PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze STEV.—NO. 853. CHICAGO, ILL., 17. JANUARJA (January 17th), 1924. LETO—VOL. XIX. UpravniStvo (Office) 8689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—-Telephone Rockwell 2364. t Progresivci, "tretja" stranka in predsednik Coolidge. V senatu in zbornici poslancev imamo med drugimi tudi "progresivni blok". Progresivni senatorji in kongresniki so bili izvoljeni kot člani republikanske stranke, dasi se ne strinjajo s politiko "stare garde". Na listi republikanske stranke so bili izvoljeni v senat Frazier in Ladd iz Norih Dakote, La Follette iz Wisconsi-na, Brookhart iz Io\ve in nekaj drugih več ali manj "progresivnih" senatorjev. Minnesota je poslala v senat Henrika Shipsteada in Magnusa Johnsona, ki sta bila izvoljena na listi minnesot-ske farmarske-delavske stranke. Tudi v zbornici zastopnikov (House of Re-presentatives) imamo "progresivni blok", čigar člani so bili izvoljeni večinoma na listi republikanske stranke. Ti progresivci delajo stari gardi precej sitnosti in skrbi. Cikaška "Tribuna" piše o njih, da so "zmerni socialisti", ako tudi se eni tega ne zavedajo in so nasprotniki socialistične stranke. Toda njihova taktika v političnih bojih, kakor tudi njihove zahteve v pogledu eko-• nomskih reform, se lahko primerjajo z zahtevami kakoršne ima socialistično gibanje v svojem minimalnem programu. Socialistični kongresnik V. L. Berger je pred par tedni v nekem govoru dejal, da so ti "progresivni bloki" privesek na repu republikanske stranke. Kakor se zaobrača telo republikanske stranke, tako se zaobrača z njim njegov rep in z repom privesek, ki ga predstavlja "progresivni blok". William Hard poroča iz Washingtona, da se je Coolidgu že posrečilo pridobiti nekatere progresivne senatorje in kongresnike za svojo kandidaturo. Oba senatorja iz North Dakote, katera je bila še pred dobrim letom trdnjava Nestrankarske lige, sta s Coolidgem v prijateljskih odnošajih. Predsednik te republike je tudi "delodajalec". On imenuje poštarje, diplomate in oddaja številne druge dobre službe. Hard poroča, da so nekateri liberalni senatorji prosili predsednika, »aj nakloni službe tem in tem njihovim prijateljem. Coolidge jim je večinoma ugodil in jih s tem pridobil na svojo stran. Nestrankarska liga, ki ima svoj sedež v Minnesoti, se je iznebila mnogo svojega radika-lizma. Njen ustanovitelj A. C. Towenly nasprotuje gibanju za ustanovitev "tretje stranke", za katero se v Minnesoti navdušujejo samo" še skrajni radikalci, če je verjeti poročilom. Mr .Scherfu, ki je eden vodilnih politikov minnesotske farmarske-delavske stranke, je dal Coolidge službo poštarja. Računal je, da če ga s tem ne bo pridobil zase, ga bo vsaj odvrnil od sodelovanja v farmerski-delavski stranki. Senator Frazier je bil Coolidgov gost na predsednikovi jahti, in ob tej priliki sta baje postala prijatelja. Frazier je bil eden vodilnih politikov Nestrankarske lige v North Dakoti. Ko je bil izvoljen za governerja, so ga kapitalistični interesi odstavili iz službe potom odpoklica. Baje je tudi Magnus Johnson pričel verovati, da je Coolidge koncem konca vendar precej napreden človek in deželi ne bo škodovalo, če se mu poveri piedsedništvo tudi za prihodnji termin. In Henry Ford, to upanje nezadovoljnih farmarjev! Kako so se navduševali za njegovo kandidaturo! Ford je pustil, da so ga oglašali in razglasili kot ljubljenca ameriškega ljudstva. Potem je šel v Washington, pokramljal s Coolidgom in drugimi republikanskimi politiki ter se izrekel za — Coolidga. V Minnesoti je v teku akcija za sklicanje konvencije, na kateri naj bi se'ustanovila "tretja stranka". Udeležbo so priglasili minnesot-ska farmarska delavska stranka, Fitzpatrickova farmarska-delavska stranka, "federativna" far-marska-delavska stranka in Odbor Oseminštiri-desetih. Ampak voditelji odpadajo. Ford, ki so ga mislili nominirati radikalni farmarji, ne bo kandidiral, ako bo Coolidge kandidat. Razun tega pa tudi sklicatelji konvencije niso enotni. Fitzpatrickova skupina želi, da se predstavnikom "federativne" farmarske-delavske stranke ne. dovoli zastopstva na konvenciji. Pa tudi \Vorkers' Party, ki kontrolira in vodi "federa* tivno" stranko, ni na jasnem, kakšno taktiko naj zavzame. Na zadnji konvenciji Workers' Party, ki se je vršila koncem decembra, je prišlo v diskuziji o vprašanju "tretje" stranke do takega nesoglasja, da so predali stvar v odločitev moskovski eksekutivi. Mnogi delegatje so očitali vodstvu, da je postalo skrajno oportunisti-čno in dela s svojo kompromisno taktiko stranki tako škodo, da je pričela vidoma padati v članstvu. Kakor stoje stvari sedaj, bodo imeli s starimi strankami nezadovoljni elementi pri akcijah za ustanovitev "tretje" stranke enake izkušnje kakor 1. 1920. Nešteti političarji izrabljajo sen-timent nezadovoljnih mas s tem, da se proglasijo za "progresivce" in se rinejo na glasovnice republikanske in demokratske stranke kot ljudski kandidatje. Med progresivci je mnogo takih, ki So res nezadovoljni s politiko oficielne republikanske in demokratske stranke. Ampak oni še zmerom vztrajno verujejo, da je najboljše ako ostanejo v starih strankah in poskušajo izvoliti svoje ljudi na njihovih glasovnicah. Nekaterim se včasih zazdi, da bi "tretja" stranka ne bila tako napačna reč, pa se prično navduševati zanjo. Samo začeti ne znajo pravilno, pa pokvarijo stvar. Tudi imajo premalo pristašev, pa preveč takih voditeljev, ki bi radi vsi imeli prvo besedo. Če jih opozorite, da imamo že tretjo stranko, bodo odvrnili: O, da, socialistično, kajne? Ampak veste, socialistična stranka je tako razglašena in ljudje se je nekako boje, pa ne bi hoteli glasovati za njene kandidate. Treba bo ustanovili kaj novega, tako stranko, ki ne bo preveč radikalna in ne premalo patriotična. Ker imajo take nazore, bodo doživeli tudi letos običajni fiasko. Toda končno bodo morali vendar spoznati, da so le privesek na repu kapitalističnih strank. Kakor se giblje rep, se morajo gibati oni, ali pa odleteti. Pomislimo: Ako bi se-vsi resnično radikalni elementi združili pod zastavo socialistične stranke, bi v tem letu dosegli uspehe, ki bi bili resnični uspehi. Z razbijanjem progresivnega in radikalnega gibanja v razne struje in "bloke" pa igrajo naravnost v roke stari gardi. Mi imamo tretjo stranko, ki je socialistična stranka. Ne tisti, ki se vrte okoli raznih odborov, nestrankarskih lig, novopečenih strančic in v podobnih skupinah, ampak mi smo v pravem. Mi imamo program. Mi imamo stranko. Mi vemo ne samo kaj nočemo, ampak tudi kaj hočemo. Vsi tisti, ki hočejo "tretjo"' stranko, vedo za našo stranko; njen program poznajo in priznavajo, da je dober. Priti morajo še do spoznanja, da se je treba v tej stranki združiti in se ji tudi resnično pridružiti. Ta korak bodo morali napraviti. Medtem pa bo socialistična stranka nadaljevala s svojim delom. Mi ne razbijamo enotnosti. Mi nimamo v ničemur popuščati. Naša taktika je preizkušena. Boj proti privatnim interesom in kapitalizmu vodimo otvorjeno. Torej je socialistična stranka tisto jedro, tisti cen- trum, okoli katerega se bodo morali strniti vsi tisti, katerim boj proti kapitalizmu ni samo fraza na lov na glasove. Mi imamo svojo pot. Progresivne skupine begajo semintja, nevedoč kako in kam. In tako vidimo, da bodo morale priti v naš krog, ali pa se potapljati v kalnih vodah kapitalističnih strank. s^ Prohibicija v skandinavskih deželah. Švedska, Norvežka in Danska imajo zakone, s katerimi kontrolirajo konsum in produkcijo alkoholnih pijač. Norvežka n. pr. je imela zelo stroge prohibicionistične zakone, ki jih je en čas tudi resno izvajala. Javno mnenje pa se je polagoma zaobrnilo proti prohibiciji, četudi