. tev.
V Ljubljani, v trek 4. aa 1881.
Letnik IX.
ImeratI ae sprejemajo is velja t iatopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat,
1™ II ;l •!	* II
II II II :i ^ »1
Pri večkratnem tiskanji t» ««na primerno zmanjša.
S o k o pl al
ie ne vračajo, neirankovan»
pisma se ne sprejemojo.
Naročnino prejema opravniStvn (» i;i nistraeiia) in ekspedicija na DonajBki cesti it. 15 v Medija-•iovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti	preiemar velja :
Za ceio ieto	. . 10 £1. — kr,
ta poileta	. , s — „
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji veli»:
Za ceio ieto . . S gl. 40 kr. za pol leta . . * ,, 20 „ za četrt ieta . 3 ,, 10 „
V Linbljani na dom pošiljaš velj4 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske nlice št. 44.
Izhaia po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Zarad praznika izide prihodnja šte-vilka „Slovenca' v soboto 28. maja 1881.
Taaffe ali SchmerliDg?
Polovičarstvo in bojazen pred vsakim odločnim, celim korakom se zdaj nad grofom Tanffejem že kaznuje. Dana mu je bila možnost, preustrojiti gosposko zbornico po svoji volji. Namesto 12 naj bi bil poklical 30 avto-nomistov v gosposko zbornico, pa bi vse glad-keje teklo. Tako pa vladi gosposka zbornica polena pod noge meče, v prvi vrsti voditelj liberalno večine, vitez Schmerling. Gospo-Bka zbornica obrezuje vse postave, ki pridejo iz zbornice poslancev, ter jih tako bistveno spremenjene nazaj pošilja, da bo treba še dolgih, morda brezvspešnih obravnav , ali pa se bo vsled pogoileb kaj polovičarskega sklenilo. Tako je gosposka zbornica Lienbacherjevo šolsko postavo popolnem spremenila, da. jo skoraj uničila, kajti s tem, da vladi prepušča določbo, kdaj in kteri otroci se smejo v zadnjih dveh letih šole oprostiti, postavljena je postava na prejšno stanje nazaj, kajti tudi prej je dajal naučni minister olajšave glede šolskega obiskovanja, kjer se mu je ravno neizogibno zazdelo. Zbornica poslancev pa s tem te more biti zadovoljna, da bi bilo to vse odvisno od dobre volje naučuega ministra. Vprašanje je še, ali bo gosposka zbornica sprejela to postavo po novem načrtu, kakor ga je Lienbacher zdaj naredil. Ravno tako se čuje, da gosposka zbornica ce bo potrdila postave
o gruntnem davku, da htče bojda tako skleniti, da bi še dve leti vse pri starem ostalo, to je, da bi Čehi in Slovenci še zanaprej preveč plačevali, kakor do zdaj ; sicer pa bo morda naredila še druge važne spremembe, gotovo ne na korist slovanskim deželam, če gosposki zborn ci že postava ogruntnem davku ni po godu, potem je pač več ko gotovo, da bo zavrgla tudi Zeilhamerov predlog o spremembi volilnega reda na Češkem, Iz vsega tega je razvidno, da zbornica poslancev ne more nič važnega dognati, kajti čeravno ona z veliko težavo kako dobro in pravično reč sklene, stoji zadej še gosposka zbornica z nasprotnim mnenjem, ter vse ovrže, kar bi utegnilo centralistom škodovati. Tako je postal Schmerl ug duša vse opozicije proti sedajni vladi iu glavna ovira vsega parlamentarnega delovanja. Schmerling je pa ob enem tudi predsednik najviše sodnije in tudi tam vladi nasprotuje in nagaja, kolikor more, ter daje odloke, kakor bi nikjer ne bilo ministerskega ukaza zsradi ravnopravnosti češkega jezika, tako da uradniki ne vedo, ali bi ubogali ministra, ali najvišega sodnika Schmerliuga. Nasproti takej trdovratni protivnosti pa se kaže vlada popolnoma slabotno in mehkozimno. Prišli smo tako daleč, da se trne prašati: kdo bo zmagal, TaafTe ali Schmerling? In kriza seje tako daleč poojstrila, da se mora vlada odločiti, kolikor tudi je omahljiva. Ako Taaffe ne vrže Schmerlinga iz sedla, bo pa Schmerling njega I Kajti če gosposka zbornica zavrže vse
Matičine knjige za leto 1880.
i.
(Dalje in konec.)
Kaj pa v tiskarnah? Kakošce so knj:ge? O šolskih kujigah se ne more reči niti, da so dobro niti, da so slabo tiskane, vsaj kolikor so meni znane. Naletel sem pa tudi na nekatere, v kojih se nahaja tisek vsakovrstne črnote in razlečuosti, tu je lep, prijeten, tam pa razmazan, bled, da te kar nekak mraz spreleti. C. Gerola'ovega tiska ne morem hvaliti, bolji je IIolder'jeve zaloge tisek; lične dobro tiskane in vrhu tega cene izdave klasikov latinskih in grških širi B G. Teubner v Lipskem. Zraven šolskih knjig pa bero dijaki tudi druge in prav mnogokrat srkajo iz teh ne samo strup za duha, ampak tudi telesno bolezen posebno na očeb. Načelo današnjih knjigoteržecev je večidel: „billig violieil", zato pa tudi: „schkcht", kar si moraš pri onih besedah vedno pristaviti, da jih prav sodiš. Tisek je navadno tako slab, kakor sviečnikova pisava, (kajti tiskarska črnina se ne dobi zastonj), tako nemarno izdelan, da se jasno vidi, s kako površnostjo je tiskar tiskal. Dijak si take cene knjige nabavi, čita večidel zvečer pri slabej, rudečej petrolejevej luči, kri mu sili v glavo, v oči, kjer sedi zelo pripognjen, ako ne čita še v postelji, in nasledek mora
biti kratko- in slabovidnost. Samo en izgled. Vsakdo ve, kako razširjena je Reclamova „Uni-versal-Bibliothek"; gotovo najbolj pa med dijaki srednjih šol. V tej zbirki vsakovrstnih knjig — največ klasikov novejš.h — se dobi marsikaka, ki je prav pošteno tiskana; vendar je velika večina taka, da bi jo moral vsak očesni zdravnik, pa tudi vsak dobrohoteči prijatelj dijakov zabranjevati. Zato opozorujem na to vse one, ki lahko kaj store. Časopisov mi skoro ni treba omenjati, tiskarji dobro vedo, kako se dela hitro in ceno.
