NOVICE Dolenjske Novico iuhajajo Tsak petek ; ako : : je ta dan praznik, dan pojirej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila do aprila) S K, za pol leta l'âO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropska države znaša Jl'ôO K, za Ameriko 4'50 K. Ijist iti oglasi se plačujejo naprej. Vse dopise, naročnino in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Še neobdelano polje zadružništva. že v mirnih časih se je vcdiio opažalo, da so naši kmetje prodajali svoje pridelke vCasih, ko je bila cena primeroma precej ni^ka, bodisi da so rabili denar, bodisi da so imeli pridelkov preveS, ali iz kakega dnizega vzroka. Največkrat pa jc hil pač viii'ok zgodnje prodaje večinoma pomanjkanje denarja; zgodilo se je celo dostikrat, da so kmetje prodajali žito in debele svinje naravnost za sramotno ceno, samo, da so dohili nujno potreben denar, kasneje pa iste predmete zopet za di'ag denar nazaj kupovali. Kako hudo mora človeku biti pri srcu, ko vidi, da morajo revnejši sloji po kmetih po nimi in na spomlad kupovati za drag denar moko in mast od predkupcev, ker sami ničesar niso pridelali oz. priredili, ali pa vsaj le male množine, katere so še celo morda deloma morali v sili prodati. Po letu, ko je imel dovolj časa, je pomagal svojemu boljše stoječemu sosedu pridelati žito, pozneje mora pa tako-rekoč isto blago kupovati od jtrekupcev nazaj po veliko višjih cenab, kakor ga je njegov sosed prodal. To žalostno dejstvo občutijo naši revnejši kmečki sloji zlasti sedaj ob Času vojske, ko je žito in mast na ceni neverjetno viáiiio dosegla. Za moko, katero so takorekoč premožnejšim kmetom v veliki meri pomagale pridelati njihove pridne roke, morajo sedaj plačevati po trikrat večjo ceno, nego je bila po žetvi. Doslej se z malimi častnitiii izjemami niso zavzele niti javne korporacije, niti kaka druga občekoristna imprava za te sloje. In vendar bi se dalo temu nedostatku odpomoči na ta aH oni način, treba bi bilo le zadevo pošteno vzeti v roke. Saj imamo vendar zadruge, razna društva, občine itd., ki so poklicane skrbeti za blagor ljudstva! Ali bi jie mogle že obstoječe zadruge, ako jib pa ni, se jih pa lahko ustanovi, prevzeti io nalogo? Na deželi se vendar to najlažje napravi, ko pozna skoro vsak občan razmere v celi občini. Taka zadruga hi lahko še pred žetvijo preračunih, koliko žita morajo njeni člani do prihodnje žetve imeti na razpolago, in temu primerno množino nakupila. Žlito bi se celo lahko pustilo pri zaiiesljivili kmetih-prodajalcih samih, da bi ne bilo treha plačevati bogve kakega skladišča. Žito bi lahko zadruge same dajale v iiili»e in i)rQdajale moko brez dvoma veliko ceneje, nego jc v trgovinah. Podrobnosti bi se seveda krajevnim razmeram primerno uiorafe določiti. Kaj še-le mast! Koliko bajtarjev, da, celo srednjih kmetov mora na si)omlad za drag denar kupovati po trgovinali mast, ki je pogosto zelo dvomljivega izvora in vrhutega pretirano draga. Ali bi ne mogle take uadruge istotako v jeseni dognati, koliko takega blaga njihovi člani rabijo, in preskrbeti primerne zaloge. Na kmetih bi taka nabava bila združena le z malenkostnimi stroški, pomagalo bi se pa lahko ljudem zelo veliko. Za sedaj bi se lahko poprijele tega tudi občine, morda celo kmetijske podružnice; seveda te osebe še-Ie tedaj, čc ni v kraju nikakega podjetja, ki že ima od vsega početka tak namen. Ne samo za čas vojske, ampak tudi za mirne Čase bi bile pa k temu poklicane v prvi vrsti le v to poklicane zadi'nge. Razume se, da se zadrugi ne bi bilo treba omejevati samo na navedene predmete. Gotovo pa je, da bi ravno navedeni predmeti, moka in mast, prišli na deželi v prvi vrsti vpoštev. Krajevnim razmeram primerno se lahko seveda pečajo tudi z drugim blagom. Poleg navedene panoge bi morda ravno kazalo, da bi take zadruge otvorile kredit na zastavo kmečkih in obrtnih pridelkov. Kdor 1'abi za kratek čas denarja, mu res ni vredno prositi porokov, ki so že itak vsled večjih nesreč ostrašeiii ; pač pa hi lahko dobil manjšo svotico za kratek čas pri kaki taki zadrugi. Čez zimo bi lahko n. pr. kmet zastavil svoje žito ali vino in na to dobil denar, s kojim bi si zopet lahko na drug način pomagal. Navedli smo tukaj nekaj glavnih panog samo za vzgled, ki bi se dale trajno zadružnim potom lepo oskrbovati brez velike nevarnosti. Kakor pri posojilnicah, bi bilo pa seveda tudi tukaj treba pred vsem dohiti poštene, zanesljive može, sposobne za odbornike. V primeri s posojilnicami pa tiiti ne bi bilo treba za vodstvo takih zadrug posebno izobraženih ljudij, ker se v kake Špekulacije sploh ne bi spuščale, ampak se omejevale le na pi'omet z domačim blagom med domačini. Vojni doživljaji na jugu. Zelo zanimivo pismo je poslal jired kratkim z južnega bojišča novomeški trgovec Jurij Picck č. g. župniku Martinu NemaniČ iz Brusnic. Pismo lepo opisuje življenje naših vojakov na jugu ; objavljamo ga torej v celoti: Naznanim Ti, da sem bil od 22. marca do 1. aprila z mojim bataljonom kakih 15 km od mesta U. Bataljon je imel izvršiti neko 4 km dolgo delo na visokili gorah. Na gorah je bilo Čez meter snega, tako, da so si morali napraviti pot z lopatami, predno so došli na določeni kraj. Delo, katero je bilo določeno, so izvrstno napravili ; celo stvar sem si jaz dan preje, predno smo odišli, ogledal. Neverjetno je, kaj človeška roka vse napravi, in eelo brez pravega orodja. Izjalovljeni načrti. Namenjeno nam je bilo, praznovati Veliko noč v mestu R, kamor smo 1. aprila prikorakali. V sedanjem času pa se povelja bliskoma menjajo. Veliki petek ob treh ponoči došlo je povelje, da mora naš polk odkorakati na isti kraj, kjer smo bili decembra 1914. in januarja 1915. Polk naš je odkorakal i/ mesta R. Veliko soboto ob 12. uri (opoldne) iti je dospel v noči Velike nedelje na določeni kraj. Tren je odhajal Veliko nedeljo oh 7. uri zjuti'aj iti ob S. zvečer prišel na isti kraj, kakor smo bili o božiču. Kakor navadno, koi'akal sem tudi jaz z mojimi iiatovorjeninii konjički in mulami. Skrbna ženica mi je poslala pravočasno velikonočno gnjat, nekaj sirovih jajc, police in dve korenini hrena. Premišljeval sem, kako bi vse uredil, da bi jedel velikonočni blagoslov (žegen). Odločil sem se, da dam skuhati gnjat na Veliko soboto in tudi sicer vse urediti za blagoslov; naprosil bi bil našega vojnega kurata, da bi mi bil blagoslovil. Vse moje veselje pa je Šlo po vodi, ker se je zgodilo tako, kakor sem spredaj omenil. VeUki petek smo se večinoma postili, kljub temu, da smo kuhali pri stotniji meso. Meso se je namreč kuhalo deloma radi tega, ker nekateri niso imeli drugih stvari za post, največ pa zaradi tega, ker uiiajo stotnije meso vedno za dan ali dva dni naprej ; vreme je bilo pa precej gorko in meso bi se sicer pokvarilo. VeČina moštva se je pa, kakor rečeno, postila in si spravila meso za drugi dan. V kapelici je bil napravljen, kolikor je bilo niožtio lepo, božji grob, katerega so naši vojaki pridno obiskovali. Naš prvi knhar je še celo peljal mojega adjutanta Gjnro Dragica k božjemu grobu. Vprašal sem ga, ako se mu jc dopadlo v kapelici; pravi mi: „Boga mi, lepo je bilo. Ljubšo nii je, da sem videl, kakor Če bi mi dal kdo 100 kron." Ganljivo je res bilo v kapelici. Ako se je človek sponuiil naših lepih cerkva, kako krasno jc vse narejeno, tukaj je pa priprosta kapelica, in je vendar bila vedno natlačeno polna, tako, da smo se komaj zvrstili. Pri bosanskemu izkuharju. Veliko soboto zvečer smo imeli pa odhodnicopri Piero Kobalinu —star možak, ki ima v R. izkuho, katnor smo večkrat zahajali na večerjo. Imel je malo separirano sobico, v kateri smo imeli večkrat večerjo, katero smo pa morali vedno popi'ej naročiti; kajti on je vsaki Jan vse prodal, kar je napravil. Prodajal je samo rum, čaj, kavo, fižol, večkrat se je dobilo tudi kaj od mesa; za pijačo ni jtnel dovoljenja. Veliko soboto nam je napravil ribe (forele) na olju pečene za odhodnico. Pijače, kljub temu, da on ni imel dovoljenja, tudi ni manjkalo; za to smo Že mi poskrbeli. Poslali smo jo naprej, ali pa smo jo prinesli seboj. Piero ima Ženo in 18 letno hčerko Marijo. Vsi trije so pridni kakor mravlja, tako, da jih je bilo veselje gledati, kako so se sukali okoli malega pločevinastega štedilnika. Piero govori veliko jezikov: italijansko, nemško, hrvaško in slovensko dobro, za silo pa tudi madžai"sko, in Še celo turško. Bosna mu je skoraj vsa znana. Večkrat nas je kratkočasil z raznimi pripovedkami in doživljaji lastnega življenja. V R. si slišal vse mogoče jezike govoriti. Vojaki so i^omešani menda iz vseh avstrij-skili kronovin. Piero se je z vsakitu lahko pogovoril. Žrtev vojske. Pri Pierotu sem opazil tndi nekega žalostno se držečega moža, nakar vprašani Pierota, kdo je ta človek. „To je naš gazda (gospodar od hiše)", pravi Piero. Nadalje pripoveduje, da so njegovo ženo odpeljali Srbi ali Ôi'nogorci s štirimi otroci, med njimi dva dvojčka, štiri mesece stara, in še danes ne ve, kje da so, Pač žalostno! Revež ne ve, če so živi ali mrtvi. On je bil takrat v Sarajevu, ko so bdi Srbi v R Ločitev. Ko smo se dobro navečerjali, je prišla med tem časom ura ločitve. Ponujali smo denar za večerjo, a on ni hotel nič slišati o kakem plačilu, Rekel nam je, da mu naj oprostimo, če nismo bili kedaj kaj zadovoljni, na kar pa seveda niti mistiti ni bilo; nasprotno smo bili veseli, ker smo bili vedno dobro postreženi Reči Ti moram, da smo skoraj vsi jokali pri odhodnici. Civilno ljudstvo nas je imelo zelo rado, skoraj vsak je imel solzne oči, ko smo odhajali. Zadnji dan si ga je naš polk tudi malo privoščil za dobro voljo; no, nekateri so si še morda malo preveč privoščili, pa kdo jim bo zameril. Žalosten je bil kolikor toliko vsak, ker smo ravno na Veliko nedeljo korakali, Trcn je torej odhajal Veliko nedeljo ob 7. uri zjutraj. Vreme je bilo zelo neugodno, mokro. Cesta je bila silno slaba; blata je bilo toliko, da smo ga komaj gazili. Ko smo korakali že nekaj kilometrov, smo prišli na višino nad 1000 m. Tu je bilo pa še polno snega in bolj mrzlo, kakor v R. Zopet smola. Po nepretrganem korakanju smo došli v vas à. ob tričetrt 2. nri pop., kjer smo mislili prenočiti. V tej vasi smo bili že kaki 2 uri, V snegu smo si napravili ogenj in se greli, Jaz sem vzel iz mojega nahrbtnika kos potice, katero sem z veseljem zavžil in tudi precej razdal. Na košari sedeč sem se zamishl, kje da velikonočno potico jem; spomnil sem se tudi nadom, na Ženo in otroke, milo se mi je storilo in solza se mi je utrnila na očesu. Zeblo me je. Nič prave hrane nisem imel. Domislil sem si, da itiiam še nekaj čaja; takoj smo si ga napravili. Vode ni bilo pri rokah, morali smo stopiti snega. Čaj je bil kmalo gotov tako, da smo se saj malo ogreli. Sedaj je bilo pa treba poskrbeti za prenočišče. Slučajno je naletel naš rač. podčastnik v neki koči na kolega, narednika od „Vcrpflegskolone", kateri je imel prostora za trL Med temi tremi sem bil tudi jaz. Koča je bila dobro zakurjena, tako, da smo se vesehli noči. Narednik je ukazal, da nam naj kuhar hitro napravi golaš za večerjo. Par minut po tem pa pride neki jezdec, kateri prinese povelje za „takoj naprej, ker polk nima živeža za prihodnji dan". Tako smo bili v trenutku ob golaš in ob dobro prenočišče. Prenočišče na mrzlih, mokrih tleh. Odkorakali smo oKoli 3. ure pop. in smo prišli v trdni temi ob 8. uri zvečer v kraj L., kjer smo tudi ostali. Videlo se ni prav nič. Kmalu bi bili ostali na cesti. Ugibali smo, kje da naj raztovorimo. K sreči pride nek