ptuju, je na svojem posestvu v Zlatoličju izredila 330 kg težko svinjo, ki Je stara komaj dve leti, kar je zelo redek primer v svinjerejL Svinja je nemške plemenite pasme in bi gotovo dosegla še težo do 380 kg, če jo bodo mogli kljub vročini š* naprej pitati. Svinja je bila zrejena brez vsakih umetnih hranil in naj bo vzgled vsem svinje rejcem, da bodo mogli imeti s pravilno zreditvijo svinj zagotovljen dobiček.
Udetefeoei saveene prosvetne šole Sokola kraljevin« Jugoslavije, ki Js MU M. t. m. Mključeoa r Novem Skute ln smo o njej obširneje poroteU.
JUBILEJ STAREGA KOROŠKEGA BORITELJA. V Kamniku uživa svoj zasluženi pokoj koroški rojak nad-učitelj Lovro Horvat, ki je praznoval 70. rojstni dan. Jubilant je bil rojen na Bistrici v Rožni dolini na Koroškem kot sin gorenjskih staršev. Z gimnazije je moral na meščansko šolo, nato pa je napravil učiteljišče in je že tedaj sodeloval pri »Miru« ter ustanovil svoj prvi pevski zbor. Služboval je kot učitelj po slovenski Koroški in mnogo delal ter trpel za svoj narod. Tudi ob teh najtežjih udarcih usode je vzdržal na straži slovenstva ter se z največjo požrtvovalnostjo udejstvoval pri delu za plebiscit. Ko se je spet vrnil v službo, je bil 1. 1922. po 40-letnem zvestem službovanju upokojen. Teh 40 let pomeni toliko let skoraj neprestanega trpljenja in boja za slovenstvo na Koroškem, saj je bil po smrti Frana Ellerja Horvat edini slovenski učitelj n« Koroškem. Horvat je vse vzdržal in Je bil zaradi slo-venskega mišljenja celo izključen iz stanovskega učiteljskega društva Koliko smo takemu možu dolžni, ne moremo preceniti, še manj mu pa dostojno povrniti vsega, kar je storil za našo stvar. Neustrašnemu borcu za Gospo Sveto še mnogo zadovoljnih in zdravHi leti
BLATA POROKA U«ULEDNBGA PARA. V nedeljo «. t. m. se je vršilo v Laškem terekto slavje. Zlato poroko sta obhajala Simon ln Marija Gorišek te Udmata. Cer-kveoo sta most Je tavršll dekan dr. Krulc, ki j« s svojim govorom do sols ganil nabito potno cerkev. Simon Oorišek Je pristna kmečka korenina, kar najbolj Jasno priča to, da je še danes, ko obhaja 50-tetnieo poroke ln 75-letnico rojstva sam gospodar, čeprav mu Je Bog naklonil roliko potomcev, da Je danes oproščen vsakih davščin. Nikdar rd tožil o slabih časih, zatrjuje pa, da tako dobro, kakor danes, še ni bilo nikoli kmetom, saj še davkov ni treba več plačevati. Njegova lena Marija, rojena Romihova, Je sestra
ravnatelja dr. Romiha. Jubilanta aftvate veHk ogled ta spoštovanje v vsej okolici. Polovica številnih otrok Je v drftavai MU.
SHka Mm kaši slatoporošenca v krog« otrok, vnukov k
DIJAKI SO ZGRADILI KOČO NA CKM&ENIŠKI PLANINI. čemšeniška planina je Zagorjanom zelo priljubljena izletna točka. Vsako leto se odpravijo večkrat skupine, ki prežive po nekaj dni na dlvni planini, odkoder imajo krasen razgled na vse strani. Vendar nočno taboren je na prostem, kakor je sicer prijetno, nI bilo za vse obiskovalce zadovoljivo. Naša dijaška mladina je porabila čas počitnic v delu sa zgradbo smučarskega zavetišča. Gradivo so sami znoeili ln napravili pod vodstvom tovariša Miloša Breliha te Ljubljane skromen dom, v katerem se bo marsikateri turist lahko poloM k počitku.
»LATA, S&KBKNA in — PRVA POROKA. Dvomi svetnik g. Fran Vedernjak J» prasnov«! te dni v LJubljani redko slavje, zlato poroko s svojo verno življenjsko dru-Ueo gospo Floro, roj. Hohlovo. Temu zlatemu dogodku pa sta se pridružila še dva: Istoflasno Je umre« obhajala tudi njuna hči ga. lisa srebrno poroko m dr. Henrikom Stesko, sodnikom upravnega sodišča, a hčerka srebrnoporočencev In vnukinja g. dvornega svetnika In soproge se Je poročila ▼ frančiškanski cerkvi % geometrom g. Tonkom K takim trem važnim dogodkom, ki Jih trt gmniinl^ Ae kale čestitati res naJtokreneJSe.