Naši slovenski tiskarji skrbijo večidel za dober in čeden tisek. Zdi se mi pa, da hočejo nekteri tu pa tam posnemati tujce. Zares lično in očem prijetno je tiskal ranjki J. Blaznik. O sedanjem tisku to tiskarne ne morem tega reči. Še precej dobro je tiskan „Slovenec", slabše navadno „Novice" in še slabše „Danica". Matične knjige, ki se tiskajo v tej tiskarni, imajo sicer precej velike črke, ali te so na nekterih mestih krepko črne, na več drugih pa preveč bh de. Kedor se hoče o tem prepričati, naj le vzame v roko Kopitarjevo spomeu co, zunanja oprava iztisa, ki ga imam pred seboj, se mi nikakor ne zdi prijetna.*)
*) Ravno o Kopitarjevi spomenici in o T.o-topibti so strokovnjaki pripoznali, da jo unanja oprava dobro in okusno izvršena. — Stavec.

postave, ki jih zbornica poslancev sklene, potem je vsako ustavno življenje nemogoče in vlada mora odstopiti. Že zdaj si centralisti v pest smejejo, ker vedo, da bo gosposka zbornica zavrgla Zeithamerjev predlog ter tako zabranila utrjenje sedajne večine, da bo zavrgla tudi postavo o gruntnem davku, sploh vse, kar bi centralistom na škodo bilo. Te igre pa se bodo češki poslanci kmalo naveličali, odrekli bodo Taaffeju svojo podporo, tako da bo prisiljen, ali odstopiti, ali pa bolj odločno postopati in gosposko zbornico ukrotiti. Dve leti se je bal vsacega odločnega koraka, zdaj ga pa okolnosti silijo, da ga mora storiti.
Zato pozdravljamo ta novi položaj, ker se mora zdaj pokazati, pri čem da smo; kot prijatelji jasnih razmer vidimo rajši nevihto, ker se po njej kmalo zvedri, nego dolgočasno jesensko meglo, ki po celi teden solnce zakriva.
Kje je strahovanje?
Zadnji „Wochenblatt" trdi, da so narodnjaki pri mestnih in pri trgovinskih volitvah zmagali le s strahovanjem. V čem pa obstoji strahovanje narodnjakov? Samo v tem, da oni pravijo, da je neumno, rediti gada na svojih prsih in podpirati take kupčevalce, ki naš narod sovražijo in ga zatirati pomagajo. Ali je to kako strahovanje? Ali ni mar vsakemu prosto, da si kupi svoje potrebščine,
Tudi tiskarna družbe sv. Moharja se v tem časih pregreši. V knjigah, ki se tako mnogo bero, mislim, da tisek ni zadnja reč. Tisek nekterih knjig je pa zato slab, ker denejo tiskarji premalo črnine na črke , in se je tedaj papir ne more tako napiti, kakor se je napije iz mehkega peresa. Pregledal sem več tiskov z drobnogledom in videl da so črke bledega tiska komaj na pol pokrite s črnino, druga polovica je bela ali k večemu siva. Črn tisk ne kaže med črnimi deli belih lis, ampak je popolnoma pokrit z barvo. Tedaj ne bodite preveč varčni, tiskarji s črnino, in ne kvarite nam oči. Raje bodemo kupili draže knjige, samo da so tiskane dobro. — Toliko, da se dopolni ono, kar nas uči g. pisatelj na st. 60.
Nikdo, ki hoče kupiti ali rabiti očala, naj bi ne prezrl pisateljevih podukov in opominov zastran uaočnic. Kratko pa dobro so obravnavani drobno in daljnogledi, obširno in temeljito naslednja fizigologijska prašanja, ki so že zgoraj v pregledu navedena. O barvnej slepoti je preje preveč nego premalo povedano. V odstavku o prevarah oči je znal g. pisatelj mnogo zanimivega na majhnem prostoru zbrati in z dobrimi podobami razjasniti. Škoda, da ni tudi „pri sta ve k" tako jasen, kakor bi želeti bilo srednješolcem.
V terminologiji se je držal g. pisatelj skoro vseskozi Cigaletove knjige, katere sedaj
kjer mu drago? Kdo pa je s strahovanjem začel? Ali nas ni ustavoverna stranka ves čas svojega vladanja strahovala? Ko so prestavili osem pošluih iu teugrtf-.kih uradnikov, ko so prestavili dr. Bučarja v Kočevje, ko so prestavljali slovenske profesorje, ali mar to ni bilo strahovanje? Ko so poštarju pri sv. Roku službo vzeli, ko bo poštarju v Kamniku isto grozili, ko so mučili še mnogo drugih od vlade odvisnih ljudi, ali to ni nobeno Btrahovanje? Ali ni to največe strahovanje slovenskega naroda, da se mu usiluje tuj jezik v šole in uradnije, da se mu odreka pravica do ravnopravnosti?
Ko bi se na Laškem, na Francozkem, na Madjarskem, na Angležkem, ali kjer si bodi, naredila taka stranka, kakor je naša nemšku-tarska, ki bi zahtevala, da se mora deželni, narodni (laški, fraucozki, ali madjarski) jezik uničiti in ob veljavo deti, da se morajo otroci podučevati v tujem jeziku, da se mora po uradnijah pisati tuj, ljudstvu nerazumljiv jezik, — kaj bi v teh deželah s tako stranko naredili ?
