13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno-statistični luči) (Ljubljana, 15.-21. 8. 2003) Alenka Šivic-Dular IZVLEČEK: Prispevek je poročilo o 13. mednarodnem slavističnem kongresu, kije potekal od 15. do 21.avgusta 2003 v Ljubljani. Na kongresu, kije bil velik kulturni dogodek in katerega organizacija je bila zelo zahtevna, se je zbralo doslej v Sloveniji največ slavistov z vsega sveta. 13th International Congress of Slavicists in Ljubljana (August 15-21, 2003) ABSTRACT: The article brings a report on the 13th International Congress of Slavicists which was held in Ljubljana from the 75th to the 21st of August 2003. The congress represented a very important cultural event and an extremely demanding organizational task since Slovenia hosted the largest number of Slavicists coming from all over the world ever. 13. mednarodni slavistični kongres je prvi slavistični kongres, ki smo ga organizirali v Sloveniji, potekal pa je v precej vročih avgustovskih dneh v Ljubljani (Cankarjev dom in Filozofska fakulteta). Priprave nanj so trajale pet let (1998-2003), vodil in izpeljal pa jih je Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega komiteja pri Slavističnem društvu Slovenije ob vsestranski podpori Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Filozofske fakultete v Ljubljani in s pomočjo strokovnih služb Cankarjevega doma. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzela Vlada Republike Slovenije, gmotno pa so ga poleg pristojnih državnih ustanov podprli tudi številni individualni sponzorji in donatorji.1 Pri določitvi vsebinskega Poleg ministrstev, kot sta Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo, so kongres gmotno podprle še naslednje državne in znanstvene ustanove: Urad Republike Slovenije za slovenski jezik, Mestna občina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Filozofska fakulteta, poleg tega pa tudi naslednji sponzorji in donatorji: Pošta Slovenije, Microsoft Slovenija, Siol, Aerodrom Ljubljana, Krka, Riko-Invest, Mercator, Sava, Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, AC-Intercar, Pomurske mlekarne, Sirarna Gugala, Pivovarna Union, Mavico, Hidria, Vinska klet Metlika, Ludwig-arhitekt biro, šest zasebnih vinskih kleti iz Bele krajine, Cvetje Eli Seliškar in Cvetje Marjan Lovšin. -Podatki o sponzorjih so objavljeni v kongresnih publikacijah in tudi na elektronskem naslovu http://www.ff.uni-lj .si/msk/. Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) N profila kongresa je Slovenski slavistični komite ves čas sodeloval z Mednarodnim slavističnim komitejem. *~* Na začetni slovesnosti so po kratkem kulturnem programu udeležence ^ kongresa pozdravili predstavniki najvišjih političnih in znanstvenih ustanov v O Sloveniji: predsednik Državnega zbora Boris Pahor, zunanji minister dr. Dimitrij & Rupel, ministrica za kulturo Andreja Rihter (pisno), predsednik Slovenske akademije r" znanosti in umetnosti akademik Boštjan Žekš, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. O Jože Mencinger, prorektor Univerze v Mariboru izr. prof. dr. Marko Jesenšek, državni sestavljali profesorji: Jože Toporišič, Sergio Bonazza, Janusz Siatkowski) in pred -o spomenik Franca Miklošiča (delegacijo so sestavljali profesorji: Aleksander Skaza, —s Aleksandr M. Moldovan, Tom Priestley). 