ni bila popolna, in Norvežka j,e sedaj zopet "mokra" dežela. Ostali pa so v veljavi zakoni, ki imajo namen omejevati pijančevanje. Skandinavske dežele so naletele radi svojih prohibicionističnih postav na težave pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi deželami. Norvežka je uvažala mnogo vina iz Španije in Francije. Slednji dve pa sti v zameno kupovali razne norveške produkte. Ko je uvoz vina prenehal, oziroma bil omejen, so Španci pričeli kupovati reči, ki so jih preje nabavljali iz Norvežke, v drugih državah. Anglija je prodajala Norvežki mnogo žganja, v zameno pa je kupovala norvežke produkte. Po sprejetju pro-hibicionističnih zakonov se je dogodil med Anglijo in Norvežko enak nesporazum, kakor v prej navedenem slučaju. Norvežka trgovina je s tem dobila udarec in to je dovedlo "javno mi.enje" zopet v prilog svobodne trgovine z alkoholnimi pijačami. Zedinjene države niso tako odvisne od tujih držav, kakor Norvežka. Naša republika je velika in kupci morajo prihajati k nam po železo, stroje in neštete druge izdelke, kajti Amerika je danes prvakinja v industrialnem in trgovskem svetu. Toda prohibicija, taka kot je, se je izkazala tudi v tej deželi za fiasko. Pijančevanje je škodljivo in kjer je preveč razširjeno, ugonablja ljudstvo in ga tira v dege-neracijo. Alkoholni strupi so škodljivi kakor vsi drugi strupi in ljudi je treba poučevati v tem smislu. Ameriška prohibicija pa je dosegla to, da je ustvarila nov vir za korupcijo, pijančevanja pa ni niti omejila, razun v tistih krajih, kjer ni prilik za mastne podkupnine. Kadar čitaš, ne čitaj z očmi. Pri vsakem stavku, ki ga prečitaš, vagaj besede in argumente; neprenehoma si zastavljaj vprašanja in v mislih odgovarjaj nanje. To je šola, ki je vsakemu svobodna in vsakemu odprta. Nova "razkritja" o delovanju Spremembe v hrvatskem prevratnih elementov. novinstvu. V Chicagi se je pričela zadnji pondeljek konvencija denarnih magnatov pod imenom "national farmer-manufacturer convention", na kateri je govoril Fred R. Marvin, zastopnik "American Defense society". Mr. Marvin je povedal začudenim udeležencem, da hoče Rusija priznanje ameriške vlade raditega, da bo poslala v Zedinjene države komunistične propa-gandiste v osebah diplomatov. Deželo bi pre-pregla s konzuli, — je dejal Marvin, — v Wash-ington bi poslala poslanika in ogromen štab atašejev, ki bi izpodkopavali ameriške institucije. Farmarjem je Marvin dejal, da njihovi interesi niso skupni z interesi delavstva. Interesi industrialcev in farmarjev pa so enaki. To je "modrost" brez primere. Mr. Marvin je ostrašil zborovalce z razkritjem, da je v kongresu cel kup ljudi, ki igrajo v roke komunistom in da je v Ameriki 611 listov, ki širijo komunistično propagando. Samo 73 izmed teh listov se tiska v angleščini, ostali pa v tujih jezikih. Okoli dve sto organizacij v Ameriki pomaga moskovski internacio-nali vršiti komunistično propagando. "Dovolite, du vam opišem samo eno teh organizacij za primero," je dejal Marvin, in potem opisoval "Konferenco za progresivno politično akcijo", kateri pripadajo unije, broječe dva milijona članov. Ta organizacija deluje pod navidezno popolnoma nedolžnim imenom, je "razkrival" Mr. Marvin, ampak ni nič drugega kakor dekla ruskega komunizma. Potem je omenjal še Farmarsko nestrankarsko ligo, ki je baje ravno tako nevarna organizacija kakor Konferenca za progresivno politično akcijo. Čitateljem Proletarca je "Konferenca za progresivno politično akcijo" znana, ker smo mnogo pisali o njej. Kontrolirajo jo železničar-ske unije in Mednarodna unija strojnikov; nobena izmed njih ni radikalna. Komunisti napadajo Konferenco za progresivno akcijo kot reakcionarno organizacijo. S komunističnimi strankami ni v nobeni zvezi. Ameriškim insti-lucijan ni prav nič nevarna. Njen program ni radikalen. Farmarska nestrankarska liga je bila svoje-časno precej radikalna, toda ne v našiem pomenu besede; skozi zadnji dve leti je izgubila mnogo svojega prvotnega radikalizma in njen predsednik Towenly je proti organiziranju farmarjev v "tretjo" stranko. Pa pridejo taki Marvini in slikajo bavbave, katerih nikjer ni, prestrašeni magnatje pa podpirajo Marvinovo "American Defense society" s tisočaki in sto-tisočaki. Tudi kapitalistične grabeže se da zavajati, kdor jih zna vleči za nos. "Jugo.sloven.ski Svijet", edini hrvatski dnevnik v Zedinjenih državah, je po Novem letu prešel v druge roke. Izdajal ga je Don Niko Grškovič, bivši župnik hrvatske fare v Clevelandu. -Pod novimi lastniki je "Jugoslovenski Svijet" postal samo "Svijet", menda zato, ker je med Hrvati beseda "jugoslovenski" postala nepriljubljena. Pod Grškovičevim uredništvom je bil "J. S." "glasnik jugoslovanskih radnika," pod novo upravo pa je postal "nezavisno glasilo radnog naroda" (neodvisno glasilo delavskega ljudstva). Novi lastniki "Svijeta" so: Tomo Jeramaz, trgovec v New Yorku, predsednik Southern Slav Publish-ing korporacije, ki izdaja "Svijet" (preje "Jugoslovenski Svijet"); dr. Jožo Podu je, tajnik in blagajnik; Milan Petrak, urednik; Anton Tanaskovič, upravnik. Pred leti, ko je pričela zatonjevati Zotijeva slava, je šifkartaški bankir Frank Sakser ustanovil tednik "Hrvatski Svijet", prvič da izpodbije svojemu protiv-niku Zotiju še bolj tla, drugič, da razglasi svoje podjetje tudi med hrvatskim ljudstvom v Ameriki. Potem je postal "Hrvatski Svijet" dnevnik. Kupil ga je Don Niko Grškovič v družbi z nekaterimi drugimi hrvatskimi politiki, ker se Sakserju ni izplačeval ne v enem ne v drugem oziru. Med vojno je postal "Hrvatski Svijet" ameriško glasilo londonskega odbora in se navduševal za krf-sko deklaracijo. V dnevih jugoslovanskega navdušenja je prenehal biti "Hrvatski Svijet" in postal "Jugoslovenski Svijet". Ko londonski odbor Pašiču ni bil več potreben, je Pašič prenehal skrivati svojo velikosrb-sko politiko in s tem je odbil od sebe Hinkoviča, Grš-koviča in večino drugih hrvatskih politikov v Ameriki. Ti so se pričeli navduševati za republikansko formo Jugoslavije, toda z bojem za republiko so prišli že malo pozno. V prvih letih medvojnega navdušenja pa je bil Grškovič pristaš dinastije Karadžorževičev in velik nasprotnik republikanskega gibanja med ameriškimi Jugoslovani. Na čikaški konvenciji NHZ. 1. 1918. je Grškovič brezobzirno nastopal proti hrvatskim socialistom, češ, da so navadni avstrofili, ki zakrivajo svoje avstrijakanstvo s socialistično krinko. Na pittsburški konvenciji NHZ. 1. 1921. je Grškovič nastopal skupno z radikalno strujo; že prej pa se je zbližal z njo v svojem dnevniku, ki je postal radikalen v smislu politično neodvisnih listov. 'Način urejevanja "Jjugostovenskega Svijeta" (se pod novim uredništvom še ni spremenil. Novi gospodarji so izjavili, da so kolone "Svijeta" Grškoviču vedno otvorjene in da list ne bo krenil od poti, katero mu je začrtal prejšnji lastnik. * Ko je prenehal izhajati Zotijev dnevnik "Narodni List", se je pojavil "Hrvatski List", ki ga je pričel izdajati Stephen Brozovie, bivši urednik Zotijevega dnevnika. Dasi so se hrvatski delavci z Zotijem in njegovimi ljudmi že večkrat opeharili, so se mnogi vendar strnili okoli Brozovičevega lista, ker je zastopal "čisto hrvatsko idejo." Njegovo geslo je bilo "Hrvatska Hrvatimal", kar danes pomeni boj Srbom, oziroma belgrajski vladi. 