Kako krotki pa so Slovenci nasproti takim nemčurjem! Dolgo časa so bili te baže ljudje, ki so zaničevali deželo in njen rod, ki so zaničevali domačinski, deželni jezik, ter rajši tujcu ko3 belega kruha privoščili v tej deželi, nego domačinu, dolgo časa so bili ti ljudje na konji in so še domačine, Slovence strahovali. Narodno časopisje je zdramilo narod, da 8e je zavedel in da si, vsaj na Kranjskem, ne pusti več po glavi hoditi. Od pravega strahovanja pa smo še zelo oddaljeni. Nemcu in nemškutarju se tukaj noben las ne skrivi. Vse, kar smo tem ljudem hudega storili, je to, da so jim nekteri bolj ponosni in dosledni narodnjaki zagrozili, da ne bodo pri njih več kupovali; ali bo pa prišlo res do tega, je še vprašanje. Ko bi si pa mi res naprej vzeli, nič kupovati pri nemškutarskih trgovcih, kdo nam zamore to zabraniti? Kdo nas zamore siliti, da moramo podpirati ljudi, ki pri vsaki priložnosti kažejo svoje zaničevanje do nas in našega jezika, samo naš krajcer še vzamejo ?
Ali mar nemškutarji drugače delajo? Oni so že davno vpeljali, kar nam podtikajo, oni
že davno več i no m le Bvoje ljudi pod-pirajo. V Bambergovi tiskarni jemljejo najrajši Pruae, in če sim ter tje kakemu Slovencu zaslužek dajo, se mora ta precej umakniti, če se kak nov Prus za delo oglasi. Hranilnica je rajši Dunajčanom zaslužek dala, ko je realko zidala, samo da ni bilo treba domačinov klicati, ki bi bili vse ceneje in morda tudi bolje naredili. Stavbena družba je od nekdaj domačine strahovala in še le pred kratkim je narodnemu peku zaslužek vzela in, če je res kakor čujemo, so zarad volitev, celo tudi svojega zdravnika gosp. dr. J. odstranili. Takih izgledov bi se lahko še dosti povedalo, in potem bi Be pokazalo, da nemškutarji res naše obrtnike strahujejo, narodnjaki pa le pravijo, da bodo nemškutarje strahovali in jim zaslužek vzeli, v resnici pa tega do zdaj še niso storili, ali vsaj le v mali meri.
Oe toraj , Wochenblatt" trdi, da nemšku-škutarji do zdaj še niso delali pritiska v tem smislu, moramo pač reči, da se laže. Če isti list nadalje trdi, da bi nemškutarji lahko zmagali, če bi enako brezobzirno postopali, kakor Slovenci, se mora pač vsak smejati; kajti kdaj so Slovenci še tako brezobzirno in protipostavno postopali, ko nasprotniki pri zadnjih volitvah v deželni zbor? „Wochenblatt" se zopet enkrat sklicuje na iteligenco in kapital svoje stranke, ter si obeta, da bosta ta dva faktorja že še pripomogla k zmagi, kedar se razmere spremene To pa je ravno, kar zbuja gnjev in srd slovenskega narods, da hočejo nemškutarji tisti denar, ki ga je slovenska para vkup nanosila, porabiti v zatiranje slovenske narodnosti. Kdo je v hranilnico toliko m ljonov nanosil, če ne slovenske kuharice? Od kod imajo nemškutarski trgovci svoj denar, če ne od slovenskih kmetov? Če nam toraj „Wochenblatt" že naprej zagrozi, da se bo nemškutarski kapital porabil v pritiskanje slovenske narodnosti, ali nemarno potem prav, če slovenskemu ljudstvu svetujemo, naj nikar ne nosi svojih krajcarjev nemšku-tarskim trgovcem in obrtnikom? V isuni bili bi mi največi bedaki, ko bi pustili naše pošteno domoljubne obrtnike in trgovce od revščine konec vzeti, pa bi denar nosili nemšku-
tarjem, da bi se nam prav po^mehovali in še bolj mogočno prezirali vse, kar je slovenskega! Naši ljudje naj vedo, da se nemšku'.arji nikakor ne misijo še podati, ampak oni čakajo le željno, kdaj pride nova nemškutarska vlada, potem nas hočejo še le s škorpijoni tepsti, do zdaj so nas samo s šibami. Zato ni treba še orožja na stran položiti, ampak boj mora trpeti tako dolgo naprej, da se bozmagalo. Ne smemo misliti, da je kupčijska zbornica za nas že za vse čase pridobljena; v trgovinskem odseku smo z malo večino zmagali, ko nam je bila vendar vlada ugodna; ako se pa vlada spremeni, kdo nam je še porok za zmago? Volitve so pokazale, da je še zmirom veliko število trgovcev v deželi, ki so naši narodnosti sovražni: ti bogati trgovci, ki so se naših krajcarjev nalezli, so jedro in glavna moč nemškutarije na Kranjskem; pred temi moramo še zmirom oprezni biti in najbolje bode, da se ne podamo z njimi v nobeno kupčijo, da ne bodo več toliko trkali ob bvojo mošnjo, da se „VVochenblat" ne bo toliko bahal z nemškutarskim kapitalom. To ni nobeno strahovanje, amjiak to je taktika, ki nam jo zdrava pamet narekuje! „Svoji k svojim". Sicer pa tudi s tem člankom nočemo nobenega strahovati, nikogar v svoji prosti volji omejiti. Kdor ravno hoče svoje denarce rajše k nasprotnikom, kakor k narodnjakom nositi, naj jih pa nosi; le naj se nikdo ne sili, da bi to odobravali ali še celo hvalili.
Politični pregled.
V Ljubljani 23. maja.
Avstrijske deiele.