narednik, kateri nas je peljal v dolino poleg ceste. Tam smo raztovorili, prevzeli živež in še isto noč dostavili stotnijam, ki so bile se dve uri daleč od nas. Ob 10. uri zvečer sem bil gotov. K sreči se je našla modra glava, ki je rekla, da se lahko dostavi stotnijam še-le Veliki pondeljek zjutraj ob 6. uri, ker hi bilo sicer preveč za konje, tem bolj, ker v taki temi in po takih potih v noči sploh ni mogoče dostaviti. Raztovorili smo tako, da je kar vsak zmetal na kup. Sedaj pa prenočiti na tleh, na katerih je dan preje skopnel sneg; ognja nismo mogli napraviti, ker nismo imeli drv in jih vsled teme sploh ni bilo mogoče dobiti. Zagledal sem kakih sto korakov od mene malt ogenjček, kateremu sem se približal. Bil je od 3, stotnije našega jiolka; našli so namreč kup vejevja, katerega so zakurili. Pri tem ogenjčku sem se grel. Jaz in Sila sva si napravila posteljo. Itiiela sva vsega skupaj tri odeje in eno „celto". Celto sva i)ognnla po tleh, î)0(1 glavo sva si (Ijala telernjak (toniistro) in se vlugla tako, da sva napravila polkrog okoli ogenjčka, r— glave sva staknila skupaj oba na tcleČnjak. Skušala sva spati, iji takoj, ko sem se vlegcl, je l)ilo Vse mokro pod iiicnoj. Prekladal sem so Jia vse tijogoće načine, a nI inC bilo mogoče zatisniti oCcsa. Sila je za kako uro trdno zaspal, a ko se je prebmlil, je bil ves trd ju zeblo ga je âc bolj kakor mene. Jaz setii pi'cbiral vejice in dcval na ogenj. Tako sem |)rebil noe Velike nedelje. Mislil seni si : Ée se sedaj nisem ])rchladi], potem ni mogoče, da bi sc splob kedaj. To jc bila najhujša noč celi čas vojske. Na velikonočni pondeljelt. Velikonočni pondeljek stiio se potem preselili v eno iz samih smrekovih debele narejeno barako, v kateri sva potem na smrekovili vejicah mesto na slami sladko zaspala. To sedanje stanovanje smo si primerno napravili, tako, da smo sedaj zadovoljni. Taka je bila naša Velika noć. Tukaj skoraj vsaki dan sneži in mrzlo je. Smo 1000 m nad morjem. Dne 8. t. m. sem dal. gnjat skuhat! Kostrevcu, kuharju našega štabnega oddelka, ki je bil v novomeškem ťraněiěkan-skein samostanu, Kostrevc mi je gnjat izvrstno skuhal v juhi. Zavžili smo jo kar gorko. Nastrgal sem hrena., jiotem pa hajd za mizo. Deležen je je bil vsak, kdor se Je približal. Navedel 'Ti bodem imena, na katera se ravno spominjam: Mitrn Oustel, Novomcsto; lîulc, mesar. Mirna; Petrovćič iz Gorice; Jug, Gorica; Darove, iirušovc, Sorger, Kočevje; I'remni, Novo mesto — in jaz. 10. t. m. je dobil ])a Murn „Žegen" iz Novega mesta, blagoslovljen v samostaniL Imeli smo se tako, kakor i)ri moji gnjati. ňe celo pii'he in torto smo imeli, — To pozdiiivija Picek. Gospodarstvo. Vojaški dopusti ob košnji in naše žetvene komisije. Dojmsti za spomladno obdelovanje so pri kraju. Sedaj potrebujemo doi)iistc za košnjo in za žetev. Dosedaj so veljali običajni žetveni dopusti ju'i vojakih od 15. julija naprej, toraj le za žetev. Mi jih pa potrebujemo sedaj luijbolj ob časn košnje. Letos bo namreč ob košnji največja sila za možke delavce. Koscev bo manjkalo povsod in po nekaterih krajili kakor n. pr.-po Suhi krajini je mogoče kositi sploh le z domačimi ljudmi. Kdor l)Ozna ondotne senožeti oziroma košeniee mi bo 1'ad pritrdil. Zaraditega je juijno potrebno, da se že sedaj oglasimo za vojaške dopnste ob času košnje t. j. za' dopuste od 15. junija napi'ej in da prosimo, da se že s tem časom vojaki, ki so v ozadju fronte, pošiljajo domu na dopuste. Treba je, da se napravijo take prošnje od strani županstev ozir. žetvenih komisij na okrajna glavarstva in poteiu, da prosijo še posamezni vojaki vsak pri svojem poveljniku za dopust in da dobe ti vojaki od strani žetvenih komisij potret)ne izkaznice ozir. potrdila o nujni potrebi dopusta za košnjo. Tako l)ri(iejo žetvene komisije tiajbolj do veljave. Vse take prošnje se morajo seveda nujno reševati in najkrajšijii potom, in se je tudi vojaškim poveljstvom ozii'atî na vse prošnje, ki so od žetvene komisije primerno podprte, da i)ridcjo domu res le možje in fantje, ki so za delo neobhodno potrebni in ki bodo doitia tudi delali. H. Koliko naj se plačuje delavcem in za vprežno živino? To vprašanje jc sedaj tudi silno važno, ker ne gi'e, da bi sc cena za eno in drugo delo poljubno navijala. Dekivci naj dobe, kar jim gre, in za živino je tu(ii Ic toliko ])laéati, kolikor je delo vrohio. Vsako pretiravanje se mora obsojati. V sedanjih časih, ko i>rimanjkuje delavnili rok in tudi živine, se nmrajo dnine za delavce in za Živino določiti. Nekatera županstva so to tudi že storila. Vsa druga županstva naj si vzamejo to za izgled in naj skrbe vsako v svojem kraju, fla se cena za delo i)ri-merno uredi iti nastavi. Delavci ne smejo pretiravati svojih zahtev in jih tudi ne bodo, če vidijo, pri Čem da so; ])a tudi gospodarji ne smejo zgolj iz osebnih interesov preplaČevati delavcev, da jih na ta način drugim jendjejo. Vse, kar je prav! Najbolj store županstva, da se s pomočjo žetvenih komisij zedinijo o višini dnine, ki se ima idačevati ob navadnih delih in potem ob košnji in žetvi. 