7$. Udeležba Od blizu 900 prijavljenih - in od tega v kongresnem Programu registriranih 848 udeležencev - se je po statističnih podatkih registracijske službe v Cankarjevem ^ domu kongresa dejansko udeležilo skupaj 617 (aktivnih in pasivnih) udeležencev ^ iz 31 držav in s petih celin,2 vendar pa mi konkretni podatki o odjavah, objavljenih ^ vsak dan, v tem trenutku niso dostopni. Sodelovanje v tej ali oni delovni obliki kongresa je prijavilo 47 udeležencev iz Slovenije in čeprav je bilo končno število 2 nekoliko nižje, je tokratna slovenska delegacija številčno precej prekosila vse doslej. Večina slovenskih udeležencev je sodelovala v samo po eni izmed delovnih oblik, izjemoma v dveh (1) ali celo v treh (1). V celotnem programu so Slovenci sodelovali ^ s plenarnim referatom (1), s sekcijskimi referati (29), v 4 tematskih blokih (6),3 na okrogli mizi Univerzitetna slavistika u slavenskim i neslavenskim zemljama (1), na Kolokviju Matija Murko (5), na Promociji publikacij (5).4 2 Udeleženci so prišli iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Belorusije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Izraela, Japonske, Kanade, Kazahstana, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Srbije in Črne Gore, Španije, Švedske, Švice, Ukrajine, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. 3 Dva izmed tematskih blokov sta bila v slovenski organizaciji, in sicer TB 7 je organiziral Tomaž Erjavec in TB 17, kije sicer odpadel, je organizirala Boža Krakar Vogel (sodelujoči še Martina Križaj Ortar in Vesna Hadži Požgaj). V dveh tematskih blokih pa sta sodelovala še Marko Stabej (TB 5) in Marija Stanonik (TB 18). 4 Na slovenščino se nanašajoče knjige so predstavili Janez Orešnik, Aleksandra Derganc, Mihaela Koletnik, Irena Breznik Stramljič, Metka Furlan. Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... Tematika kongresa Kljub specifičnemu sporočilu vsakega izmed dosedanjih slavističnih kongresov so kongresi začenši že od prvega zasnovani filološko, tj. poleg ožje jezikoslovne in literarnozgodovinske problematike združujejo tudi številna druga raziskovalna področja, npr. folkoristiko, slovanske mitologijo, arheologijo, družbeno misel itd., ki omogočajo večstransko - v sodobnem jeziku bi temu lahko rekli tudi interdisciplinarno - osvetlitev jezikovnih in literarnih vprašanj v družbenem, geografskem, zgodovinskem in kulturnem kontekstu in ki so po definiciji uvrščana v slovansko filologijo. Med metodološkimi priporočili, ki se prenašajo z ustno tradicijo, je tudi to, da naj bi se problematika obravnavala primerjalno, tipološko, kontrastivno, teoretično ipd. Na kongresu v Ljubljani ni nobena izmed filoloških vsebin popolnoma izločena,5 res pa se je tematsko težišče opazno premaknilo tudi k temam, ki so v okoliščinah novodobnih komunikacijskih možnosti aktualne skorajda za vse jezike in narode,6 k strukturnim, tipološkim, konfrontacijskim, sociolingvističnim in pragmatičnim vidikom v obravnavi jezikov, med drugim k vprašanju o položaju slovanskih jezikov v svetu sodobne komunikacije in tehnologije, o večjezičnosti, jezikovni politiki in jezikovnem načrtovanju, o slovanskih jezikih in procesih evropske integracije ter globalizacije itd., poleg tega pa tudi k literarnozgodovinskim in kulturološkim vprašanjem o vplivu socialno-političnih sprememb in novih medijev na spremembe literarnega življenja, na narodno osamosvajanje in reinterpretacijo preteklosti v literaturi, jeziku, kulturi in zgodovini, o globalizaciji, kulturni identiteti in multikulturnosti itd. Aktualnost te problematike se vidi tudi po številu prijavljenih referatov v tematskem sklopu 1.4, kije praktično enaka sklopu o lingvogenetskih, etnogenetskih in zgodovinsko-filoloških