Ustavovercl so začeli poskušati, kar jim je nedavno ,,N. fr. Presse" svetovala, zapustili so namreč državno zbornico, ko je prišel na vrsto Hohenvvartov predlog, naj se preišče, če oi državno sodišče poseglo v pravice državnega zbora, ko si je usodilo odločevati glede volitev v gorenji Avstriji. Ilerbst je namreč rekel, da je ta predlog toliko ko prelom ustave, ker ima ima državno sodišče po ustavi pravico, da samo določuje, kaj spada v njegovo kom
skoro ne moremo dovolj ceniti, a cenili jo bodo nasledniki naši. Naj nevedem nekoliko izrazov: samosvetljiv (samosijajen) == Belbstleuchtend, Tušek v Scbodl. str. 132 ima samosvetel; svetlobni žarek = Licht-strahl, Tušek nekako čudno; svetlob, trak; premočrten (Cig). = geradlinig, Tušek: ravnočrten; razmah = Schvvingungs-weite; prekapati = destilliren (Cig.) — bolje nego od kap a ti (Erjavec); središče krivine = Kriimmungsmittelpunkt (Žnid.) = centrirt, Cig. ima: z a vred i t i, srediti, bolje bi bilo : usrediti; zanemit (Cig. Žn.) = reciprok; leža (Cig. Žu,)=Lage; vodik, kisik (C'g. Žn.) bo'je cd dosedanjega vo-denec, kislec; poljsko kukalo (Žu.)== Feldstecher, Cig. ima dvozor, bolje bi pač bilo: vojaško kukalo. Dovoljujem si tudi nekaj opazek: Namcstu: molckil bi se bolje rabilo: molekula; nam.eter, eterjabolje in krajše eter, etra (prim. baker, sveder leger) ; besede zrak bi se ne bilo treba tako ogibati; st. 25 v. 14 nam. pod. 24, naj stoji pod. 23; besede touleta ne kaže rabiti, skujmo si Bvojo, ali pa pišimo toilettai str. 29 pod. 28 Bpodaj manjka L'; matematični izrazi kakor črke naj se rabijo v možkem spolu (str. 31 spodaj); nam. pod ostrim kotom, morebiti bolje: z ostrim kotom;
odstoj = Abstand preveč po nemško; str. 69 spod. v. 5 je vij kom m. vijakom; oči up reti, ne: vpreti; naj se piše: irradijacija m. iradijacija; tek občutkov preveč po nemško; namreč Galiliii naj se piše z Lahi: Ga lile i. — G. pisatelj rad rabi dajavnik mesto rodivniks, kar je vse hvale vredno, ali primeri se včas h da je stavek radi tega nerazumljiv, vsaj nekako neukreten, n. pr. str. 5: ,,na površini pomišljeni obli"; (str. 8, 2.) „na nasprotni strani navpičnici". Zakuj ne bi se poprijeli pisatelji v dajavniku adjekt. končnice ej, posebno ako že pišejo tej, jej, kakor gosp. Žaidaršič Da ne kaže rabiti v žen. dvoj. glasov končnice ti, se vidi iz nekterih slaboglasečih se stavkov, u. pr. str. 73 je boljše v«eti dve ravno vzbokli Uči, kateri sti obrnini z ravnimi ploskvami proti predmeteici; str. 7 6, v. 3. —- V celem spisu nam prijetno zveni lep jezik, iu mora se reči, da ga ima g. pisatelj, kakor pravimo, v svojej oblasti. Vidi se pa iz tega kakor iz drugih slovenskih znanstvenih spisov, da bode po znanstvu glagol zgubival svojo moč in jel šopiriti se sa-moBtavnik. Izogniti se temu ne moremo, znan-stvo zahteva kratke izraze, in zaznamuje pojme 8 8amostavniki. Pa vendar bi ne bilo napačno tam pa tam po glagolsko jo zasukati, kjer je ravno mogoče, n. pr. nam. „po prehodu skozi
lečo, po izstopu iz leče, v Bvrho preobrata" itd. reklo bi se: prehodivši lečo, izstopivši iz leče, da se preobrne.
G. pisatelj je s tem svojim delom vzbudil v vsakem bralcu veselo nado, da bode on naše slovstvo še dalje bogatil se spisi prire-doznanskimi, da bode ,tako sčasoma tudi nam j Slovencem kaj pokazati iz prirodopisnih naukov". S knjižico „oko in vid ' se je pokazal sposobnega in marljivega. Zato hvalo slov. Matici za izdanje tega delal Da bi le oni možje, katerim je to možno, skrbeli, da se knjiga med dijaki razširi 1
2, Vpliv vpijanljivili pijač na posamni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Spisal dr. M. Samec.
To je naslov druge knjige, o kteri sem so namenil govoriti, a bolj kratko, nego o prejšni. , Namen tej knjižici je kazati na tisti grozni studenec, iz kterega izvira čedalje več in danes prav veliko onih nadlog , ki nesrečnega delajo posameznega človeka, da tudi cele
rodovine in dežele.....Matica naša je mislila,
da pravo stori, ako na svitlo da knjižico, ki ne vpije ne razsaja nad pijanci, ampak na poti znanstvenega pouka hoče kazati brezdno v katero človeka pahne obilno uživanje vpi-janljivih pijač.....Naj bi ta knjiga našla prijazen vzprijem v vseh tistih krajih, ki morejo
petenco in kaj ue, kompetenca državnega so-.dišča se toraj ne bi smela pretresati. Na to so Herbst in tovarši zapustili dvorano. Naši se pa za to niso zmenili iu so naprej zboro. vali. Hohenwart je dibro zavrnil Herbsta in rekel, da se vsa ustava neba, če sme državno sodišče segati v pravice državnega zbora. Do-zdaj je vedno državni zbor sodil o volitvah; kako si samore državno sodišče vzeti prostost da Bodi o rečeh, ki Bpadajo pod državni zbor? Danes jemljejo zboru to pravico, jutri lahko zopet drugo, tako da postane teb 12 sodnikov absolutna oblast v državi, pred katero se mora državni zbor sam tresti. Na ta način se ves parlamentarizem nehal Čudno bi bilo, ko bi se državni zbor ne smel razgovarjati o svojih pravicah, in druzega Hohenwartov predlog ne namerava. Kako zamore Ilerbst v tem videti prelom ustave? Veliko prej je to prelom ustave to, kar liberalci delajo, ker hočejo pravice državnega zbora izdati dižavni sodniji!