1'ri tem je vpoštevati seveda, ali se na-jetiiajo delavci ob hrani ali ne, in ali pridejo zgodaj zjutraj na delo ali še-le ob 7. ali 8, uri. Za vsako občino naj se izda veljaven oklic. Da se delavcev ne bo s pijačo maitulo in na se vleklo, je prav, da se določi tudi količina pijače, ki se ijna delavcem na dan dajati, seveda fcam, kjer je to v navadi. K. Plesnoba trt Poleg peronospore (rje ali paleža) je zlasti trt na ji tesnoba ali oidij (oidium) !iud sovražnik nase vinske trte. Ta bolezen je starejša kot peronospora in je prišla tudi iz Amerike k nam. Najprvo je napadala trte le bolj v gorkili krajih in pri nas le boij na brajdah ali ob zidu, sedaj pa v mnogih letih tudi po vinogi'adib močno Škoduje. Proti jilesnobi rabimo žvepleno moko. Čim finejse je žveplo zmleto, tem boljše učinkuje. Kupujmo tedaj le zanesljivo fino žveplo, ki ga dobimo pred vsem potom C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Za en ora! ga je treba kakih 40 do 50 kg. Z žveplom se je treba takoj preskrbeti, ker bo tudi tega zmanjkalo, îive-idanje je skoraj tako potrebno kot škropljenje, ziasti Če inu\mo v misiih pridelek, kajti plesnoba najtada bolj grozdje kot listje. Žveplati je treba tudi najmanj triki'at v letu in sicer najboljše vselej ntikaj dni pred vsakim škropljenjem. Trto je ob lepem gorkem, soliu^nem vrcnienu z žveplom dobro, a ne na debelo, temveč le na lino poprašiti. Hudo žveplanje trti škodnje, jo ojiali. Kdor ima staro žveplo, mora ga poprej na solncu dobro posušili in potem čez kako gosto sito (kakor se ga rabi za moko) presojati. Sveže žveplo pa vselej bidjše učinkuje kot staro. Posebno dobro je žveplati, vsaj v drugič in v tretjič, z žvepleno moko, kateri je primešana zmleta galica (3 do 5 od sto). Tako žveplo učiidvuje pi'oti plesnobi in ob enem tudi proti paležu ali peronospori na grozdjm. Letos takega žvepla ni dobiti, ker je izvoz galiinega Žvepla iz Italije prepovedan. Tîomo se morali tedaj posluževati navadnega žvepla in pri tem grozdje pridno škro])iti z galico, da nam ga peronospora ne oiiali. Trikratno žveplanje mora spadati med redna vinogradniška dela vsacega uimiega vinogradnika. Le če se vkljub tetiui Še bolezen kje v vinogradu prikaže, se žvepla še v četrtič. Ker seje vkljub potnanjkanju delaveev skoraj vse siiomladno delo v vinogi-adih 1'edno dovršilo, upajmo, da tudi žveplanje ne bode izostalo. Zato se preskrbite pravočasno z žveplom in žveplalniki. Ti. Skalický. Gospodarske drobtine. Posnemanja vredno, (ioriške gospodinje so izdale oklic, ki i)ravi med drugim: Umne gospodinje goriško, stavimo vam predlog in upamo, da ga ne zavrnete. Ve vse veste, da se je meso zelo podražilo in zatorej bi bilo dobj'o, da luulomestimo nedostatek goveje živine s preSiči in jie-rutnino. A živinorejcem in perutninarjetii primanjkuje potrebne piie. Torej, če bi liotfde zdriižene shranjevati kuhinjske ostanke, ki so še užitni za prešiče in perutnino, v posebno posodo, bi bil pi'oblem rešen ali vsaj omogočen. Gne iztned vas, ki liočejo pripomoči, da se to pei'eče vprašanje nai'odnega gospodarstva reši, naj naznanijo svojo ponudbo gospej Matildi liockslattovi, via Ponte Isonzo. Ona vam pošlje na dom osebe, ki obimejo v prid to novo panogo vašega gospodinjstva in ve satue boste imele pri tem korist, kajti na ta način se iznebite vsaki dan kuhinjskih ostankov, ki niso prav nič estetični, ne blagodišeči. Oddaja gumijevih vezi za zeleno cepljenje. Kdor želi dobiti za zeleno cepljenje giitiiijevih vezij, naj se oglasi s svojim naročilom pri kmetijski podružnici v Novem mestu, ki koČe posredovati dobavo teh vezi, Primci'no zaarana naročila se sprejemajo zadnji čas do 10. maja t. 1. Premovanje bikov v Kandiji priiedi živinorejska zadruga za novomeško okolico v drugi polovici mesca maja. Premovanje velja le za okoliš živinorejske zadruge t. j. za občine Šmihel-Stopiče, Pj-ečna, Št. Peter, Mii'uaiieČ in Hrusnice. Živinorejska zadruga se je obrnila na vsa prizadeta županstva, da podjire vsako to premovanje saj z eno premijo v znesku 20 K, ki naj se odda kot nagrada tistenni bikorejcu, ki pripelje najboljšega bika k premovanju. — Oddaja perocida. Kdor ni še vzel pri kmetijski podružnici v Novetii mestu naročenega perocida, naj pride ponj v pondeljek 3. maja na novomeški kolodvor. (Kouec.) Da je bil veleč. g. Zaman zares najboljši pastir svojim i'aranom v dušnem in telesnem oziru, nam spriČujejo njegova duhovna in telesna dobra dela, — Notranje duhovno življenje faranov je prenavljal s svetim misijonom, z duhovnimi vajatiii, s Tretjim redom sv. Frančiška, z Marijino družbo in prav posebno s češčenjem svetega lîesnjega Telesa. On sam je bil velik častilec Najsv. Zakramenta ter je preklečal cele ure ]>red tabern akcij nom v goreči molitvi za sebe in svoje ovčice. Zato je pa ttuli omislil nov oltar s prekrasnim tabernakeljnom, na katerega je bil posebno ponosen. ■— Pokojnik je bil vnet pridigar, izvrsten katehet, moder spovednik in dober vzgojitelj adadine. Svoje besede in nauke je ])a })odpii'al s svojim lastnitii vzgledom. Kajti bil je sam vzoren duhoven, pobožen, [lonižen in skromen; bil je pa tudi resen in večkrat celo strog, posebno Če se je šlo za čast Božjo in za koristi faranov, a pri vsem tem ostal je iiurúljidjen, pravičen in prizanesljiv. Njegov sedanji g. kaplan jc izjavil, da ni jtrišlo niti do ene besedice nesjtoraznma mej njitiia v teku toliko let. Ljubila sta se kakor oče iii sin in ni čuda, da sta dosegla izvanredno lepe vspehe pri vedno vzajemnem dnŠnem pastiiovanjn. — Naj še tukaj omenim dogodljaj iz življenja rajneega ob priliki njegovega ka))lano-vanja v Semiču, ki nam pokaže, da je bil ndadi g. kaplan tudi živahne in vesele narave. lim:i je rad konje za jahanje; v oddalnejše hiše je jahal tudi obhajat in to že zaradi prevelike zamude vedno nm dragocenega Časa. Kupil si je enkrat zojjet lepega konjička, katerega je posebno i'ad imel. Ko pa nekoč jaha ž njim v neko vas k bolniku z Najsvetejšim in se pred hišo ustavi, začne njegov konjiček kar naenkrat plesati z gospodom ; komaj so možje hudomušnega konjička pomirili, da je iznenađen gospod lahko izstopil. Bil je tedaj g. kaplan nad konjičkom silno nevoljen; kar usti'eliti je hotel tega poredneža. — Ře-le pozneje je izvedel, da je bil njegov konjiček poprej v službi kot plesalec v nekem cirkus«. — Pokojniku je bila na srcu tudi Je])ota hiše Božje. Dokaz temu ki'asnanova stavba cerkve z mogočnim zvonikom, ki