vprašanjih. Število prijavljenih po posameznih tematskih sklopih je razvidno iz spodnje tabele: Referati - število 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 Jezik 2.1.1 2.1.2 2.2 2.3 2.4 2.5 Književnost 3.1 Prijave-skupne 89 63 154 88 25 419 31 11 47 132 73 48 342 19 780 Program 82 58 129 80 22 371 31 11 38 116 60 37 293 15 679 Odjave-dodatne 3365 1 2521 28 Plenarna zasedanja: Na uvodno zasedanje so bili uvrščeni plenarni referati treh vabljenih predavateljev, in sicer Franceta Bernika Kulturna identiteta v obdobju globalizacije, Nevarnosti in perspektive, Gerharda Neweklowskega Tpaduifux u nepejueubi e coepeMeunux wjtcuocjiaenHCKux H3biKax in Giovanne Brogi Bercoff Rus', Ukraina, Ruthenia, Wielkie Ksiçstwo Litewskie, Rzeczp o spotita, Moskwa, Rosja, Europa Srodkowo-Wschodnia: o wielowarstwowosci i polifunkcjonalizmie 5 Arheološko predavanje z naslovom Arheološke raziskave v Murski Soboti in najstarejša slovanska naselitev Mitje Guština je bilo sicer uvrščeno v dodatno kulturno ponudbo kongresa, a je v kontekstu slovanske naselitve vzhodnoalpskega prostora zanimivo zaradi številnih novih ugotovitev, do katerih je pripeljal arheološki pregled terena pred gradnjo novih avtocest. 6 Kongresna tematika je bila objavljena na več mestih doma in v tujini, med drugim tudi v kongresnem Programu, na domači strani kongresa in po revijah (prim. Slavistična revija 48 (Ljubljana 2000), št. 4,478-480; Slavia 69 (Praha 2000), zv. 4,499-501 in 505-506). Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... 7 Pri pisanju teh vrstic mi nekatera dejstva sicer niso bila dostopna, vendar pa zaradi daljnosežnega pomena podrobneje povzemam poročilo, ki mi gaje o tretji okrogli mizi poslal Vladimir Osolnik. (Elektronsko pismo Vladimirja Osolnika z dne 16. avgusta 2003). V njem poroča, da so bili uvodoma na kratko predstavljani univerzitetni študijski programi (Budimpešta, Bukarešta, Temišvar, Kijev, Varšava, Beograd in Niš, Sofija, Dunaj) oziroma stanje na univerzah po Italiji, Nemčiji in v anglosaškem svetu. Izkazalo seje, da je kljub razločkom v posameznih državah povsem jasno, da je slavistika na Zahodu praktično že zamrla in da jo nadomeščajo t.im. »arealne študije ali študije posameznih jezikov oz. jezikovnih komunikacijskih standardov, ki so gluhi za zgodovinsko problematiko in komparacije; na vzhodu je slavistika na udaru finančnih omejitev in zato na Dunaju, v Budimpešti ter v Bukarešti naglo zamira: prosijo Kongres za pomoč v obliki javnega apela pristojnim za stanje oz. razvoj slovanskih jezikov, predvsem maloljudnih, ki so nekonkurenčni, ali pa zaradi manjših skupin slušateljev že predvideni za ukinitev.« Na okrogli mizi so bili evidentirani odprti problemi slavistik na univerzah (neenako trajanje študijev, neenotni status: dvopredmetno ali enopredmetno, materni ali nematerni jezik, problematično financiranje maloljudnih jezikov, ki ga ogroža majhno število slušateljev, neenotno stališče glede avtonomnosti univerz, nujnost izmenjav učiteljev in študentov, neenotne oz. različne izkušnje glede zaposlitve, neenotne izkušnje oz. težave z izmenjavami lektorjev, ki so predmet meddržavnih ali meduniverzitetnih pogodb) in Mednarodnemu slavističnemu komiteju predlagani ukrepi, npr. ustanovitev posebne komisije za slavistiko po univerzah po svetu, ustanovitev WEBSitea Mednarodnega slavističnega komiteja in elektronsko informacijo o slavistiki po univerzah, oddelkih, inštitutih, katedrah itd. z linki za podrobno predstavitev in s potrebnimi podatki. kulturowym, v