'Hrvatski List' se je proglašal za "jedini hrvatski list u Americi", isto pa je trdila o sebi tudi "Danica Hrvatska", ki jo je lastoval Ivan Kre-sič. Bolezen je Brozoviču iztrgala iz rok nalogo "reševati Hrvate". Poročali so, da je Brozovič nevarno bolan in da je brez sredstev, dasiravno so bili časi, ko je nastopal po aristokratsko in razsipal z denarjem. Meseca decembra sta se Brozovičev in Kresičev list združila pod imenom "Hrvatski List i Danica Hrvatska". Predsednik "reorganizirane" družbe je Ivan Kresič, tajnik-blagajnik pa Felix Dolinar, ki je bil preje tudi pri Zotiju. "Ujedinjeni" list je obdržal geslo "Hrvatska Hrvatima" in Brozovičev način urejevanja. Izhaja trikrat na teden. Vzdržuje se z oglasi, kateri pokrivajo do 50% prostora v vsaki izdaji. Cikaški "Radnik", glasilo hrvatske sekcije W. P., je preselil svoj urad iz 22. ceste na glavni stan imenovane stranke. V prošlem letu je pričel izhajati trikrat na teden. Veliko prostora posveča boju proti prejšnjima urednikoma Cvetkovu in Kutuzoviču, ki izdajata sedaj revijo "Novi Svijet." V San Pedru, Calif., izhaja mesečnik "Sokol," ki trdi o sebi, da je "najstarejši in največji hrvatski ma-gazin v Ameriki". Ta magazin ni redno izhajal. V hrvatski javnosti je le malo znan. Sedanji izdajatelj pa mu je dobil oglasov, ki so mu pripomogli, da dela z listom celo dobičeik. Svoja "generalna zastopstva" ima v Los Angelesu, San Pedru, San Franciscu, Oaklandu, New Yorku in, Chicagi. Ako bi jih imel še v Parizu, Londonu in Berlinu, bi pri oglaševalcih "še bolj vleklo." «<5® Stavka farmarjev v okolici Chicage, ki se pečajo z mlekarstvom, končana. Farmarji v čikaški okolici, ki se preživljajo z mlekarstvom, so zahtevali od* mlekarskega trusta, ki oskrbuje čikaško prebivalstvo z mlekom, večje cene za mleko. Trust je zahtevo odklonil, in farmarjij so mu prenehali dovažati mleko na okoliške postaje. Trustjan-ske mlekarne so pričele dobivati mleko iz daljnih krajev, z namenom, da zlomijo stavko. Farmarji so poskušali pridobiti simpatije čikaškega občinstva s pri-občevanjem statističnih poročil, v katerih so dokazovali, da prodajajo mleko trustjanskim mlekarnam po nižjih cenah, kakor pa farmarji v okolicah drugih velikih ameriških mest. Kljub temu morajo Čikažani plačevati mleko po zelo visokih cenah v primeri z drugimi kraji. To jim ni pomagalo. Kaj se brigajo meščani, koliko dobivajo farmarji za mleko! Brigali bi se le, ako bi trust ne mogel dostavljati mleka v njihove kuhinje. Tudi je treba vzeti v poštev to, da se prebivalci vsakega mesta boje podražitve živil. In ako bodo dobili farmarji več za mleko, bi ga morali konsu-menti dražje plačevati. Tako računajo konsumenti, katerim ni ne za farmarje in ne za truste, ampak za dobro mleko, ki bi ga radi dobivali po najnižji mogoči ceni. Farmarji so se obrnili na unijo razvaževalcev mleka. Ti so jim odgovorili s tem, da razvažajo "skeb-sko" mleko naprej. Kaj bi se razvaževalci brigali za farmarje, ki niso organizirani v unijah A. D. F.! To je dalo farmarjem migljaj. Kaj, če bi se organizirali v unijo in jo pridružili A. D. F.? Potem bi dobili pomoč organiziranega delavstva v takih bojih, kakoršnega vodijo sedaj. Apelirali so na čtikaške unije in prišlo je do konference med farmarji in zastopniki unij, na kateri so unijski voditelji obljubili farmarjem, da jim bodo pomagali izvojevati njihove pravične zahteve. Ali obljube so obljube. Z resolucijami se trustov ne more poraziti. Na bojkot mlekarskega trusta pa ni niti misliti. Politični uradi so v rokah kapitalističnih strank. Dnevniki so v posesti privatnih interesov. Ni tako dolgo nazaj, ko so -bili peki na stavki. Peki niso farmarji. Apelirali so na ostalo unijsko delavstvo, naj bojkotira skebski kruh. Ali so se unijski delavci ozirali na te apele? Ne I Peki so stavko izgubili, kar je stalo trust sicer mnogo denarja, ampak organizirani peki so vendar izgubili. Ako jemljemo take slučaje v obzir, lahko brez težav sklepamo, da bo delavstvo še veliko manj podpiralo farmarje, Unijski voditelji lahko tolažijo farmarje in jim obljubijo pomoč unijskega delavstva, druze-ga pa jim ne morejo dati. Ko so stavkali unijski peki, so unijski razvaževalci vozili skebski kruh kakor da sploh ni stavke. Razvaževalci mleka delajo enako. In nihče izmed njih se n,e zgraža. Lepo je stresati fraze in se togotiti nad trust i. Ampak to ničesar ne pomeni. Solidarnost v stavkah — to je ameriškemu delavstvu še nekaj tujega. Kadar je na štrajku ena gotova stroka delavcev, zahteva, da jo podpirajo vse druge. Ampak pred stavko se ni mnogo ozirala na apele stav-kujočega delavstva drugih strok, in kadar pride sama v sličen položaj, jo druge puste na cedilu. "Vsaki zašel" Nesreča je, da se gre pri ameriških unijah le za "centke". Drugih ciljev večinoma nimajo. Tudi pri farmarjih ni nič boljše. Čemu pa je v ameriških mestih treba trustov za dovažanje mleka konsumentom? To naj bi farmarji razmišljali. Zakaj ne bi ustanovili velikih zadružnih mlekaren, v katerih bi bile udeležene tudi delavske u-niije? Potem ne bi bilo treba bojev proti mlekarskemu trustu. Zadružna podjetja farmarjev in inidustrialnih delavcev, — to bi moral biti odgovor profitarjem. S papirnatimi napadi na truste pa ne bodo dosegli ničesar ne farmarji ne delavci. * Stavka farmarjev je bila končana dne 15. januarja. Trustjanske mlekarne so jim obljubile plačevati mleko po nekoliki višji ceni za dobo treh mesecev. Ne-glede na to pogodbo so farmarji vendar izgubili. Na stavki so bili tri tedne. t?® Vsi nimajo "sreče". V prošlem letu je propadlo v Zed. državah 18,700 podjetij, katerih obveznosti so znašale $539,000,000. Busineški svet se tolaži s tem, da jih je propadlo 5,000 manj kakor v predzadnjem letu in da so bile obveznosti $60,000,000 manjše kakor v predzadnjem letu. Večinoma propadajo mala podjetja in trgovine, ki koncem konca niso drugega kakor agentje trustov. ,Ako jim business ne gre, je treba bankrotirati in vsote, vložene v podjetja, so izgubljene za — vložnike, toda navadno ne za truste, ki pri takih bankrotiranjih ničesar ne izgube. t- MOnmiBiiuuiiiiuiitinimiiimiuiiiiNum]NinininiiuiuuiiiiiiiiiiiiminiiiiuiiiijiumnmiuiiniiiiiuiiiiinMmiriniitiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiimtiitrg Ma\z?$ alt iararot spisal Dr. A. DODEL, vseučiliški profesor v Curihu. ............................................................................................................................... .................................... (Nadaljeevatije.) Toda vsi prirodoslovci prvega reda, ki niso bili omamljeni od verskih dogem in vsi mlajši učenjaki z lastnim raziskovalnim duhom, so se postavili na Darwinovo stran. Kakšni dve desetletji je trajal boj med pristaši in nasprotniki razvojnega nauka med prirodoslovci po poklicu. Toda vedno manj je bilo nasprotnikov, vedno več pristašev, dokler ni bila zmaga Darwinove šole med prirodoslovci popolna. Celo tiste avtoritete, ki niso hotele pripoznati princip prirod-nega izbora v boju za življenje kot zadostnega (menda zato, ker naredi ta princip delujočega stvarnika nepotrebnega), celo pobožni nasprotniki nauka o prirodnem izboru, so morali priznati, da o pokolenju ne moremo dvomiti. Ena teh pobožnih avtoritet ni bil nihče manjši, kakor profesor dr. Osivald Heer, moj prednik v službi; njegova znanstvenost je ravnotako vzvišena nad vsakim dvomom, kakor njegova verna pobožnost. Njemu se je posrečilo pri sebi in v sebi zediniti misel o pokolenju s svojo metafizično potrebo po svetovnem stvarniku. O. Heer uči začasno posezanje stvarnika v tok sveta na lak način, da so bile v različnih zemeljskih dobah pričujoče rastline in živali včasih pretvor-jene in izpopolnjene od gospoda Boga. V svojem bistvu je pa to "pretvorjenje vrst" le razvoj: Višje izvira iz nižjega; predniki človeštva so bili tudi po tej razlagi ravnotako živali, kakor po Darwinovem nauku. Za razširjenje Darwinovega nauka so delovali v 60ih letih v Nemčiji posebno Hackel v Jeni, Nageli v Monakovem, Kollicker v Vicbur-gu, ki so se pri predavanjih na tamkajšnjih visokih šolah javno priznali k razvojnemu nauku. Precej drugih je pa isto tvarino obdelovalo v poljudnih spisih, tako Dub, Seidlitz, Ludivig Biichner, pozneje tudi Carus Sferne, v Italiji v Padovi pa vrli zoolog Canestrini. ^ V začetku 70ih let sem se drznil kot privatni docent v Curihu javno pritrditi na obeh visokih šolah — univerzi in politehniki — razvojnemu nauku, seveda pod sovražnim obrekovanjem z ene strani in hvaležno pohvalo z druge strani. Pozneje je na tukajšnji politehniki enkrat celo protestantovski duhovnik priredil se-mestrsko predavanje o darvinizmu. Brez pretiran j a lahko rečemo, da ima od 1. 