Nemško-liberalni listi sevese.'e, da so njih poslanci tako odločni bili, ter zbornico popustili. Oni namreč mislijo, da brez ustavovernih ali, kakor se sami zdaj imenujejo, brez „nemških" posluncev ne bo mogoče vladati, ter da se bo morala vlada njim nazaj izročiti, češ, ako se brez čehov ni moglo zborovati, toliko menj bo to mogoče brez Nemcev. Oni pa ne pomislijo, da brez ustavovercev je še dosti drugih nemških poslancev, ki so ravno tako zastopniki nemškega naroda, kakor liberalci. Pasivna opozicja ustavovercev toraj ne bo izhajala iz celega naroda nemškega, ampak le od ene stranke. Zna se pa ustavovercem še kaj druzega zgoditi. Ako res gredo, sklepali bodo naši lahko z dvetretjinsko večino, kar bodo hoteli; prvo, za kar bodo skrbeli, bo pa prememba volilnega reda; in če volilno pravico na široko podiago postavijo, bomo videli, koliko poslanceev bodo potem liberalci še dobili! Tudi ustavoverci so brez Čehov volilni red spreminjali in ga ustrojili po svojem okusu; vendar jim vsa umetnost nč ni pomagala, prišli so v manjšino. Ako bi pa naši po svoje spremenili volilni red, potem ustavovercem nikdar ne bo mogoče, pridobiti si večino. „Politik"
je nedavno ustavoverce tolažila, naj nikar ne obupajo, češ, da bodo v nekterih letih zopet večino dobili, ker se v vBtavnem življenji večina vedno spreminja. To bi bila pa slaba tolažba za nas, ko bi kedaj še na vrhunec prišla stranka, ki hoče zatirati pravice narodov. Kar „Politik" pravi, velja le o političnih strankah, pri nas imamo pa cele narodne stranke, in te Be bodo tako dolgo združevale zoper ustavo-verno stranko, dokler ta svojega programa popolnem ne spremeni, dokler ne prizna ravno-pravnosti narodov. Ustavoverci se toraj motijo, ako mislijo, da bodo državi s kljubova-vjem svoj program uailili. če zatiranje narodov zopet na dnevni red pride, se bodo ti narodi še veliko bolj odločno branili, nego jih zamore ustavoverna stranka napasti, in zmaga bo zopet na naši strani. Da se položaj sčisti in da se boj do skrajuega dožene , naj toraj ustavoverci le gredo, naj le zapuste zboruico, mi pa naše narodne zastave zapustili ne bomo!
Sicer pa stvar ni še tako daleč dozorela ustavoverci so precej drugi dan zopet v zbornico prišli. Tudi jih je mnogo nemških glaBOv, ki pasivne politike ne odobravajo. Ustavoverci pa sami vedo, da bi mnogo sedežev zgubili, ko bi pričeli pasivno politiko in ko bi se vsako leto nove volitve razpisavale, kakor na Češkem ob času pasivne politike.
Vnanje države. O laški vladi pripovedujejo, da je ponujala svojo zvezo Nemčiji in Avstriji, ter na ta način hotela pridobiti zaslombo zoper Francoze, ki so jej tako lepo pred nosom Tunis vzeli. BiBmark je pa tako zvezo odločno odbil, ravno tako menda Avstrija. Tuniškemu vladarju so Lahi korojžo dajali, ko je bilo treba pomagati, bo se pa poskrili in lepo tiho molčč Se ve da, b Francozom se ni tako lahko vojskovati , kakor s papežem, kterega so brez težave oropali, pa bodo morda še kedaj nazaj dali, kar so mu vzeli.
Iz Itusijc se poroča še vedno o novih ustajah zoper jude. Vsa južna Rusija je po konci. Ljudstvo je tako razkačeno, da se celo vojakov nič ne boji, in da jude preganja, čeravno hočejo vojaki to zabranjevati. Nihče ne
vč, kakšen konec bo to vzelo. Ljudje bo judor enkrat Biti, in težko, da bi se ti mogli še kedaj povrniti v kraje, kjer so bili do zdaj na-Beljeni. Za Rusijo to ni nobena škoda, pa veliko vprašanje je: kam s tistimi judi, ki bodo čez ruske meje pribežali? Na Dunaji so judje že začeli zanje pobirati. V Galiciji je že vbo polno beguncev. Nihče ne more živ v zemljo, krščanka ljubezen se mora skazovati tudi judu; vendar nas strah obhaja, če pomiBlimo, kaj bo iz nas, če dobimo morda en cel miljon ruskih judov v našo državo? Ljudi, ki nečejo delati ampak le od kupčije živeti, imamo pri nas že tako dovolj, kam bomo b temi pribeglimi judi? V istini, ta Abrahamov rod postal je prava šiba za Evropo!