obliki posebnega odtisa pa je bil udeležencem razdeljen referat pred kongresom umrlega Olega N. Trubačeva z naslovom Onum 3CCR: k 30-jiemuio c Hcmajia nyônuKai^uu (1974-2003). Sekcijska zasedanja: Referati vseh gornjih tematskih sklopov so bili razporejeni v 77 sekcijskih zasedanj, ki so potekala vsak dan kongresa. Največje število sekcijskih zasedanj je bilo izvedeno za tematske sklope 1.3 (tj. Strukturni, tipološki in konfrontacij ski vidiki, na vseh jezikovnih ravninah) in 2.3 (tj. Literarnozgodovinski vidiki) s po 15 in 13 zasedanj, sledijo tematska sklopa 1.1 (tj. Lingvogenetski, etnogenetski in zgodovinsko-filološki vidiki) in 1.4 (tj. Sociolingvistični in pragmatični vidiki) z 9 zasedanji, tematski sklop 2.4 (tj. Kulturološki vidiki) s 7 zasedanji, tematski sklop 1.2 (tj. Arealni vidiki) s 6 zasedanji, tematski sklop 2.5 (tj. Folkloristika) s 4 zasedanji, tematski sklopi 1.5 (tj. Teoretični in metodološki vidiki v preučevanju slovanskih jezikov), 2.1.1 (tj. Adam Mickiewicz, Aleksander Puškin in France Prešeren v slovanskem in evropskem kontekstu), 2.1.2 (tj. Problematika ustvarjanja v emigraciji) s po 3 zasedanji, in tematski sklop 3.1 (tj. Posebna tema: Josef Dobrovsky) z 2 zasedanjema. Tematski bloki: Od prijavljenih in načrtovanih 20 tematskih blokov jih je bilo realiziranih 18. Okrogle mize: Izvedene so bile 3 okrogle mize: Literaturovedčeskaja s lavis tika v period globalizacii; Jezyki slowianskie w perspektywie ekolingwistycznej: funkcjonowanie, kontakty, polityka jezykowa\ Univerzitetna slavistika u slavenskim i neslavenskim zemljama.1 Predvidena je tudi objava prispevkov s teh okroglih miz. Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... Komisije z znanstveno diskusijo: Prijavljena in izpeljana so bila zasedanja Komisije za računalniško obdelavo staroslovanskih rokopisov in prvotiskov (na njem so obravnavali vprašanje srednjeveških slovanskih besedil in elektronskih standardov ter tehnologije), Komisije za leksikografijo in Komisije za slovansko frazeologijo. Spominske prireditve Izpeljane so bile tri spominske prireditve, in sicer (1) Kolokvij Matija Murko, ki ga je organiziral Češki slavistični komite v sodelovanju s slovenskimi kolegi (koordinator: Darko Dolinar) in ki se gaje udeležilo 10 referentov; na njem so bili osvetljeni izbrani vidiki znanstvenega in organizacijskega delovanja in prispevka Matije Murko, kije bil med osrednjimi znanstvenimi osebnostmi svojega časa,8 (2) v organizaciji Nemškega slavističnega komiteja spominska slovesnost v čast Matu Kosyku, na kateri je življenje in delo tega velikega dolnjelužiškega pesnika osvetlil Roland Marti, njegovo izvirno poezijo in prevode v slovanske jezike pa so brali Mato Nowak, Matej Šekli in AnjaNedolužko, (3) v organizaciji Makedonskega slavističnega komiteja pa spominska slovesnost v čast Blaži Koneskemu: njegovo znanstveno in književno delo je predstavil Milan Gjurčinov, izvirne in v slovenščino prevedene pesmi pa so pod vodstvom slovenske makedonistke Namite Subiotto predstavili študentje makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Promocija knjig Tretji dan kongresa je potekala celodnevna predstavitev 22 zanimivih in tematsko različnih del, ki so izšla v obdobju 1998-2003. Med njimi naj omenim vsaj šest knjig iz zbirke Wspôlczesne przemiany jezykôw slowianskich (Opole, Poljska), ki so posvečene sodobnim slovanskim jezikom makedonščini, ukrajinščini, poljščini, kašubščini in rusinščini ter besedotvorju, Iva Pospišila problemsko zasnovano