1870 sem razvojni nauk na vseh nemških visokih šolah odkrite zastopnike. Med raziskovalci, ki se pečajo s proučevanjem živih in mrtvih organizmov, vprašanje o pokolenju sploh ni več no- beno vprašanje — in vsakogar, ki bi se hotel še prepirati: Ali pokolenje, ali čudežno stvarjenje v Mojzesovem zmislu? bi na prirodoslovskih zborovanjih gledali s sočutnim smehljanjem kot živo fosilijo iz davnih časov. Tako je postala zmaga razvojnega nauka popolna. Celo francoska akademija, najbolj učena, a tudi najbolj konservativna korporacija na Francoskem, ki je dolgo časa odklanjala Darwinov nauk, je tudi postala pristašica razvojne misli. Dar\vin je še doživel svoje imenovanje za častnega člana te družbe. Slično velja od berolin-ske akademije, ki je poslala v svojem predsedniku Dubois-Regmondu enega prvih pristašev darvinizma v boj. Dalje je bil tisti čas razvojni nauk sprejet tudi od akademije znanosti v Pe-trogradu, bavarske in avstrijske akademije, torej v deželah z mogočno razvitim cerkvenim mišljenjem; ravnotako se priznavajo italijanske učene družbe — s samoobsebi razumljivo izjemo kardinalskega kolegija v Vatikanu — k pokolenju. Da so skoro vse učene angleške družbe imenovale Darwina za svojega častnega člana, je samoobsebi razumljivo, če poznamo res plemenito mišljenje angleških raziskovalcev. To izpremenjenje položaja se je izvršilo med učenjaki, kakor že omenjeno, tekom treh desetletij. Drugače se je pa razvila stvar pri možeh cerkve, ki so se koj v začetku skoraj brezizjemno postavili v opozicijo proti razvojnemu nauku. En sam klic ogorčenja se je izvil iz črede dušnih pastirjev: • "Kaj? — Prirodoslovci se res drznejo učiti pokolenje človekovo od živalskih prednikov? Kaj? Človeški rod — naš častni božji rod — naj bi imel svoj izvor v nizkih životinjah, on naj bi imel opicam podobne prednike?" To je bil velik krik v vsem krščanstvu, ci-jonski stražniki so planili k sulicam in mečem, da bi v GOSPODOVEM imenu posekali darvinl-ste. Cerkev je pričela svoj boj proti prirodo-slovcem: Celo morje bojnih spisov je izšlo. Boj je pa bil — to naj bo tukaj povedano — zelo neenak; orožje se je tako malo ujemalo, kakor bi bilo neenako, če bi danes otroci Izraela in njih stari Jozua oblegali pravilno zasedeno trdnjavo in jo bi hoteli prisiliti z bučečim glasom svojih trobent k predaji. Prirodoslovci so stali in se bojevali na podlagi nepolitičnih dejstev in zdravega človeškega razuma; bojevali so se le z znanstveno dokazanimi resnicami iz kraljestva žive prirode, ki se je hipoma sama oglasila v jeziku izkušnje in znanstvenega eksperimenta — torej obrambno orožje, kakor ga navadno ne pozna bogoslovec. Bojeviti bogoslovci so se pa bojevali skoraj izključno z že otopelim orožjem vere in dogma-tičnih pojmov. Trombe so zadonele menda ravnotako mogočno, kakor pred Jerihom, tudi boj- ni krik je bil dovolj glasan: a zidovje "novega Jeriha" se ni porušilo; pač pa so obležali -r-napadalci, tuintam pokriti s težkimi ranami, alt so pa neranjeni ostali prijatelji napadenih. Iz tega prvega boja med teologijo in razvojnim naukom — med Mozesom in Darvvinom — so se izvedele prav čudne reči. Marsikateri teološki protidarvinist je v prenagljenju pozabil, da ne pozna sovražnikovega orožja, da mu ravno prt--rodoslovsko znanje primanjkuje! — in koliko teh bojevnikov se je osmešilo! Marsikateri drug teolog se je potrudil, seznaniti se potom resnih privatnih študij z velikim kraljestvom prirodo- znanstva--na to je pa sam postal darvinist. Drugi bogoslovci so kmalu izpoznali neenakost v šancah obeh strank. Odložili so orožje, ker so v duhu že videli zmago nasprotnika — ti so potihnili in so si menda mislili, da se bo morala "vera prilagoditi." Mislečih teologov je že precej in jih bo še vedno več, dokler ne bodo slednjič v večini. Menda je vredno, da se spomnimo tukaj nekaterih dogodkov izza bojnih dni med vero in znanostjo; ti dogodki so namreč zelo poučljivi in obenem mnogoobetajoči. Tu je bil izvrstni, kritično navdahnjeni teolog David Fr. Straus, ki se je po letu 1860 v svoji knjigi "Stara in nova vera" brez ovinkov in poln radostnega navdušenja priznal k Darwi-novemu razvojnemu nauku in je postavil svojo "novo vero" na njegov temelj. Njegovi učenci so ga žalibog pustili na cedilu. Straus je prišel skoraj z vsemi svojimi zaslužnimi deli dve stoletji prezgodaj. Njegova usoda, pravo mučeni-štvo, zares ni posebno ižjpodbujajoča za prijatelje duševnega osvobojenja; toda — tudi on je le sledil svoji korenjaški resnicoljubnosti kakor pred njim Giordano Bruno. Drugi teolog svobodnejše smeri je bil znameniti pridigar Henrik Lang, župnik pri sv. Petru v Curihu, ki se je sicer manj vglobil v priro-doslovske vede, pač pa je tolikanj ohranil du ševno prostost reformatorja, da ni delal razvojnemu nauku vsaj nobene teološke opozicije. V svojem spiSu "Vera v Darivinovi dobi", kjer sicer močno polemizira proti Stra,usu, pravi odkrito: "Ne vidim, "kaj naj bi imela vera, religija ugovarjati, če se posreči znanosti konstatirati takšen razvoj in ta ali oni način positamka svetov z vedno boljšimi in številnejšimi dokazi." (Str. 40, zvezek 31, Deutsche Zeit-und Streitfragen, Berlin, 1873.) Enega najčudnejših dogodkov je pa doživel moj visokočislani učitelj in prijatelj dr. Kari Ndgeli v Monakovem. V bavarski stolici je zborovalo od 18. do 25. sept. 1877 kakih 1500—2000 učenjakov — bilo je to znamenito 50. zborovanje nemSkih prirodoslovcev in zdravnikov, kjer so prvi zastopniki znanosti dolgo govorili o po-kolenju in darvinizmu. Haekel, "nemški Dar-win", je govoril o predmetu "današnji razvojni nauk in njegovo razmerje do splošne znanosti", kjer je bilo prvič ostro in jasno pokazano, kako potrebno je razvojni nauk vpeljati tudi v mladinskem pouku. Nageli je govoril o "mejah pri-rodoslvskega izpoznavanja" in je pokazal —~ opirajoč se na razvojni nauk — kako se ves vidni svet odpre raziskujočemu očesu človeka kot naravnim (ne nadnaravnim) zakonom podvržena celota, in sicer tako, da tudi duševne sile predstavljajo le naravne pojave, kakor so kemične in fizikalične izpremembe teles. Izpozna-nje človeškega duha in zavesti torej ne more biti nobenega nemogočnost, ampak je mogoče bistvo teh pojavov izpoznati prirodoslovskim potom, brez vsake teološke pomoči. Nageli je že v šes-desetih letih objavil akademično razpravo o "pojmu prirodoslovske vrste," ki je bila izrecno naperjena proti vsemu in vsakemu verstvu v čudeže. Imeli so ga torej na vsak način za nevarnega nasprotnika v čudeže verujočih stražnikov Sij on a in zastopnikov nebeške vlade. Kaj se je pa zgodilo po znamenitem monakovskem kongresu prirodoslovcev?