z dobrim vzgledom, poučevanjem in kakor koli naše ljudstvo odvračati od kuge pijančevanja.' S temi besedami označuje Bani gosp. pisatelj namen, vseb:no in čitatelje svoje knjižice, (predg. str. 3, 4.) Tvarino svojo je tako le obravnaval: I Kaj vse služi raznim narodom za omamljenje aii vpijanjenje ( tr. 5 — 6.) — II. Na milijone se šteje ljudi, ki nimajo vpi-janljivih pijač (str. 6 — 7). Naj bi pač dali dopovedati si kaj po tem odstavku tisti, ki menijo, da brez pijač se ne da živeti! III. Razširjanje vpijanljiv.h pijač po sveti (str. 8—15). To poglavje je posebno zanimivo; ostudno te nam mora zdeti počenjanje angleške vlade, ki je iz dobičkarije širila in vsiljevala pogubne pijače. Da g. pisatelj ni pozabil tudi o zmernih Nemcih kaj povadati, se samo ob Bebi razume. IV. Alkohol ali vinski cvet in človeški organizem (str. 15—18) odstavek, vreden, da bi Be globoko vtisnil v spomin vsakteremu Kot zdravnik g. pisatelj gotovo ni pisal po do mišljiji. V. Nesreča zaradi pijanosti (str. 18, 19). VI. Vpliv pijančljivosti na zarod ali naraščaj (str. 10, 20). VII. Pijančljivost iu po-miranje (str. 20, 21). VIII. Pijančljivost in dolgost življenja (str. 22, 23). IX. Pijančljivost in samomorstvo (str. 23, 24). X. Pijančljivost in pijanska blaznost (delirium tremens) (str. 24, 25). XI. Pijančljivost izvor hudodelstev
(str. 25, 26). XII. Pijančljivost in siromaščina (str. 26—29). — Dodatek govori o poskusih in pomočkih ustaviti pijančevanje (str. 30—42) in sicer: v XIII. poglavji o razmeri držav iu žganja; v XIV. se isto nadaljuje; v XV. o času pijančevanja; XVI. o krčmarjih; XVII. o državi proti pijancem; XVIII. kaznih pijancev sploh; XIX. o nekterih drugih pomočkih zoper pijančevanje; XX. o vzgoji ljudstva kot pomečku proti pijančevanju.
Kakor prva knjižica, ki smo jo pregledali, je tudi ta sicer ma,hna po obsegu (42 str.) a bogata po vsebini. Vse trditve podpira g. pisatelj s znanstvenimi razlogi, ktere mu je podajala statistika. Zato ni to delo samo moralno opominjevanje , ampak jasen , miren pogled v dotične izkušnje.
Bolje bi bil g. pisatelj kar naravnost v dva dela razdelil knjižico, da ne bi nas nekako motil precej dolgi dodatek. Zarad tega je dodatek manj razviden in v svoji izdelavi slabeji, nego prvi del. Nadpisi nad posameznimi poglavji bi tudi v dodatku ne bili odveč. Jezik je vseskozi dostojen, pisava kolikor mogoče lahka. Nemškega duha se skoro ne moremo otresti v enakih spisih, vsaj sedaj ne; upajmo, da se nam sčasoma i to posreči.
Da je ta knjiga prevažna, da je času primerna, da vstreza sedanjim potrebam, o tem
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 22. maja. Državni zbor je v četrtek rešil državni proračun in finančno postavo. Levičarji niso več dosti govorili, samo jud Neuwirth je še razkladal svojo mo-droBt. Zato pa je bila tudi seja kmalo po poludne sklenjena. Ker so tudi od levičarjev nekteri glasovali za finančno postavo, nekteri pa se b.li umaknili, bil je proračun v četrtek v drugem iu v petek v tretjem branji sprejet z veliko večino.
V petek je prišel po finančni poBtavi na vrsto Hohenvvartov predlog, naj poseben odsek preiskuje, je li državna sodnija imela prav, ko je jzrekla svojo razsodbo glede volitve gorenje avstrijanskih velikih posestnikov. Liberalce je ta predlog tako zabolel, da bo zbežali iz zbornice! Dr. Herbst je namreč najprej izrekel, da bi se prelomila vstava, ako bi obveljali razlogi navedeni v predlogu grofa Hohen-warta, ker je državna sodnija po vstavi osnovana in pravice njene določene, da se toraj on in njegovi tovariši ne morejo vdeleževati tega posvetovanja. Vdrli so jo toraj z velikim vrišem iz zbornice ter so se podali za kratek čas na Kahlenberg, kjer je bilo gotovo prijet-niši kakor v zbornici, kjer je sopara in vročina že skoraj nestrpljiva. Pa že precej včeraj so zopet prišli nazaj in so se vdeležili raz-
ss""• ■■■■i1	i1 ."i. 1	— ■ • -» ■.■■■■im"	......i ■ i i r-tr*
ni treba nikogar prepričavati. Koliko vspeha pa bode imela? Kolikor se bode razširila in čitala, kolikor se bode poslušal opomin g. pisateljev v zadnjem odstavku str. 41. Res poduka je treba; toda, ako država b primernimi postavami ne bode zabranjevala zla, bode tudi poduk le malo pomagal. Saj navadno vemo, kaj je prav, kaj ne, — ali pa tudi vselej pravo storimo? Vzajemno delovanje cerkve in dr-države, poduk, zgled in sila, vse to skupno utegne pomagati.
G. pisatelj sam je knjigo namenil srednje omikanim krogom, in je tudi knj ga tem krogom primerno pisana. Tedaj se ne bode razširila „med ljudstvom", kakor misli SI. matice odbor. Sicer pa tudi ceria ni ravno prenizka, ako gledamo na obseg.
Želeti bi bilo, da bi pri takih majhnih knjigah odbor skrbel za manjšo obliko, ki bi bila tudi ročneja; tako velikega formata Be nedeljski bravci skoro ustrašijo.
Priznati moramo: Slovenska matica izdaja res dobre knjige, pa tudi pristaviti : Premalo, ali pa premajhne. Da bode bolje, treba več pisateljev, pa tudi — in to je poglavitno — več marljivih čitateljev, in — kar je naj-poglavitnejše — plačevateljev.