Slavistika na križovatce (Brno 2003), prvi del Rečnika crkvenoslavenskog jezika hrvatske redakcije (Zagreb 2000), ki je pomemben prispevek k poznavanju besedišča starejšega hrvaškega pismenstva.9 - Izjemno dragocena je tudi knjižna 8 Referati s tega kolokvija bodo objavljeni v Brnu pod uredništvom Iva Pospišila. Po programu je bilo napovedano deset prispevkov: Miloš Zelenka: Matija Murko a vyvoj komparativni metody, Slavomir Wollman: Proč mluvime o Murkove epoše v slavistice, Ivo Pospišil: Matija Murko a vybrané problémy literarni vedy, Dalibor Tureček: Matija Murko a periodizace českeho nârodniho obrozeni, Peter Drews: Matija Murko und deutsche Einflüsse, Jasna Honzak Jahič: Matija Murko a Univerzita Karlova, Darko Dolinar: Murko, začetek »Slavie« in njeni soddelavci, Andreja Žele: Murko kot »ljubitelj besede«, Marija Stanonik: Murko in Slovenci, Ingrid Slavec Gradišnik: Murkov pomen za etnologijo v Sloveniji. Namesto dveh manjkajočih referentov (D. Tureček, J. Honzak Jahič), sta se kolokvija z svojima prispevkoma udeležila Jonatan Winkler in Rasim Durič. Ta kolokvij dopolnjuje srečanje v spomin na Matija Murka konec marca 2002 v Pragi v podobni sestavi (prim. Slavia 72 (Praha 2003), zv. 1, 1-168). 9 Pri današnjem razvoju leksikografije in leksikologije so postali nujnost tudi slovarji posameznih cerkvenoslovanskih recenzij in specifični del kulturnega zgodovinskega slovarja danega jezika, v perspektivnih načrtih pa so tudi slovnice posameznih cerkvenoslovanskih recenzij. Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... 10 Informativno poročilo o tej zbirki je napisal Milan Vogel (prim. Podarjena dragocena zbirka Biblia Slavica, Delo I Književni listi, 29. septembra 2003, str. 4). 11 Volume 56 (2003), Issue 3. Language Typology and Universals. Focus on: Slovenian from a typological perspective: On the occasion of the International Congress of slavicists in Ljubljana, 15-21 August 2003. Editors: Janez Orešnik & Donald F. Reindl. Akademie Verlag, Berlin. zbirka Biblia Slavica,10 ki jo je dolgoletni urednik in promotor Hans Rothe podaril organizatorjem kongresa in se zdaj hrani v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zbirka izhaja pri založbi Ferdinand Schöningh (Paderborn pri Münchnu) že od leta 1988 in v njej je doslej izšlo (ali je v tisku) 36 faksimilov najstarejših prevodov Biblije v slovanske jezike in litvanščino skupaj s komentarji, dva sta še v pripravi. Ob tej priložnosti je bil sklenjen tudi načelni dogovor, da bodo zbirko zaključila dela slovenskih protestantov s komentarji, pristopilo pa se je tudi že k izdelavi koncepta tega projekta, ki ga bodo pod koordiniranim strokovnim vodstvom prof. Hansa Rotheja, akad. Jožeta Krašovca in dr. Majde Merše pripravili sodelavci Sekcije za historične slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Teološke fakultete. - Posebej za priložnost letošnjega slavističnega kongresa je tipološkim raziskavam slovenščine posvečena tretja številka letošnjega letnika časopisa Sprachtypologie und Universalienforschungu z desetimi odličnimi razpravami slovenskih in tujih avtorjev. Na raziskovanju slovenščine bazirajo še štiri predstavljena dela: Wspôlczesna sytuacja jezykowa w Polsce i w Slowenii I Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji (Opole 2003), ki stajo uredila Stanislaw Gaj da in Ada Vidovič Muha, nadalje Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku (Ljubljana 2001 ) Andreje Žele, Haloško narečje in druge dialektološke študije Zinke Zorko in izdaja Zbran ih