-- Tedanji popolnoma ultramontanski bavarski "Vaterland" je sprejel celo predavanje Na-gelijevo kot odlično delo človeškega duha brez kakšnih okrajšav v svoje vrste. To je storil drugače tolikanj bojevit cerkveni list, kojega glas je bil občeznan! Še bolj nerazumljiv in čuden je bil prizor, ki nam ga je nudila angleška duhovščina pri Danvinovi smrti (19. aprila 1882) in ob njegovem pogrebu. Med angleškimi prirodoslovci jih je bilo sicer že dolgo časa precej, ki so se kot dijaki in pozneje kot dušni pastirji sami zase pečali s prirodoslovskimi vprašanji — pojav, ki je na evropskem kontinentu mnogo redkejši kakor v državi otokov; — precej angleških duhovnov je živelo z Darvvinom celo v prijateljskem razmerju in prijateljskem dopisovanju; toda velika večina tamkajšnjih duševnih pastirjev je odklanjala Darvvina za časa njegovega življenja. Kaj se je pa zgodilo tedaj, ko je veliki neverni angleški prirodoslovec končal svoje delavno življenje? Tisti Darwin, ki je 5. junija 1879 z vso odkritostjo pisal nekemu dijaku v Jeno: "Jaz osebno ne verujem v nikakršno razodetje"? --Angleška cerkev se je polastila trupla tistega moža, ki ga je za časa njegovega življenja sovražila kot nasprotnika teologije in vere v čudeže. Ravnoista cerkev je pripravila agnostiku Darwinu sijajni izprevod in slovesni pogreb, s kakršnimi izkazuje sicer le posebno visokim cerkvenim dostojanstvenikom in zagovornikom zadnjo čast. Darvvin je bil proti svoji volji, (v svojem življenju si je dal sezidati lastno grobnico čisto drugje) pokopan v westminsterski opatiji, poleg slavnega Izaka Newtona. V istem času so v štirih londonskih cerkvah pridigali verni duhovni o veliki izgubi, ki je doletela ves angleški narod in vse človeštvo z Darvvinovo smrtjo. Kaj porečemo k temu? Darvvinu je donela brez njegove volje slava iz ust duhovnov. Ves svet je začudeno gledal, kako slavi cerkev nevernega raziskovalca, apostola znanstvene resnice. Kdo ne bi pri takšnem prizoru vprašal: "Je-li Savel profet?" (1. Samuel, 10, 11.)—Ni bilo zadosti, da so Darwina položili s častjo kneza v ^rob; ista angleška visoka cerkvena družba je bila tudi udeležena, ko so razpošiljali v vse dežele oklic za ustanovitev Darvvinovega spomenika, ko so zbirali prispevke za njegovo soho in zaklad, ki naj bi omogočal mladim, nepremož-nim prirodoslovcem nadaljno izobraževanje v Darwinovem smislu. Omenjeni oklic je bil podpisan od kanterburškega in gorškega nadškofa, od exeterskega škofa, od westminsterskih, št. pavelskih in christchurških dekanov, od pobožnih agryllskih, devonshirskih vojvod, od markija salisburškega, od grofov, knezov, članov parlamenta, dostojanstvenikov in od velike množine angleških prirodoslovcev. Tisti oklic ima nekakšen kozmopolitski karakter, ker so ga podpisali poslaniki najmogočnejših drža\ Evrope in Amerike. — Z eno besedo: Ves imenitni svet je postal z Darvvinovo smrtjo darvi-nističen. Dokler je živel, so ga proglašali za krivoverca, po smrti so ga pa oboževali! Tega se je danes dobro spominjati, ko ka-planski hujskači in potuhnjenci vseh barv silno kriče, ker se naj bi slednjič tudi ljudstvo, "prosto" ljudstvo, učilo znanstvene resnice. Kaj pomenijo vendar ti znaki? (Dalje prihodnjič.) S j* jt Akcija za združenje slovenskih podpornih organizacij zopet v teku. Dne 11. in 12. januarja t. 1. so zborovali -v Chicagi združevalni odbori S. N. P. J., S. S. P. Z. in J. S. K. J. na skupni konferenci, kti jo je sklical združevalni odbor Jugoslovanske katoliške jednote. J. S. K. J. so zastopali A. Celarc ("VVaukegan, 111.), Paulina Ermenc (Mihvaukee, Wis.) in, Valentin Pire (Cleveland, O.) Od S. S. P. Z. so bili navzoči L. Britz (Lawre,nce, Pa.), Peter Kočevar (Reading, Pa.) in Alois Sterle (Krayn, Pa.) Od združevalnega odbora S. N. P. J. sta se udeležila konference Frank AIe>sh in Joseph Oven. . Konferenca je sprejela pogodbo, potom katere se bo izvedlo združenje teb organizacij, ako jo bo odobrilo članstvo, oziroma konvencije. Zapisnik konference bo poslan v objavo glasilom omenjenih organizacij. s*?® t*?® v?® Najtežje je govoriti s tistimi nevednimi ljudmi, ki ne vedo, da so nevedni, pač pa si domišljajo, da so vsevedni. Še nekaj o "foreignerjih". V izdaji Proletarca z dne 3. januarja t. 1. smo priobčili članek o vprašanju naseljevanja, s katerim si belijo glave zagovorniki stoodstotnega amerikaniz-ma. V sledečih številkah podajamo nekaj slike, kje si služijo kruh "kriminalni" tujerodci. Po vojni je radi nastalih razmer in naraščajočega patriotičnega fanatizma postala mržnja proti "tujcem" še večja kakor je bila med vojno in pred vojno. Tujerodci so nevarni ameriških institucijam, nam zatrjujejo, posebno naseljenci, ki so prišli iz južnih dežel Evrope. Naseljevanje iz slednjih naj se torej še bolj omeji, tujerodce pa naj se kroti na ta način, da se jih da pod nekako "policijsko nadzorstvo". V ta namen, bi se uvedla registracija tujcev in druge odrebe, ki bi jih držale "na uzdi". Vsi A meri kane i so potomci tujerodcev. Ampak na to so že pozabili. Okolii tretjina današnjega prebivalstva Zed. držav sestoji iz tujerodcev. V to deželo niso prišli lenariti, ampak si služiti kruh s trdim delom. V sledečih poklicih je zaposljenih največ tujerodnih delavcev: Obrati Odstotek tujerodnih delavcev Jeklarska industrija...................58 Klavniška industrija ..................61 Industrija mehkega premoga............62 Tekstilna industrija ..................62 Oblačilna industrija...................69 Strojarska industrija...................67 Kemična industrija.....................67 > V rudotoipilnicah, v kovinskih rudnikih, na železniških progah itd., so tujerodni delavci v večini. Iz tega razvidimo, da opravljajo le koristne poklice in pomagajo graditi ameriška bogatstva. Amerika je dežela naseljencev in potomcev naseljencev. Zato ponavljamo: Amerika ni dežela samo tistih, ki so v nji rojeni, ampak vseh tistih, ki so jo zgradili do sedanje veličine in jo pomagali dvigniti gospodarsko in kulturno. t^® Mehiške ^revolucije". Razni zunanji interesi še niso izgubili upanja v zmago najnovejše revolucije v Mehiki, dasi se je Coo-lidgciva administracija postavla na stran Obregonove vlade, kateri je prodala tudi precej orožja in municije, ki nam je ostala od zadnje vojne, pa jo je treba na kak način porabiti. Obregomi je prišla ta pomoč prav, četudi jo bo morala Mehika drago plačati. Na strani mehiške vlade v sedanji civilni vojni je vse zavedno delavstvo in kmetje. Vsi, ki imajo količkaj razuma, vedo, da bi. pomenila zmaga "revolucionarjev" povratek starega veleposestniškega režima. "Revolucionarji", ki hočejo prosperiteto v Mehiki samo za domače bogatine in tuje kapitaliste, so umorili Felipo Carilla, socialističnega governerja v državi Yu-katan. Carillo }e bil tudi blagajnik Mehiške delavske federacije. Sedanja revolucija je zahtevala tekom zadnjih tednov na stotine človeških žrtev. General Adolfo De la Huerta, ki se hoče polastiti vlade, je napravil s svojimi tolpami tudi mnogo gmotne škode. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Konferenca socialističnih klubov se vrši dne 27. januarja na Library, Pa. V nedeljo 27. januarja ob 9:30 dopoldne prične zborovati na Library, Pa., konferenca socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije J. S. Z. To bo četrta konferenca, odkar so naši klubi obnovili medsebojno delovanje za pojačanje socialističnega gibanja v tem delu Pennsylva,nije. Popoldne, po končani konferenci, je na programu shod, na katerem bodo nastopili, kakor je zaključila canonsburška konferenca, slovenski in angleški govorniki. Eden izmed slovenskih govornikov bo Frank Zajec, urednik "Proletarca." Klubi naj vpoštevajo, da je v njihovem lastnem interesu potrebno, da pošljejo zastopnike na konferenco. Odtegovanje delu in odgovornosti naj preneha. Pridimo skupaj s trdnim namenom pričeti v tem letu s kampanjo v tako velikem obsegu, da bomo dvignili socialistično gibanje med tukajšnjim delavstvom na višek, kakor še nobenkrat ni bilo! Socialistični shod v Girardu, O. GIRARD, O. — Z namenom, da se zanese med naše delavstvo v tem okrožju več zanimanja za socialistično gibanje, sklicuje soc. klub. št. 222, JSZ., za v soboto 26. januarja velik shod, ma katerem bo govoril med drugim sodrug Frank Zajec, urednik "Proletarca." Pričetek shoda ob 7. zvečer. Po izčrpanem programu prične prosta zabava in ples. Vstopnina za moške 50c; vstopnina za ženske 35c; ženske v spremstvu moških so vstopnine proste. Apeliramo na somišljenike v Girardu in okolici, naj po svojih močeh agitirajo, da bo udeležba na tem shodu čim večja. Naši nasprotniki se organizirajo. V tem letu predsedniških volitev združujejo svoje sile za naval na delavske organizacije, kakor vsako leto. V očigled tem dejstvom delavstvo ne sme držati rok križem. Kritizirati in zabavljati ni dovolj; sploh je tak način boja brez pomena. Delavstvo se mora strniti skupaj v svoji ibojevni organizaciji, in taka organizacija je socialistična stranka, kateri načeljuje sodrug E. V. Debs. Rojaki delavci, otresite se brezbrižnosti! Pridružite se organizaciji socialističnega delavstva in širite socialistični tisk! To je kar šteje. Brezbrižnost in neznanje'v delavskih vrstah koristi samo kapitalističnemu razredu. S tem, da se izobražujemo in organiziramo, postajamo sila in to bo nam vsem v korist! — Zaveden delavec. Konvencija članstva soc. stranke v Chicagi se vrši dne 20. januarja. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 20. januarja ob 2:30 popoldne se bo vršila v Machinist Hali, 113 S. Ashland Blvd., konvencija članstva socialistične stranke v Chicagi. Na dnevnem redu bo volilni program, diskuzija o naši volilni kampanji in nominiranje kandidatov v razne občinske in državne urade. Naminirati imamo kandidata za governerja, podgovemerja, državnega tajnika, generalnega pravnika, državnega blagajnika, 27 kandidatov za kongresnike, enega kandidata v senat, 51 kandidatov v legislaturo itd. Za nominiranje teh kandidatov moramo dobiti gotovo število podpisov, kakor zahteva tozadevni zakon, predno pridejo na glasovnico. Člani in članice klubov J. S. Z. v Chicagi, udeležite se te konvencije polnoštevilno. Agitirajte tudi za angleško glasilo illinoiskih socialistov "Chicago Socialist". V nedeljo 17. februarja priredi okrajna organizacija v Division Hali, 2441 W. Division St. predavanje, po predavanju pa zabavo. Predavanje se prične ob 3. popoldne. Sodrug Irwin St. John, Tucker predava vsako sredo zvečer na Socialist Center, 1224 S. Albany Ave., o ameriški literaturi. Predavanja so serijalna. Vstop je vsakemu dovoljen "Srečno Novo leto!" LUCIUSBORO, PA. — Lep dan je bil prvi januar — nebo jasno in čisto. Solnce se je prikazalo izzago-ra, kakor vsak drug jasen zimski dan. In vendar nam je naznanjalo Novo leto! Zavriskal bi veselja, ogledujoč to krasno sliko sredi zime. Novoletno solnce je posijalo na vse enako, toda ne vsem enako prijazno. To ni njegova krivda. Ljudje pravijo: "Usojeno je, da smo eni revni in drugi bogati. Zmerom je bilo tako." Solnce bo znalo povedati o ljudeh drugačno povest. Ljudje sami so napravili družbo, v kateri so bogati in revni. In revni delajo za bogate, kateri večinoma ne sejejo, pa vendar žanjejo. Izginilo je staro leto, nahajamo se v novem, bogatini in reveži pa so ostali natančno tako kakor so bili v zadnjem letu. Enii dele profite. Delavci premišljujejo, kako bi obrnili svoje cente, da bi jim več zalegli. Drugi begajo za delom; mnogi se jeze. Bogatini pa si kupičijo nove profite. Ne, — ni bilo zmerom tako. Raja ni bilo na zemlji nikdar, ne za vse ljudi. Tudi ga nikdar ne bo, ne takega, v kakoršnem je živel biblijski Adam. In tudi ta raj živi samo v bibliji. Pride pa Novo leto — ako ne drugo ali tretje ali četrto leto — pa enkrat pozneje, ko bo človeška družba v mnogih ozirih drugačna kakor je danes. Da, tako novo leto pride. Revežev ne bo več, kadar se bodo spametovali in ustvarili družabno uredbo, v kateri bo vsak človek stvarnik bogastev in bo imel vsak enake priložnosti ža uživanje sadov svojega dela. Takrat bo sijalo solnce socializma in civilizacija bo prišla do prave veljave. * Pred par meseci sem napisal za "Prosveto" kratek dopis o "bazarju" dušnega pastirja na Lucerne Mine. Podpisal sem se z "Grešnik". Ta dušni pastir se ne sramuje iti od hiše do hiše prosjačiti za prispevke pri družinah revnih delavcev. Prvih šest mesecev prošle-ga leta je nabral na ta način $6,800 (šest tisoč osemsto dolarjev). Precej čeden dohodek, kajne? Opisal sem tudi nekaj "grehov", kar je prizadete tako razža-lilo, da so me nekateri kar na cesti naskočili in mi zabičevali, naj nikar ne pišem o njih v listih. Kriti- zirali so urednika, ker priobčuje reči, "ki ne spadajo v javnost". Pustite nas pri miru, — je njihova zahteva. Ljudje vztrajajo pri isvoji starokopitnosti. Verjeti hočejo vsako dogmo, ki jih proglašajo cerkve za sveto resnico. Če bo rekel papež Pij XI., da morajo verovati v četveroedinega Boga (kakor so poročali listi, namerava papež proglasiti Marijo za bitje enako bogu, in tako bi nastala mesto svete trojice sveta četvoriea) bi verovali. Kaj bi si belili možgane s takimi rečmi! Veruj, pa ne misli dalje o tem. Pojasnjeval sem ljudem, da so oni sami spovedniki, da si lahko sami odpuščajo grehe, in da si lahko samii nalagajo pokoro (da jo tako imenujem), in, ta pokora je, da se človek nauči misliti. Kajne, to pravzaprav ni pokora. Človek, uči se spoznavati samega sebe, in spoznal boš svoje napake in svoje grehe. W. J. LAZAR. Nekoliko pojasnila. Chicago, III. — Cenjene uredništvo: V zapisniku eksekutive J. S. Z. z dne 28. dec. 1923, opisuje s. Pogorelec med drugim moj obisk na seji, kjer sem suge-riral naj bi odbor poskusil z nagradami slik za pridobivanje novih naročnikov za Proletarca in slučajno tudi članov v J. S. Z. Iz zapisnika kakor je sestavljen bi človek dobil utis, kakor da sem prišel nalašč na sejo in hotel odboru nekaj usiliti, da naredim dobro kupčijo. \ Dejstvo je, da sem glede tega že enkrat preje govoril z upravnikom lista in da sem se tisti večer oglasil na seji slučajno, ker sem se mudil v dotični okolici po svojih poslih. Iver je bil s. zapisnikar tako "točen", da je zapisal tisto, kar je povedal druže Bojanovich, bi bil lahko svojo točnost izboljšal v toliko, da bi bil zapisal še tisto, kar sem dejal na seji glede eventualnega nakupa — namreč, da mi ni na tem, da vzame odbor slike od mene; razložiti sem hotel le to, kako delajo glede nagrad, bazarjev itd. organizacije in uprave nekaterih drugih narodnosti, in da je pri tem zaželjeno, da se šini tudi Marksova slika tako kot se Leninova in Troc-kijeva. Prav nobenega vzroka ni imel kdo sumiti, da bi naredil s tem zase kakšne posebne dobičke; kajti če bi bil odbor predlog ali sugestijo sprejel, bi bilo število teh nagrad gotovo tako omejeno, da se o kakšnih znatnih dobičkih niti ne izplača govoriti, pa naj bi jih dobil kdorkoli. ■i Opazka s. Bojanovicha na koncu seje je bila pod-vala, iz katere zija enostavna fovšija. Jaz si jo ne-morem razložiti. Žal, da je te fovšije med nekaterimi našimi sodrugi več kot odveč. Toliko sem hotel reči glede te zadeve, da ne bo napačnih tolmačenj. Frank Petrich. Nekoliko pregleda o delu, aktivnostih in financah kluba št. 1, J. S. Z. CHICAGO, ILL. — Ob zaključku poslovnega leta podajajo razne organizacije, družbe, korporacije itd., svoja poročila o delu, poslovanju in financah. Socialistične organizacije niso izjema v tem pravilu. Svoja poročila podajajo sejam, konvencijam in javnosti. Članstvo kluba št. 1, Jugoslovanske socialistične zveze, je lahko zadovoljno z uspehi, ki jih je doseglo v preteklem letu. Klub št. 1 je danes najaktivnejša slovenska organizacija v Chicagi. Aktiven ni samo na političnem polju, ampak tudi na polju prosvetnega dela. Klub št. 1 ni navaden klub, ampak institucija, ki je v ponos naši Zvezi. Viška še ni dosegel. Kadar kaka stvar doseže višek, more iti samo še navzdol. Klub št. 1 pa gre navzgor. Na članstvu nismo dosti napredovali. Ob zaključku meseca decembra 1923 smo imeli 58 dobrostoje-čih članov in članic. Pred letom dni smo jih imeli 52. Decembra 1921 smo jih imeli 40, ob zaključku leta 1920 38, decembra 1919, ko je podpisani prevzel tajništvo tega kluba, smo imeli 29 članov in članic. Vzrok, da ne napredujemo v članstvu tako kot bi aktivni sodrugi želeli, je v tem, da se ljudje branijo dela v socialističnih organizacijah, in kar se tega tiče, v vseh drugih organizacijah. Ker socialisti "ne dajejo" podpore, zato neaktivni ljudje ne silijo v naše klube. Finančno poročilo kluba št. 1 za leto 1923 je sle- deče: Dohodki: Članarina............................ ..$ 240.65 Pristopnina (po 25c) .................... 3.50 Konvenčni fond J. S. Z. ..V;.............. 58.80 Agitacijske kampanje......................................155.50 Priredbe....................................................3,791.94 Literatura in listi............................................17.26 Podpora Proletarcu..........................................26.17 Za vstopnice od drugih organizacij..............14.40 Bazno ..................................................................14.69 Skupaj.............................$4,322.91 Prenos od 1. 1922 . . .................. 262.13 Skupaj.............................$4,585.04 lidatki: Članske znamke . ........................$ 193>.35 Konvenčni fond J. S. Z......................................86.30 Izobraževalna akcija J. S. Z..............................30.00 Kampanjska in druga literatura in listi .... 145.55 Stroški s priredbami.................... 2,761.18 Upravni stroški in dvorana za seje ter diskuzije..........................................................47.78 Prispevki v kampanjske fonde......................104.18 Podpora "Proletarcu"......................................26.17 Za vstopnice drugim organizacijam ...............24.40 Bazno.....................................................17.73 Skupni izdatki.......................$3,436.64 Blagajna 31. decembra 1923 ...........$1,148.40 Druga imovina: Predujemi za dvorano ..................$ 40.00 Članske znamke ........................ 11.20 Knjižnica .............................. 240.00 Potrebščine za oder in razno............ 150.00 Skupaj .............................$1,589.60 Obveznosti........................ 8.00 Čista imovina v gotovini in blagu......$1,581.60 Naša knjižnica in potrebščine za oder predstavljajo večjo vrednost, kakor pa je gori navedena, in vsota bi bila precej večja, ako bi nabavljene knjige in, drugo računali v inventarju v svotah, katere smo mi izplačali. Klubova imovina ob zaključku 1. 1922 je znašala $612.63. Ob zaključku zadnjega leta je. bila $968.97 večja kakor leto poprej. Dohodki in izdatki kluba št. 1 tekom zadnjih pet let (vključeni s prenosom) so bili sledeči: leto dohodki stroški preostanek 191 9...............$ 338.11..$ 282.12. 55.39 1920 ............... 416.17.. 318.45.. 97.72 1921 ............... 671.40.. 587.93.. 83.47 1922 ............... 2,012.18.. 1,750.05.. 262.13 1923 ............... 4,585.04.. 3,436.64.. 1,148.40 Kakor so bile med vojno prizadete druge radikalne delavske organizacije, tako je bil tudi klub št. 1. Vzelo je par let predno je klub št. 1 bil v stanju zavzeti večje aktivnosti. Nekateri sodrugi so do 1. 1921 zastopali mnenje da je mogoče na polju prosvetnega dela doseči več, ako delujemo v samostojnih kulturnih organizacijah. Izkazalo se je, da je bilo njihovo tolmačenje napačno. Šele z letom 1922. je klub št. 1 obnovil svoje delovanje v širokem obsegu. Njegova prva večja priredba v omenjenem letu je bila proslava obletnice pariške komune. Dne 5. nov. istega leta pa je priredil sijajno proslavo petletnice ruske revolucije. Občinstvo je napolnilo dvorano na obeh priredbah v večjem številu kakor so pričakovali celo najbolj pesimistični klubovi člani. V letu 1923 je vprizoril dramski odsek kluba št. 1 sledeče predstave: Dne 11. feb. veseloigro "Pri belem konjičku"; dne 1. aprila dramo "Kralj na Betajnovi"; dne 21. aprila enodejanko "V nedeljo zjutraj" (pod avspicijo kluba št. 224 na Pullmanu); dne 20. maja "Kralj na Betajnovi" (pod avspicijo kluba št. 45 v Waukeganu); dne 29. maja "Kralj na Betajnovi" (v počast delegatom IV. zbora JSZ.); dne 30. sept. "Deseti brat"; dne 25. nov. enodejanko "O ta maček" (pod avspicijo pevskega zbora Sava); dne 16. decembra dramo "Za pravdo in srce". Dne 14. marca je klub št. 1 s sodelovanjem čeških sodrugov aranžiral velik kampanjski shod v dvorani Sokol Chicago, na katerem so govorili sodrugi F. H. Hlavaček, Frank Stuchal, W. A. Cunnea, R. H. Howe in Eugene V. Debs. Predsedoval je F. Godina. Naš klub je sodeloval na vseh večjih shodih soc. stranke, ki so se vršili v Ashland Auditoriumu, na katerih je nastopil sod. Debs in drugi govorniki. Pri aldermanskih volitvah, ki so se vršile 27. februarja preteklo leto, je kandidiral v 34. okraju član našega kluba'sod. F. Godina. Naš klub je zaeno s češkimi in ameriškimi sodrugi vršil kampanjo kolikor je bilo v njegovih močeh. Okrajni organizaciji je vsikdar naklonil svojo pomoč. Sodeloval je na velikih agitacijskih piknikih v parku Riverview; prvi se je vršil 17. junija in drugi 2. septembra. V okrajni organizaciji je bil klub št. 1 vedno aktiven. Ob priliki zbora JSZ. dne 27. maja je priredil v počast delegatom banket, ki je bil ena najlepših priredb te vrste, kar smo jih imeli Slovenci v Chicagi. Dne 28. aprila je priredil domačo zabavo za članstvo kluba in sodelavce diletantSkega zbora. Dne 31. decembra je imel običajno Silvestrovo zabavo. Na klubovem sestanku dne 25. marca je predaval sod. I. Molek o faktorjih socialne revolucije. Razun tega predavanja smo imeli več izrednih sej za dis-kuzije. Klub št. 1 ni velik v številu članstva, toda v aktivnostih ni zadnji, kar dokazuje ta pregled. Uspehi organizacije niso /r-elej odvisni od števila članstva, ampak od števila AKTIVNEGA članstva. Klub št. 1 je na decemberski seji izvolil sledeče odbore za 1. 1924: Charles Pogorelec, tajnik-blagajnik; Frank Alesh, organizator; Blaž Novak, zapisnikar; Ghas. Pogorelec, knjižničar. Nadzorni odbor: John Olip, Joseph Oven, Donald J. Lotrich. Dramski odsek: John, Olip, Frances A. Tauchar, Anton Slabe. V Cook County Delegate Committee: Frank S. Tauchar, D. J. Lotrich, F. Godina, F. Alesh, F. Udovich, F. Zajec. Publicijiski odsek: A. Kobal in F. Zajec. Zastopnika v Z. S. O.: Frank Alesh in Martin Mihelich. Odbor za aranžiranje predavanj: Frank Alesh, Ivan Molek, F. S. Tauchar. Dramski odsek bo imel v tej sezoni še dve predstavi. Dne 10. februarja bo vprizoril tridejansko burko "Velika repatica", za predstavo dne 6. aprila pa igra še ni določena. Prvomajsko slavnost n,e bomo priredili samostojno, ampak skupno z okrajno organizacijo. Tak je bil zaključek zastopnikov v centralnem odboru. FRANK ZAJEC, bivši tajnik kluba št. 1, JSZ. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva -in socialistični klubi v mesecu decembru kot sledi: 38—12,0 SNPJ, Gallup, N. Mex.............$ 2.20 84—114 SNPJ, Roundup, Mont..........................2.75 103— 9 SNPJ, Pittsburg, Kansas....................3.00 88—242 SNPJ, Staunton, 111..............................2.00 82—178 SNPJ, Cleveland, 0..............................2.00 12— 74 SNPJ, Virden, 111....................................1.00 14—209 SNPJ, Nokomis, 111..............................2.00 114—'506 SNPJ, Star City, W. Va. (za 1. 1924) 12.00 39—344 SNPJ, Sheboygan, Wis. (6 mes. 1924) 12.00 29—115 SSPZ, Kenihvorth, Utah ....................1.00 36—156 SNPJ, Muddy, 111..................................1.00 44—36,2 SNPJ, Carlinville, 111..............................2.00 115—2,81 SNPJ, Jacksonville, Kans......................1.00 83—287 SNPJ, Burgettstown, Pa......................4.00 47—328 SNiPJ, Madrid, Ia..................................2.00 96—352 SNPJ, Taylorville, 111. ............. 