F. Svetil.
prave o gsliški poprečni železnici, ki je bila po nasvetu železničnega odseka sprejeta. Včeraj je vlada predložila tudi postavo, da sme po dosedanji meri davke pobirati tudi meBtca junija, ker je nemogoče, da bi gospodska zbornica proračun rešila do konca tega meseca. Po nasvetu grofa IIohenwarta se je ta predlog izročil budgetnemu odseku ter se je ob enem sklenilo, da naj v prihodnji seji o njem ustmeno poroča. Te dni se je razun tega še sprejela postava, ki določuje polajsevanja in podporo vojaških družin, ako so očetje poklicani na vojsko, pa postava, ki vravnava plače učiteljev na srednjih šolah ter določuje, da se imajo učiteljem v pokojnino šteti tudi leta, ko so podučevali kot suplenti.
Važna predloga, ki prideta tedni v obravnavo, je šolski predlog Lienbacher, pa postava o praškem vseučilišči. Liberalci bi šolski predlog radi porabili, da bi napravili neslogo in razdor med desnico. Zato čehe in Poljake hujskajo, da naj za ta predlog ne glasujejo, ker dobro vedo, da bi morali nemški konservativni poslanci izstopiti iz Ilohemvartovega kluba in se ločiti od avtonomistične večine, ako z njeno pomočjo še tega ne bi mogli doseči, da bi se dolžnost v šolo hoditi znižala od 8 na G let. Šolsko vprašanje ima toraj velik političen pomen za obstanek desnice, zato sta Hohenwar-tov in češki klub sklenila glasovati za tirjatve konservativnih Nemcev, samo Poljaki so nekoliko nezanesljivi; zdaj ko so dobili svojo poprečno železnico, jim ni več veliko mar, kaj se bode še obravnavalo, in 9 izmed njih se je neki že včeraj odpeljalo domu. To je med diugima kluboma zbudilo veliko nevoljo, in ako bi s šolskim predlogom propadli, bi bili samo Poljaki krivi razrušenja sedanje ve-čie državnega zbora. Vlada je bila predlogu Lienbacherjevemu pritrdila, vendar je pa v odseku dvorni svetovalec Hermann o njtm v sredo tako govoril, kakor da bi vlada ž njim ne bila zadovoljna. Levičarji so bili že v sredo potegnili iz šolskega odseka in se niso hotli vdeleževati obravnav. Pa v četrtek so bili zopet prišli in so naznanili, da hoče manjšina zbornici staviti poseben predlog, menda nespremenjeno postavo sklenjeno o tej zadevi od gospodske zbornice. Ker je Lienbacher od vlade zahteval odločnega odgovora in se je vladi tudi naznanilo, da bi je konservativni nemški poslanci več ne mogli podpirati in bi morali zoper njo glasovati, ako jim še te mr-vice ne privoli, prišla sta bila v četrtek k seji šolskega odseka minister Ziemialkovski namesto barona Konrada, ki je nekoliko zbolel, pa sekcijski načelnik Pozzi. Zadnji je v imenu vlade odločno izrekel, da ona Lienbacherjev predlog sprejme in le to želi, naj se naredi razloček meg šolami v mestih in na deželi. Otrokom na doželi se bode moralo po zahtevi starišev, ako so 6 let v šolo hodili, dovoliti, da izstopijo iz šole, otrokom v mestih pa se ne bode mcralo ampak le smelo to tudi dovoliti pod enakimi pogoji. Nasvet pride v zbornici jutri v obravnavo in radovedni pričakujemo njenega izida. Ker se zborovanje zdaj urno vrši smemo pač upati, da se bode zbor eoboto pred binkoštmi sklenil in se poslanci razidejo domu.
liiišičc, 22. maja. Ker v „Slovencu" do zlaj ni bilo nobenega naznanila, naj omenim jaz žalostno prigodbo v Dobrepoljah. Pretekli teden pride k gosp. fajmoštru Dobrepolj-ekemu ptuj ne preslabo oblečen človek srednje starosti s pretvezo, da mu je pismo prinesel ter mu poda košček popirja, na kterem so bile besede: častiti gospod! že davno sem
nameraval priti k vam po denarje. Ko se na to fajmošter začudi: „kake denarje?" nastavi lopof na prsi gospodu nož — in hoče imeti hitro denarje. Fajmošter zavpije; k sreči je bila blizo kuharica, ki začne klicati hlapce (le zarad strahu, ker bil ni noben hlapec ta čas doma) ropar se zboji in zgine — nihče ne vč kam. Starega gosp. očeta je dogodba grozno pretresla, kakor si lahko mislimo. Žalostni časi I
Cerklje, It), maja. Pričakoval sem, da bode spretniše pero, nego je moje, objavilo svečanosti vredjene pri nas o veseli dogodbi poroke ljubljenega nam cesarjeviča Rudolfa s kraljičino Štefanijo belgijsko. Ker tega dozdaj nisem čital, naj te vrstico spričujejo, da mi Cerkljanci nismo kaki zaspanci, ampak, da pozorno opravljamo vse važne dogodbe ljube Avstrije.