jo je z velikim trudom postavil, a je ni inogel popolnoma izgotoviti, kar je njegovo skrbno si-ce zelo bolelo. Sam je veliko žrtvoval in ko je pred kratkim kupil kip Matere Božje za nov sli'anski oltar in ga daroval cerkvi, je rekel, da bi rad ves oltar sam Ijoplačal, ko bi še saj nekaj časa živel. Toda liog ga je poprej poklical k sebi, da dobi večno plačilo za svoje marljivo delovanje v vinogradu Gospodovem. Gi'ob, v katerem čakajo zemeljski ostanki pokojnika klica Sodnika k vcčneimi vstajenju, je nasproti glavnemu vhodu v cerkev pod velikim križem. Prostoi- je zelo ugoden, kakor nalašč, da se liodo vselej lahko ozrli njegovi dobri farani na gomilo svojega predobrega očeta in se hvaležno spomijijali njegovih dobrot, kolikokrat bodo mimo prihajali in odhajali, v cerkev in iz cerkve, ter ob enem vzdihnili: Bog nui daj večni mir in ))okoj ! — Prepričani smo, da bode še mnogo solz močilo grob ranjecga in da bodo rastle in cvetele na njem še dolgo let cvetljice hvaležnosti in ljubezni njegovih udanih župljanov. — in ko se poslavljamo ob odprti jami od predrazega, veleč. gosp. duhovnega svetnika in župnika Andreja Zamana, ohranimo si kot spomin na njega v svojem srcu besede škofa A. M, Slomšeka : In kakor njega tudi nas kmalu več ne bo, samo naša dobra dela za natui pojdejo. — Sedmina se je vršila slovesno v torek 27. t. m. ob navzočnosti dvanajst gospodov duhovnov sobratov. Sv. mašo za blagor duše pokojnega je opravil milost, g. prošt dr. Seb. Elbert. Po dokončanem opravilu v cerkvi so se molitve vršile Se na njegovem grobu. Vojska z Rusi. Ponesrečeni ruski napadi v dolini Cziroka. Tradno se poroča 21. aprila med drugim: V Karpatih je sovi'ažnik svoje izgubepobie napade proti najvažnejšim odsekom fronte že pred več Časom ustavil. To velja posebno za tiste oddelke naših postojank, ki krijejo najboljša prodiralna pota proti Ogrski; doline Ondava, Laborca in IJng. Na strani teh glavinb pi'odîralnih Črt v gozdtiih Karpatih med Laborco in Ungom je sovražnik tudi sedaj še poizkušal z močnimi silami prodreti. Pi'odiralni poizkus v tej stiieri naj bi z obkoHtvijo zlomil odpor naših dolinskih in višinskih postojaidi, katerih kljub najtežjim žrtvam niso mogU frontalno premagati. Taiio so se v gornji dolini Cziroke pri Nagy-Polany in na celem ozemlju izvirov te reke vnovič razvili siloviti boji, ki so trajali več dni in noči. Tudi tu je zadela silne i'uske sunke končno ista usoda, kakoi' v vseh prejšnjih napadili. Po izgubi več tisoč mrtvih in ranjenih kakor tudi nad BOOO neranjenih ujetnikov, je sovražnik opustil napad. Na mimga v inozemstvu razširjena, tudi oticijebia poročila ruskega vojnega vodstva o uspehih v dolgoti'ajnih karpatskih bojili lahko kratko odgovorimo, da je kljub vsem ]ia-porom in velikim žrtvam prelaz Užok, ki je bil za sovražnika vodno glavni cilj napadov in označen kot posebno važen, pi'ejkoslej trdno v našiii ]'okah. Iz bojev v Karpatih. Neki častnik izvaja v „N. Fr. Presse": V celi vojski nisem prestal toliko naporov, kolikor sem jih v sedanji. Će Čitate v zaledju o naših bojih v Karpatih, si morete komaj predstavljati naše težave. Kako težaven je stik s sovražnikom. Hodimo navkreber in navzdol, skozi gozd in cez gole vrhove dan za dnetn. Tn vreme je trajno nestanovitno. Junaškim činom naših čet v teh gorah ni števila. Po mojih izkušnjali se borimo še vcdtm z zelo oslabljenim sovražnikom, ki ga pa ne smemo podcenjevali, ker je z vojnim inateiijaloiii šc vctliio dolu'» l)i'e.skrbljoii. Najbolj jiogfešajo Uusi veiikili topov. ÍMedtcin k» so nas Uiisi glodc nil število tojiov začetkom vojska; prekosali, je zdaj j'azbéek i/i'avnan; zdi sc, ilii jim inaiijkii tiuli ěastnikov. TiŠein to zato, ker se tiiintain čita, ito koliko prediva se rabi za vsakovi"stiie vrvi, „štrange in ařtre" daje .lože Avsec- vrvar v Novem mestu pismeno ali ustmeno. C. kr. prostovoljni strelci. V nedeljo 2. maja ob 3. uri popoludue prisegli bodo C, kr. prostovoljni strelci iz Novegamosta in iz okolice na glavnem trgu pred i'o-(ovžem v Novemmestti. Dertar ozir. denarne nakaznice je hotela delati novomeška občina vsled prevelikega pomanjkanja di'oliiža. Vse je bilo že pripravljeno, le dovoljenja najkompetent-nejše strani Še ni bilo. Vlada j)a konečno iz gotovih razlogov ni dala za to podjetje potrebnega dovoljenja. Denarja z novomeškim kurzom torej nimamo, pač pa bo novomeška kronika moi'ala objektivno poročati, da so se v vojskinem letu 191,^). tudi novomeški občinski očetje bavili s to mislijo, da bi po svojih skromnih močeh odpravili vsaj pomanjkanje drobnega denai'ja. Gostilničarjem, prodegalcem žganja in drugim v znanje! Beraška nadlega sc češče poostri s tem, da se ti ljudje najprvo napijó, nato pa postanejo pri izvrševanju svojega poklica predrzni in nasilni. Da se to početje zajezi, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko na podlagi § 54. obrtnega reda od sedaj nadalje prcjiovedala beračem dajati — bodisi proti plačilu, bodisi zastonj — žgane opojne pijače. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Umrl je Ivan Dolenc, c. in kr. poročnik linijske vojne ladje v ])., prejšnji pondeljek ob 2. uri popoludne. Značajni Slovenec stare korenine je imel daleč okoli obilo prijateljev in znancev. Vsako leto je za-iiajal tudi v naše dolenjske Toplice. Udeležil se je bil celo ekspedicije v Meksiko, ki je pripeljala v domovino mi'tvo truplo cesarja Jlaksitnilijana. — Rojen je bil v Št. Vidu pri Vii)avi iz širokoznane rodbine Dolenčeve in je dosegel starost 73 let. Iz ruskega ujetništva so sc oglasili dolenjski vojaki : .Tožef Kocijančič, Dobnnije ))ri Ljubljani, iz mesta Borskov v saniarski guberniji. — Bernard Potokar iz ČeŠtijice, pošta Št. Vid pri ZatiČini, je v tiiestu Gisto-polje, kazanska gubernija. — Franc Zupet iz šmarijske fare pri Ljubljani, biva v Jekaterinovskaji. — Alojzij Šlik, železničar, korporal 47. pp., piše sorodnikom v Krškem iz sela Sergejevskega, gubern. Tomsk. — Janez Mohar iz Retij pri Loškem potoku piše, da je bil od Rusov ujet. Slovenski častniki odlikovani. A'ojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom podpolkovnik 8. pp. Gnstav Šiška, poveljnik 11. Črnovojn. pp. Stotnik 8. sap. bataljona Ivan Skala. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil i)onovno poi-očnik 4. bos,-herc. pp. Branko vitez Pogačnik, sin slovenskega državnega poslanca. Istotako ritmojster 14. trenske divizije Rinlolf Hule in stotnik-losip Skala; poročnik 3. gorsk. top. p. Viktor Ghinčnik. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne prai)orščak 13. polj. havb, p. liožidar Belec in zdravnik sanit, zavoda št. 29. dr. Pavel Avramovič. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda praporščaki Vladimir Vaulnik, Simnifi Kotirad 17. pp., Žorž Ivan in kadet Trtnik Albert 27. pp., kadet Dečko Franc 47. pp., praporščak Tavčar Franc 7. )). topu, p. — Srebrno hrabrostiio svetinjo 2. vrste in'a-porščak Ranch Heniik in Sctianta Hugo 17. pp. — Duh. zaslužni križ 2. razreda na belo-rudečem traku vojaški kurat 27. dotnobr. i)p. dr. Kran Walland. Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslnžni križec s ki'ono na traku hrabrostne kolajne: narednik 17. pp. Josip Klemenčič; ognjičar 7. p. topu. p. Prane Zalokar; rač. podčastnik 27. pp. Rudolf Lukan; rač. podčastnik 5. drag. p. Fran Domanjko; računski podčastnik 27. pp. Ferd. ^larko; višji iiodkovni mojster 3. g. topn. ii. Josip Lapin'uik. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste pri I 7. pp. Četovodja Starec Franc, poddesetnik Leveč Franc, orožnik Lobe Fi'anc, desetnik Štimec Anton, narednik Adamič Anton, četovodja Mai-incel Anton in Osvald Ivan, desetnika Logar Ivan in Rodič Ivan, poddesetnik Prosen Franc. —■ Srebrno lirabrostiio svetinjo 2. razr. pešca 1 7. pp. Alba Aleksander in Vladika Leop., topničar 7. p. topn. ]). Nadaja Roman. — Desetniki Lavrenčič Ivan, Resman Ivan in Volčjak Ivan, poddesetniki Horvat Ivan, Krolik Ivan, Ujaka Peter, Zupanec Ivan; infanteristi Hrovatič Jos., Jerina I\Iatija, Juvan Fr., Karič Ivan, Lajovic Metod, Novak Fi'., Petrič Fr., Petschauer Auilr., Sajne .Vnton, Zalokar Miha, — Lovci 7, bat.: Adlešič Niko, Hauptman Anton, Sever Anton, Tičar iliba in Žemva Anton. Od 7. p. topn. p.: ognjiČar Lukežic Fr., četovodja LesiČar Fr. in topn. Doberček Josip. Orožni mojster Bernard Zupanec, prideljen 100. pp. Iz uradnih izkazov izgub najdemo naslednje dolenjske vojake 17.pp. : Adamič Anton, 4. stotnija, Ribnica, ujet; Brnlc Ivan, 3. stotnija, Velike Lašče, mrtev; Hočevar Josip, 3. st., Bučka, ranjen; Huč Alojzij, 4. stotnija, Trebnje, mrtev; Novak Franc, 1. stotnija, Lužarje, ranjen; Svetec Ludvik, 2. stotnija, Preserje, mrtev ; Ver-derber Ivan, 3. stotnija, Kočevje, mrtev. Odpravljena carina. „Wiener Ztg." objavlja ministrsko odredbo, po kateri je začasno odpravljena carina na vole, krave, teleta, koze, ovce, jagnjeta, prešiče od 60 kg naprej, perutnino, divjačino, meso, kruh, ladijski prepečenec, pecivo, meso sveže, osušeno itd., sir, slanike, mesne konzerve, sadje, sočivje vsake vi-ste, sočivne konzerve, čebulo, češenj in gotove sladkorne vrste. V Italiji večina za mir. „Miinchner Neneste Nachricbtcn" pišejo: Iz iieneve l)oročajo v nasprotju z alarmnimi vestmi, kakor da je Italija svoje stališče izpre-menila: Potniki iz Italije povejo, da vlada povsod v Italiji mir. Seveda se ne da zanikati neka nervoznost, ki jo je pa pripisovati pomanjkanju določne orientacije. Štiri petine Italijanov in posebno ljudstvo na deželi je za mir. — Rimska delavska zboi'tiica je odklonila resolucijo za oboroženo intervencijo in seje izjavila za nevtralnost. Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Dopisi« iz StopiČ. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez Šlekovec s sledečo karto: Orlov, 12. marca 1915. „Dragi mi stariši!' Radoveden sem, če ste dobili mojo karto, ker ne dobitu nobenega odgovora od Vas, kar sem Vam že naznanil, da sem ujet, namreč na 27. avgusta in ob enem tndi ranjen. Driizega nimam kaj pisati, kakor zdrav sem sedaj tako po navadi. Sedaj pa Vas srčno pozdravim vse skupaj. Janez Šlekovec m. p.** (Njegovi tovariši so od blizu 100 korakov videli, da je padel, dvakrat zadet od sovražne krogle, in za gotovo trdili, da je inrtev; opravila se je zanj tudi zadušnica v zujjui cerkvi v Stopičah — a sedaj je drugič prišel na svet . . .) Naslov: (Orlov, gubernija Vackoj, Rusija, Rnliland.) Tat se je v noči od sobote na nedeljo oglasil pii „Francetovih" v mlinu, ter Anici odnesel novo, lepo obleko, žepno in'o z verižico. Lačen pa ni bil; kajti okusna svinjina in klobase mu še toliko niso dišale, da bi vsaj eno vzel za zajutrek; bal se je, da bi obleki; kaj ne umazal; mora biti kak nečimrnež od nog do glave!? Iz Adlešič 2(j. aprila. V „Dol. Nov.« št. 4H, sem omenil v svojem dopisu, da je bil na južnem bojišču 25. novetiibra m. 1. ranjen naŠ posestnik Daniel Segina. Ker se mu pa rana ni zacelila, bil je pri super-arbitiiranjn spoznan za nesposobnega za nadalnje crnovojniško službovanje in je l)il vsled tega vojašSine popolnoma oproščen in odposlan doniii. V vojaški izpnstnici z dne 23. marca stoji zapisano, da bo dobival pokojnino za invalitle in ranitveiio (loklado. V „Dol. Nov." št. 1. sem omenil, tla lani niso bili v naši župniji samo 3 naročniki na „Nov.", kakor jc bilo zapisano v št. 50., ampak G. Kasneje sem pa izvedel, da jib je bilo še veČ in sicer 9. V seznamu lanskih naročnikov so bili gotovo vsi naši naročniki iz Bednja in Tiibuč prišteti črnomaljskim naročnikom in sii;er zato, ker imajo zapisano na naslovu zadnjo pošto Črnomelj. Omenjeni seznani je torej netočen in so na njem tudi nekatere fare izpuščene. Četudi imajo nekaj naročnikov. ^ aprilom pa se je naročilo na „Nov." se par novih naročnikov. Strni so pri nas dobro prezimile in kažejo večinoma lepo. (Op. upr.: Ker npravništvo ne ve natanko, v kako župnijo spada vsak kraj, je tli ali tam vsekakor pomota mogoča.) Književnost. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pi'ičelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvi:-nih črtic, slik in v«jnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uretiništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka liiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi hoji, katerih so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin naiii in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin., četrtletno {ti zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej. Loterijske številke. Gradec, 28. aprila 12 24 47 46 55 Ameriški novičar. v Jolietu je umrla Ivana Flajnik, žena Mihaela Flajnika, zapustivši mu 10 mesečnega otroka. — Sinčeku Antona ňukljeta Jožkti je na železniški progi vlak odrezal levo nogo, da je vsled izgubljene krvi umrl. — Izdelovatelj kranjskih harmonik John Golob je umrl, 69 let star. Doma je bil z Omote pri Semiču. Pridobil si je lepo premoženje. Med drugim zapušča svojim dcdiCem tri hiše. — V Cbieagu je umrl rojak Alojzij Poglajen. Zapušča svojcem nad 8000 dolarjev. — V La Salle 111. je 12. marca umrl Anton Dežtiian, zapustivši soprogo in eno hčerko. Doma je bil iz fare Šmarjeta na Dolenjskem. — Slovenski socijalisti in klativitezi so v Chicagi osnovali nekako Slovensko Ligo, ki dela propagando za Jiusijo in Srbijo in oČrnuje Avstrijo. Ćudtio, da ti osreČevalei ameriških slovenskih delavcev sami ne gredo po srečo na Rusko ali celo v iSrbijo, nego izvabljajo rajši ondotnim zapeljanim delavcem dolarčke za svojo ligo. Ob belokranjski železnici. (Nadaljevanje.) Leta 1B82 zadene cerkev grozna nesreča. V noči od 14, do L5. junija je vsa pogorela, le golo zidovje je ostalo. Kako je ogenj nastal, se dodobra ni moglo zvedeti, najbrž pa po krivdi zidaijev, ki so ravno takrat zidali mrtvašnico. Ker je ogenj izbruhnil okrog polnoči, ker je cei'kev na samoti, je lahko umljivo, da je gospodaril, kakor je hotel. Vendar pa se je prestrašenim Kloštranom in Uradčanom posrečilo oteti zakristijo s shrambo za cerkveno obleko in posode. Zgorele so tudi 01'glje, ki so komaj 5 let pele božjo slavo. Zvonovi so se deloma stopili, deloma popadali na tla in se razbili. Ko so ljudje prihiteli gasit, gorel je ravno veliki altar, v katerem se je nahajala stara soba Žal. M. B. Vse okrog nje je bilo že zgorelo, le soha je še stala na svojem mestu in tlela. Naposled se tudi ta sesuje — in velik jok je nastal ob tem prizoru . . . Škode je bilo za več tisoč. Vsakogar, ki je poznal to svetišče, je srce zabolelo, ko je slišal o pogorišču. Tako častitljivega svetišča Marijinega, kamor so se ljudje od vseh strani tako radi zatekali, ni več. Glasen jok se je razlegal ne samo to noč, ampak tudi še drugi dan in po tem. Ďuli so se tudi glasovi: „Nikdar več ne bo na tem kraju sv. maše." A glej! Mesec dni pozneje, na velike maše dan, bilo je že zopet duh, opravilo v pogoreli Klošterski ■cerkvi. Možje, sosesčanje so se namreč takoj zedinili, da darujejo, kolikor bo kdo mogel, lesa in dr., da se Čimpreje napravi streha cerkvi in zvoniku. In res; ta pripelje hrast, oni dva, tretji več desak itd. in najpotrebnejše je bilo skup. Stai'i Pričel, tesarski mojster, kakor jih je bilo takrat malo, prevzame delo in kmalu je stalo ostrešje na cerkvi. Knipska graščina je darovala toliko opeke, da se je vsa cerkev pokrila. Veleč, kapitelj novomeški je daroval 2 altarja, ki sta služila prej v kapiteljski cerkvi kot stranska altarja. Celo presvetli cesar je daroval 300 gld. Pozneje so oskrbeli tudi tri zvonove pri tvi'dki Samasa v Ljubljani. Dva je vlil iz prejšnih poškodovanih, enega novega. Pri ceni je popustil 70 gld., za ona dva pa čakal za denar dve leti. Prvi zvon tehta 7 stotov in ima letnico 1884 s podobami ilal. M. B. in sv. Jožefa. Srednji z letnico 1882 tehta 3 stote in zadnji 2 stota. A romanja so od tistega časa vedno bolj ponehavala in sedaj zahajajo tje le še domači in bližnji sosedje. Tudi gabrov več ni. Izruval jih je načrt za belokranjsko železnico, ki teče ravno po sredi tistega mesta, kjer se je tolikokrat trkalo z bleste-čimi kozarci in prepevala narodna pesen. Tako se sčasoma vse spreminja in vse gine. Najbrž je utihnil tudi že oni zvon T dnu Ijahinje za cerkvijo, o katerem pravljica to-le pripoveduje: Graščak in njegov mlinar v Gradcu sta naredila stavo: Mlinar se je zavezal v eni noči sezidati slap in malenco. Pokliče pa samega zlotleja na pomoč. Ta hitro nosi kamenje z Gorjancev, zakaj samo do polnoči traja njegova moč. Ko leti mimo Klošterske cerkve, zadene ob zvon s tako silo, da odleti zvon v Lahinjo, kjer še sedaj zvoni. Nekaj minut od Kloštra je Gradac, pravilno Gradec, največja vas na Belokranjskem, s starinskim, že razpadajočim gradom. Ime je nastalo iz Grec iu se je po napačni poti, kakor meni Valvazor, prekrstilo v Gradec. Prvi lastniki gradu so se imenovali Greški gospodje, kakor je bila v starih časih navada, da so si iinejitelji velikih posestev nadeli ime po svojem posestvti. (Hist. Ves.) Kedaj je bil grad sezidan, se ne ve. Leta 1220 ga je imel nek Perenger Greški, leta 1271 pa Ortolř Greški. Koroški vojvoda Filip, kateremu je bil otel kralj Otokar vlado v Koroški, Kranjski, Slovenski marki umije leta 1279 v Kremsu na Avstrijskem. V oporoki našteva med drugimi posestvi tudi