jezikoslovnih spisov I-IlFranceta Bezlaj a (Ljubljana 2003). Knjižna razstava V znanstveni del kongresnega programa spadata tudi dve razstavi, neprodajna in prodajna. Na neprodajni razstavi je bilo razstavljeno blizu 3000 slavističnih del, ki so jih prispevali nacionalni slavistični komiteji, predstavljajo pa velik del svetovne produkcije iz obdobja 1998-2003. V okviru te razstave, čeprav na ločenem mestu, je postavila svojo razstavo Komisija za slovanski lingvistični atlas. Zanimanje za bogato neprodajno razstavo, kije bila tudi postavljena pregledno in premišljeno in iz finančnih razlogov samo prve tri dni, je bilo med udeleženci kongresa precejšnje, kar je ponovno potrdilo, daje kljub današnjim informacijskim in komunikacijskim možnostim seznanjanje z znanstvenimi knjigami v živo trajna in še nepresežena naloga. Knjige s te razstave so ostale v lasti slovenskih znanstvenih knjižnic. Zasedanje komisij pri Mednarodnem slavističnem komiteju Kongres se tradicionalno izkorišča tudi za zasedanja komisij, afiliiranih pri Mednarodnem slavističnem komiteju, na katerih se poroča o delovanju v preteklem petletnem obdobju - poročila bodo objavljena v časopisu Slavia - in predstavlja načrtovani program dela za naslednje petletno obdobje. Po kongresu v Krakovu Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... (1998) je bilo ustanovljenih 29 komisij - zadnja med njimi, Etimološka komisija, je bila uradno sprejeta šele leta 2002 v Zagrebu -, po organizacijski prenovi njihovega delovanja je bilo potrjenih samo 23 komisij, potrditev ene komisije pa se načrtuje za naslednje zasedanje Mednarodnega slavističnega komiteja; med komisijami so se pojavile tudi povsem nove (npr. Komisija za prevajalstvo). Po nacionalni pripadnosti voditeljev komisij, je najdejavnejša Poljska (sedem komisij), sledijo Rusija in Slovaška (s po štirimi komisijami), Češka (tri komisje), Srbija in Črna Gora (dve komisji) in Nemčija, Italija in Združene države Amerike (s po eno komisjo). Iz dostopnega gradiva ni razvidno, koliko slovenskih slavistov je vključeno v delo teh komisij. Zasedanje mednarodnega slavističnega komiteja Na delovnem zasedanju seje 18. avgusta 2003 na Otočcu sestal Mednarodni slavistični komite; zasedanja seje udeležilo 42 predsednikov nacionalnih slavističnih komitejev in vabljenih gostov. Po večurni obravnavi najvažnejših vsebinskih in organizacijskih vprašanj mednarodne slavistične organizacije je bil izbran Makedonski slavistični komite za organizatorja 14. mednarodnega slavističnega kongresa (leta 2008). Na zasedanju je bil narejen nov korak za urejeno delovanje Komisij pri Mednarodnem slavističnem komiteju, in sicer s sprejemom okvirnega pravilnika o delovanju komisij, ki ga je po nekajletnem spremljanju te problematike pripravil koordinator komisij, prof. Stanislaw Gajda. Prav tako na zasedanju je bil sprejet predlog predsednika Švedskega slavističnega komiteja, ki seje bil oblikoval že na okrogli mizi o univerzitetni slavistiki, da se kot dokument 13. mednarodnega slavističnega komiteja na sklepnem plenarnem zasedanju sprejme resolucija o položaju slovanskih jezikov, književnosti in kultur v Evropi in širše, ki se je v zadnjem desetletju nevarno poslabšal. Z njo naj bi nacionalni slavistični komiteji opozorili oblasti v svojih državah, ki so pristojne za visokošolsko izobraževanje in znanost, o nujnosti poglobljenega poučevanja ne samo jezika, ampak tudi zgodovine in kulture držav in skupnosti, v katerih se govori, saj je samo to ustrezno izhodišče in porok