Že v ponedelek 9. maja o poludnevu vihrala je velikanska narodna zastava iz cerkvenega stolpa, a malih slovenskih iu cesarskih bilo je na raznih poslopjih brez števila. Ob 2 šla je šolska mladina v Stermol, posestvo g. E. Urbančičn, spremljana od gg: učiteljev, duhovščine in drugih prijateljev mladine; po-gostovana je bila s kruhom, vinom in mesom, primerno razložil se ji je pomen te slavnosti. Prav gladko so deklamovali dečki in deklice, v občno zadovoljnOBt so prepevali razne pesmi ter se zabavali do 6. ure na večer. Pred odhodom iz Stermola se je v ginjivi besedi zahvaljeval učitelj iz Zaloga g. J. Strojan vsim dobrotnikom šolske mladine, ki je bila potem razpuščena, da se poda na dom. Ob 8. uri na večer po „Ave Mariji" zagrmel je prvi pok velikega možnarja in ob enem pričela se je razsvitljava. Na stotine lučic je migljalo, tako, da je bila vas kakor v ognji, ljudje so se sprehajal , občudovali raznobarvene lampijone, umno izdelane transparente sosebno na oknji g. podučitelja J. Bregar-ja. Na hribih pa in zvunaj vasi zažgali so kresove, izmed kterih se je odlikoval kres g. župana zavolj raketov tam vžiganih. Okoli 9. ure zbralo Be jih je mnogo k večernem banketu v dvorani g. župana A. Vavkua, ki je bila tej slavnosti primerno okinčana. Prvo napitnico izrekel je g. župnik carskemu ženinu in kraljevi nevesti njegovi, bila je z veliko navdušenostjo sprejeta, močni strel možnarjev in živijoklici so jo spremljali. Potem vzdigne kupico g. župan in v daljšem jedernatem govoru napiva pre-svitlemu cesarju Francu Jožefu, nap tnica bila je z enako navdušenostjo Bprejeta, potem je napil g. zdravnik E. Globočnik vladi in nje zastopnikom; vrstile so Be še druge napitnice, tako, da smo Be pozno vnoči veseli in zadovoljni razšli. Spanja bilo je le malo, kajti zgodej v jutru zopet eo pokali možuarji, in lepo vbrano priterkovanje zvonov budilo je ljudi in jelo vabiti k slovesni službi božji, ktera je bila ob 5 z zahvalno pesnijo. Ljudstva bilo je zbranega, kakor o kakem večjem prazniku. Ob 8 bila je druga sv. maša, pri kateri je bila šolska mladina in vbogi, kterih nad 100 je bilo po sv. opravilu v farovži ob-darovanih. Dobro nam bode v spominu ostal pomenljivi dan, marsikterega sem slišal reči: Tegu ne bodem nikoli pozabil.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. maja.
(G. deželni predsednik Winkler) se je bil v sredo zvečer odpeljal na Dunaj in se je včeraj zopet povrnil v Ljubljano.
(Procesije.) Včeraj, daues in jutri prost ljudstvo v procesijah za blagoslov Božji, po^ sebno za dobro letino. Bog nas usliši!
(O prazniku ss. Cirila in Metoda) 5. jul. se piše, da nekteri še niso podučeni, ktere vrste da bode. Pratika naša se je zmotila, kajti god Blovanskih blagovestnikov ni zapovedan praznik, razun na Moravskem, kjer sta deželna zavetnika. Letos bo se vendar po več krajih na pr. po Hrvaškem dokaj slovesno obhajal. Tudi v naši škofiji se ima dotično papeževo pismo nedeljo poprej brati, ali po večkrat razlagovati. Prav bi bilo , da bi na tisti dan vršile se procesije za odpustke svetega leta, in bi se verniki vzlasti spoeibujevali moliti za zedinjenje Slovanov razkolnikov v sv. katoliško cerkev. — V Rimu je vstanov-Ijen poseben odbor, kteri bode sprejemal slovanske romarje. Železnica južna bode znižala voznino. S češkega stala bode do Rima in nazaj morda le kacih 62 gld., preračunil je „čech". Kedar se določi, povč se še na tanko.
(Odbor za Jurčičev spomenik) je nabral že 434 gld. Lepa svota v tem kratkem času. Na naše veliko veselje pridobivajo si Slovenci novo lepo lastnost, namreč požrtovnfnost in dobro ti j i v os t. To pričajo tudi vedno obilniši izkazi za dobrodelne namene.
(Zaslužena kazen.) Slišimo, da so usmiljene sestre pri novih svojih stavbah naročile pod-vzetniku Falecshiniju, da kleparja S t adlerja ne sme več porabiti za kleparske dela, ker se je bojda izrazil, da so Slovenci sami „fachini in vagabundi."
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 23. maja.
Šolski predlog Lienbacherjev je sprejet s s 156 glasov proti 149. Suess je govoril tako strastno, da ga je predsednik grajal ter spraznil galerije, ki so mu ploskale. Fuclis je za tretje branje predlagal zvečerno sejo, levičarji pa so nagajali z ustmenim glasovanjem, ki so ga na-svetovali šestkrat. Naposled obvelja Ilohen-ivartov nasvet, da je prihodnja seja jutri. Seja je trajala 8 ter.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v ljub. škofije. G- Puc Alojzij gre v Dobrepolje, iu g. Leopold Lotrič v Staro Loko za kaplana.
—	Z Dunaja Be nam piše, da je bil v nedeljo 22. m. slovesno vložen Bklepni kamen krasne justične palače. Slovesnosti so se vde-ležili cesar, ministri, dvorniki poslanci in mnogo drugih povabljenih gostov. Minister Pražak je cesarja pozdravil in jim potem predstavil mojstre in sploh nje, ki so imeli pri zidanji kaj opraviti. Poslopje je jako krasno, kakor nova poslopja na Dunaji Bploh, in stane okoli 5 milijonov goldinarjev.
—	Požar. V Spljetu v Dalmaciji je pogorelo veliko mestno^gledišče. Škode je 300.000 gl. S trudom so še ubrauili, da ogenj m dalje segel po mestu.
—	O češkem n a r o d n e m g 1 ed i š č u piše „Gazeta Varšavska" tako: „Zdaj, ko se ima češko narodno gledišče v kratkem odpreti, je na času izreči, da se je uresničilo najsmelejše upauje češkega naroda o zadevi gledišča. Kajti nemško gledišče v Pragi se pred to stavbo popolnem skrije; sploh pa v celi Avstriji razun dvorne opere na Dunaji ni ena-cega Talijinega hrama, nego je to narodno češko poslopje. To velikansko gledišče mora, navduševati tudi dramatične umetnike in pisatelje. Odpretje tega gledišča bo važen tre-notek v ?godovini češkega naroda.
J. lazuikovi nasledniki v Ljubljani.
Idatelj in odgovorni urednik ilip erlp.