Žlogarjeve Gradec, ki ga je pozneje kralj Rudolf, sin nemškega cesarja Albrehta, za se prisvojil, Leta 1372 stanovala sta tu brata Amelrieli ill Manicel (JreŠka, potem Jurij Greški, ki se je leta 1462 udeležil z drugimi Kranjci osvoboditve cesaija Friderika za dunajskega obleganja. Brezdvomno je veČ grečkib gosjjodov gospodovalo v tem gradu, a vesti o njih ni nobene. Toliko je gotovo, da so greški gospodje v I B, stoletju pri Řt. Jerneju sezidali stolp, ki se je po njih imenoval „Gracarjev Turn". Za Valvazorja je bil ta rod že izunni (Uatje })rihodiijič,) !z žalostnih zapiskov belokranjske župne kronike. Ponesrečenci adleške župnije v Ameriki. J. áaSeli. Amerika! Koliko žalostnih spominov vzbuja to ime v marsikateri družini slovenski sploli, kakor tudi belokrajijski posebej. Kolikim rodbinam je vzela Amerika očete in gospodarje, brate in sine, ki so tam ponesrečili, večinoma v rudokopih. Amerikanski dolar prinesel je tudi v J3elÍ Krajini v mnogo hiš žalost in gorje. Res je sicer, da so se nekateri Belokranjci tam tudi opomogli in prinesli domov lepe novce, s katerimi so poplačali stare dolgove, si postavili nove hiše, skednje itd,, ali stare popravili, razširili. Je pa tudi v lîeli Krajini mnogo družin, katerim je ravno Amerika uničila njih doniovja in posestva, katerim je amerikanski dolar kriv njih pogube in vse nesreče. Zato ni čudno, da so prekrstili Ameriko že pred kakimi 20, ali več leti pri nas v Nameriko, ker se je tam mnogo naših ljudi že namerilo na nesrečo, na Radovici pa v Zameriko, ker se je KadoviČanom že zdavno zamerila. Naj tu navedem iz tukajšnje župne kronike po svojih zapiskih imena naših ponesrečencev in kdaj, kje in kako so ponesrečili. Zapisal sem pa le tiste slučaje ponesrečb, o katerih sem izvedel iz ]»isein, katera so prejeli njihovi sorodniki iz Amerike, in pa o katerih sem bral v amerik. slovenskih listih, jiosebno v „Amerik. Slov." Jill je pa gotovo še nekaj, o katerih pa nimamo nikakih poročil. Toda že ti slučaji natii kažejo, koliko ndadih in delavnih moči nam je vzela in uničila Amerika, in koliko solz in nesreč je povzročila v marsikaterih družinah. Leta 1889. 12. maja ponesrečil je v jami v Pittsburgu, Pa., Ivan Adlešič, samec iz Dolenjec h. št. 15., star 25 let. Ubilo ga je. L. 1890. 16. julija umri je v Bennetu, Pa., vsled pretežkega dela in hude vročine za srčnim mrtvoudom Miko Peteh, samec iz Sel h. št. 15., star 18 let. Bil je komaj 2 nseseca v Auicriki. — 12. avgusta ponesrečil je v Allegheny pi'i Pittsbui'gu Mate VeseUč iz Sel h. št. 7,, oženjen, star 41 let. Delal je v tovarni za usnje, kjer je padel z lestvice in se ubil. — 24. julija pa je ponesrečil v rudniku v Towerju, Minn., Mate Malarič, iz Tribuč h. št. 31., oženjen, star 30 let. Težak kamen mu je padel na glavo in ga vrg<;l v veliko glo-bočino, kjer se je ubil. Bil je v Ameriki tri leta. Leta 1891. 5. jan. potioči ob 7. ui'i je ponesrečil v Pittsburgu Jože Kapele, samec iz Sel h. št. 9., star 27 iet. Šel je ])0 železniškcni tii'u, kjer ga je zgrabil stroj, da je bil v trenutku mitev. Leta 1897. 30. oktobj'a je unn-1 v Calumetu, Mich., Martin Adlešič, posestnik iz Dolenjec h. št. 15. Delal je v jami, kjer nni je padel kamen na glavo in ga smrtno ranil. Zapustil je doma ženo in 2 mala otroka. {Dalje iirihodnjii.) Velika svota denarja ^^^^^ BO zamore nakíjuť;iti vsakomur, ki postane naš naroinik. — BrezpIaĚna pojasnila pošiiju; Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. DrQ2beni oMic. E 631;U 13 Dne 26. maja 1915 dopoludne ob 9. url bo pri C. kr. okrožnem BodišCu, v izbi at. ai, na iiodstavi a tem odobrenih jiogojcv draiba slodeřih ncjiremitnin : Zcmlj. kujiga Glûbodol, vi. it, 319, biSa St. C, stfiajak, Kospodarsko poBlopje, Cen. vreiinoat 553 kron. Nftjni. poa. 3«8 K 67 h. VI. št. 354 njiva. Cen, vrodu. 377 K, Najni. pou, 251 K 32 h. VI. St. 388 njiva. Con. vreduost 415 K, Najm. pou. 27S K «7 h. Pod DBjmanj.^im ponudkom se ne prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dac 22, aifriia 1H15, 17 Dražbeni ohiic. B 108/15 12 Dne 31. mala 1915 dopoludne ob 9, url bo pri C, kr, okrožnem sodišiiu, v izbi št. 31, ua podstavi b tem odobrenih pogojev draiha Bledeflih ncpremiéuiii! ^ Zemlj. knjiga Rudolfovo, vi. Ét, 337, hii^a in vrt ter goKd v Ra-iincm. Cen, vrcdn. 13.23,^ K. Najin. pou. CS17 K 50 b. Tod najinaDj,iim pocudkom »e no prodaja, C, kr. okrajtiD sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 22. aprila 1915, 18 Drazbeni ohlic. E 157/15/7 Dne Z6. maja 1915 dopotiidne ob 10, url bo pri C, kr. okrožnem sodišiu, v izbi Ět. 31, na podstavi a tem odobrenih ]>ofojev dražba slcdcíih nepremiiinin : Zemlj, knjiga Gotnavas, vi, St, 285, hiSa s avi- iijKkuiii, vriuiii liL ujivu, (ïuu, viutliiuHl. .tTŽ K. Najin, poandok 38S K. Pod najmanjšim ponudkûinse ne prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dao sa. ajirila 1915. ISí STANOVANJE 1« se takoj odda na lepem prostoru v Žabji vasi nasproti karlovški cesti, ki obstoji iz dveh sob in knhinje. — Vec se izve pri lastniku na .Uregii, št. 195 v Novem mestu. V večjem mestu na Dolenjskem se takoj odda pod najtigodnejšimi pogoji, na kukor.inikoli naùin, ali se pa tudi proda lepo, enonadslpopna hiša z gostilno in z mesarijo ležeča na prav Icpetn prostoru na glavnem trgu, — Naslov naznani Uprava „Dol, Novic" proti Viioslani znamki 10 vin, U-3-2 se dobgo pri J, Krogec nasi, v Novem mestu za ceno 2 kroni, po pošti 10 vinarjev več. Popolnoma varno naložen denar. lieftNILfitCâ ie PeSOJfllitCâ /a Kaiulijo in okolico, reg, zudr. i neonu zavezo = v lastnem domu v Kandiji ^^ sprejema hranilne vloge od vsace^a, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po WW -m na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.