za medsebojno razumevanje in sožitje tudi v Evropski zvezi. - Zapisnik z zasedanja bo natisnjen v Slavistični reviji (Ljubljana) in Slavil (Praga). Publikacije Ob tej priložnosti so bile natisnjene 4 publikacije: Drugo obvestilo, Zbornik povzetkov, Program in zbornik slovenskih referatov. - Dvojezično slovensko-rusko in slovensko-angleško Drugo obvestilo je namenjeno vsem udeležencem kongresa in vsebuje temeljne informacije o kongresu, mestu, deželi itd. (tj. okvirni kongresni program, tehnične, organizacijske, turistične, prometne in splošne informacije). Knjižico uvajata pozdravna nagovora predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in predsednice organizacijskega odbora prof. dr. Alenke Šivic-Dular. -Zbornik povzetkov sestavljata dve knjigi v skupnem obsegu 665 strani, prva je posvečena Jezikoslovju in druga Književnosti, kulturologiji, folkloristiki, zgodovini slavistike in povzetkom za referate v Tematskih blokih. Publikacija prinaša povzetke vseh prijavljenih referatov, razvrščene po državah in znotraj tega po abecednem redu avtorjev, in abecedna seznama referentov. Zbornik je uredil France Novak, Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) ... 12 Zbornik referatov za trinajsti mednarodni slavistični kongres. Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003. [Ur. Aleksander Skaza] Slavistična revija 51 (junij 2003), št. 51, 373 str. 13 Znano nam je, daje poročilo izšlo v Zagrebu (Vlado Zagorac: Slavisti: Kongres u Ljubljani, Slavenski forum odgovor globalizaciji, Večernji list 16. 8. 2003, str. 23) in v Beogradu (Predrag Piper: Tematski krugovi, Trinaesti medunarodni slavistički kongres nije bio problemski omeden, Politika, 20. septembra 2003, str. B5). 14 O kongresu in ob njem se je največ poročalo v Delu in Primorskem dnevniku, 13. mednarodni slavistični kongres: V znamenju krepitve slovanstva v EU. (Delo, št. 188, 16. avgusta 2003, str. 1) izpod peresa Valentine Plahuta Simčič; v rubriki Tema dneva je izšel komentar Nasmešek prosim (Delo, prav tam) Milana Vogla, poleg tega pa še karikatura Marka Kočevarja (prim, še opombi 3 in 6). — Danes se začenja 13. mednarodni slavistični povzetke za referate v Tematskih blokih pa Andreja Žele. - Kongresni Program je najpomembnejše pomagalo na 133 straneh za orientacijo po pravilih in oblikah kongresnega dela, o kraju in času posameznih nastopov in dogodkov, ki ga zaključuje še seznam udeležencev. Uredili so ga Vanda Babic, Matej Šekli in Silvo Torkar. -Zbornik slovenskih kongresnih referatov: Referati slovenskih udeležencev so objavljeni v posebni številki Slavistične revije;12 ta prinaša slovenski plenarni referat in 20 sekcijskih referatov, razvrščenih v 4 tematske sklope: Jezikoslovje (11 referatov), Literarna veda (6 referatov), Folkloristika (1 referat), Zgodovina slavistike (2 referata), preostali referati pa bo v najkrajšem času objavljeni v tekočih številkah Slavistične revije in Jezikoslovnih zapiskov. Izleti Sestavni del kongresnega programa so tudi izleti. Tokrat so potekali v štiri različne slovenske pokrajine, in sicer: na sever (Gorenjsko), na zahod (v slovensko Primorje in slovensko ter hrvaško Istro; udeleženci so si pod strokovnim vodstvom ogledali tudi kraje glagoljaške tradicije), na jug (na Kočevsko, Belo Krajino in Dolenjsko; posebno doživetje je bil sprejem izletnikov na domačiji Stanislava Škrabca v Hrovači) in na vzhod (na Štajersko; udeleženci izleta so si ogledali tudi Univerzo v Mariboru). Spremni kulturni program Na začetni slovesni prireditvi je bila slovenska ljudska pesem Katalena predstavljena trikrat, v recitaciji Pavleta Ravnohriba, pevski izvedbi Bogdane Herman in pevsko-instrumentalni izvedbi skupine Katalena. - Po končanem plenarnem zasedanju seje z venčkom pesmi slovanskih narodov predstavil Ženski tercet Trina. - Na poslovilnem sprejemu sta slovenske ljudske plese in glasbo predstavili Akademska folkorna skupina France Marolt in pevska skupina Brina & Strings. Medijski odziv na kongres Novico o kongresu je posredovala Slovenska tiskovna agencija (STA), vendar pa podatkov o odzivih nanjo v tujih množičnih občilih13 še nimamo, medtem ko so slovenska občila (radijske postaje, televizija, časopisi Delo, Primorski dnevnik, Večer, Dnevnik14) o kongresu poročala pretežno samo informativno, izjema sta Alenka Šivic-Dular: 13. mednarodni slavistični kongres (v podatkovno statistični luči) časopisa Delo in Primorski dnevnik. Prvi je priložnost izkoristil tudi za intervjuje z udeleženci na kongresu,15 drugi pa je po koncu namenil kongresu celo stran in objavil tudi izvlečke iz povzetkov posameznih referatov. Na bolj poglobljene in vsebinske ocene kongresa iz znanstvenih vrst pa bo treba vsekakor še počakati. Viri in literatura Program I XIII. mednarodni slavistični kongres, Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003, izdajatelj Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega komiteja, [uredniki Vanda Babic, Matej Šekli, Silvo Torkar], Ljubljana, Slovenski slavistični komite, 2003, 133 str. Zbornik povzetkov IXIII. mednarodni slavistični kongres, Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003, [ur. France Novak], [izdajatelja] Mednarodni slavistični komite [in] Slovenski slavistični komite, Ljubljana, ZRC SAZU, Založba ZRC, 2003, Del 1: Jezikoslovje / uredil France Novak, 317 str. , Del 2: Književnost, kulturologija, folkloristika, zgodovina slavistike, tematski bloki /uredila France Novak in Andreja Žele (Tematski bloki), 348 str. Časopisna poročila (gl. opombe 10, 13, 14, 15). kongres (Primorski dnevnik, št. 192, 15. avgusta 2003, str. 10); Mednarodni kongres slavistov v Ljubljani (Primorski dnevnik, št. 193, 17. avgusta 2003, 9); Danes zaključek 13. mednarodnega slavističnega kongresa, naslednji bo v Skopju (Primorski dnevnik, št. 196, 21. avgusta 2003, str.8; Slavistični kongres: Slovenija je prvič in uspešno gostila pomembno srečanje (Primorski dnevnik, št. 199, 24. avgusta 2003, str. 14). - Promocija znanstvene in kulturne ustvarjalnosti slavistov - intervju s predsednikom Slavističnega društva Slovenije dr. Markom Jesenškom (Večer, št. 185, 13. avgusta 2003, str. 12) novinarke Nataše Jenuš; Slovo od obrazov slovenskega denarja - Mednarodni slavistični kongres prvič v Sloveniji (Večer, št. 189, 18. avgusta 2003, 9), napisal (pv). - Slavistične misli za ljudstvo (Dnevnik, 16. avgusta 2003, str. 13) novinarke Mojce Štrajher. 15 Slavistika na razpotju Evrope - pogovor s češkimi slavisti prof. dr. Slavomirjem Wollmanom, prof. dr. Ivom Pospišilom in doc. dr. Milošem Zelenko (Delo, 21. avgusta 2003; pripravila Milan Vogel in Andrej Rozman); Vloga jezika kot nosilca kulture se mora okrepiti - pogovor s prof. dr. Wladyslawom Lubašem iz Poljske, ki je bil v letih 1965-1969 lektor poljskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Delo, 22. avgusta 2003, str. 6; novinar Milan Vogel); Slovani so slôvili, Nemci so bili nemi - pogovor s prof. dr. Dorinom Gämulescujem iz Bukarešte (Delo I Sobotna priloga, 23. avgusta 2003, str. 20; novinar Uroš Škerl).