2.00 15—329 SNPJ, Large, Pa......................................1.00 48— 87 SNPJ, Herminie, Pa..............................6.00 1— 19 SNPJ, Mineral, Kansas ........................1.50 110—447 SNPJ, Nanticoke, Pa..............................2.00 68—412 SNPJ, Firestone, Colo..........................1.6« 116—296 SNPJ, Ewell, Utah (za 1. 1924) .... 12.00 73—.2(45 SNIPJ, Lawrence, Pa..........................2.28 77— 36 SNPJ, Willock, Pa..............................4.50 71— 1 SNPJ, Chicago, 111..................................1.00 108—177 SNPJ, Reliance, Wyo..........................3.00 Klubi in posamezni člani J. S. Z.: 69—Herminie, Pa..................................................1.00 114—Detroit, Mich..........................18.00 181—Lloydell, Pa......................................................1.00 1—Chicago, 111......................................................2.50 Frank Lipar, Parsons, Pa..............................1.50 ( Skupaj .................................$110.91 TAJNIŠTVO J. S. Z. IZ UPRAVNIŠTVA. Dne 20. decembra smo pričeli razpošiljati Družinski Koledar za 1. 1924, ki je bil do 7. januarja že ves razprodan. Naročil imamo še za par sto izvodov. Pisali smo vsem tistim, ki so naročili večje število izti-sov Koledarja, naj nam neprodane nemudoma vrnejo. Tisti, ki so ga naročili po 7. januarju, naj nekoliko po-trpe. Ako jim Koledarjev ne bomo mogli poslati, jim bomo vrnili poslane vsote. * Letošnji Ameriški družinski koledar je bil razprodan še hitrejše kakor prošlo leto. O vsebini in ilustracijah letošnjega Koledarja smo dobili številna pohvalna pisma, in večina zastopnikov in tajnikov je nam sporočila, da so koledarje z lahkoto razprodali. Tem seveda nismo pisali, naj nam vrnejo preostale Koledarje. * Lepo število naročnikov Proletarca je v zadnjem in tem mesecu obnovilo naročnino ne da bi jih bilo treba opominjati. Ker smo bili zadnji mesec zelo za-posljeni z razpošiljanjem koledarjev in knjig, nismo mogli koncem meseca, kakor običajno, razposlati opominov. V tem mesecu zaključujemo računska poročila o poslovanju v preteklem letu, kar nam jemlje mnogo časa. Zato prosimo tiste, katerim je naročnina potekla, naj jo ponove in nam s tem prihranijo čas in stroške, ki jih imamo z razpošiljanjem opominov. * Izgleda, da so si mnogi rojaki pričeli nabavljati lastne knjižnice. To sklepamo iz naročil za knjige, ki smo jih prejeli v preteklih tednih. To je zadovoljiv pojav. Vendar pa je še tisoče ameriških Slovencev, ki ne izdajo niiti centa za knjige. To pa je slab pojav. Ljudje, ki malo čitajo, malo vedo. * Sodruga Anton Žagar in An,ton Debevc iz Sheboy-gana sta imela ob priliki božičnih praznikov nekoliko prostega časa, ki sta ga izrabila s tem, da sta šla na agitacijo za razširjenje Proletarca. Bila sta v Wauke-ganu in Kenoshi in dosegla lep uspeh. — Koncem tega tedna bo šla sodruginja Frances A. Tauchar na agitacijo za Proletarca v Mihvaukee in West Allis, Wis. — Tudi mnogi drugi zastopniki v raznih naselbinah postajajo aktivnejši, kar je znamenje, da se bo število Proletarčevih naročnikov tudi v tem letu večalo. V interesu socialističnega gibanja je potrebno, da vztrajamo pri agitaciji za razširjenje Proletarca in jo vršimo v še večji meri kakor v prošlem letu. Naprej z agitacijo za širjenje socialističnega tiska! IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE UPRAVNEGA ODBORA "PROLETARCA" dne 3. januarja 192b. Navzoči so. Alesh, Godina, UdovicAi in Tauchar; od upravništva Slabe; za uredništvo F. Zajec; od tajništva J. S. Z. C. Pogorelec. Predseduje Udovich. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot oitan. Poročilo upravnika: Slabe poroča, da je prejel nekaj pisem od naročnikov letošnjega koledarja, v katerih priporočajo,* naj bi se izdalo koledar za prihodnje leto vsaj v novembru, da se ga hitreje in več proda. Pojasnjeval jim je, da je bila zakasnitev letošnjega koledarja neizogibna, ker ni bilo dovolj moči v uradu. Tudi tiskarna in knjigoveznica sta bili v decem- bru najbolj zaposleni in tako je prišlo, da se je izdaja koledarja zakasnila. Omenja, da se je v preteklem letu število naročnikov zvišalo, toda ne toliko, da bi se z naročnino po-kritali stroški tiska in druge obveznosti. Cene tiska so pa večje kot so bile. Tiskarna je pa zopet podražila cene za pet odstotkov; tudi stroški razpošiljanja so višji. Pogorelec pravi, da je bila tura sodruginje Tauchar po vzhodnih in zapadnih državah uspešna. Prodalo se je veliko knjig in število naročnikov se je precej dvignilo. Priporoča, naj bi šel tajnik J. S. Z. ali pa upravnik na agitacijo. Tauchar se s tem priporočilom strinja. Zajec govori, da so potovalni zastopniki potrebni, ker še nimamo po vseh naselbinah dovolj aktivnih lokalnih zastopnikov. Tudi v drugih ozi-rih bi bil tak korak priporočljiv. Pripraviti se moramo za prihodnji zbor J. S. Z. Bližajo se predsedniške volitve. Že raditega je potrebno, da je kdo iz urada na potovanju, da se aranžirajo shodi, vodi agitacija in razširja socialistično literaturo in časopisje. Sklene se, da se vse te sugestije in priporočila prepuščajo v rešitev občnemu zboru. Poročilo sod. Pogorelca in Slabeta se vzame na znanje. Sprejet je predlog, da ta seja uradno potrdi novega upravnika Proletarca. Zajec omenja, da vse kaže, da se bližamo gospodarski krizi in brezposelnosti. V takih časih so vselej najbolj prizadeti delavski listi. Ti listi nimajo toliko oglasov, da bi pokrivali stroške tiska in izdajanja, in so odvisni od poslanih naročnin. Priporoča, naj bi občni zbor, kadar se snide, razpravljal o tem vprašanju. Godina sugerira, naj bi se knjige, ki jih ima v zalogi Proletarec, oglaševalo v Prosveti. To bi pripomoglo, da bi se hitrejše prodajale, kar bi pomagalo pokrivati stroške, ki so v zvezi z izdajanjem Proletarca. Tauchar je mnenja, da bi bilo umestno, ako se to podvzame in priporoča, naj se da oglas v Prosveto. Sklenjeno, da se stvari glede oglaševanja prepusti u-pravništvu Proletarca. Sprejet je predlog, da se nabavi za tajništvo J. S. Z. in upravništvo nov seštevalni stroj. Sod. Tauchar pravi, da bo on poizvedel, kje bi se ga dobilo za najbolj primerno ceno. Slabe poroča, da namerava Proletarec izdati brošuro "Roparska trojica", in priporoča, naj se račun za karikature za to brošuro izplača. Sklenjeno, da se račun, izplača in brošura izda kakor hitro mogoče.- Sklenjeno, da se skliče občni izbor dne 30. januarja, na katerem bodo podana poročila o finančnem in drugem poslovanju ter izvoljen nov-upravni odbor. Zaključek seje. Nečasten način agitacije. Sodrug N. Ž. nam piše: "... V tem kraju so raz-prodajali koledar milwauške "D. S." Hrvatje, ki so lagali našim ljudem, da Družinski Koledar za leto 1924 ne bo izšel, zato pa je izdala "D. S." svoj koledar mesto Družinskega, ki ga izdaja Proletarec. "Ko iso ponudili tisto knjižico našim rojakom, so jim slednji odvrnili, da bodo kupili Družinski Koledar, nakar so jih agentje začeli nagovarjati, naj kupijo njihovega, kajti Družinskega koledarja ne bo . . ." Ta način agitacije je čisto v soglasju z ljudmi, ki jo vrše. Ko so Zinič, Veranič in F. Novak izvedli tisto kupčijo, katero je T. Cvetkov nazval za višek korupcije, so dali zastopnikom "Radnika" navodila, naj agi-tirajo tudi za "D. S." Tedaj smo dobili iz naselbin v državah Pen.nsylvania, Ohio, Minnesota, W. Virginia itd., sporočila, da ti "zastopniki" pripovedujejo, da je Proletarec prenehal, zato naj njegovi naročniki naroče "D. S."; drugi pa so trdili, da ako še ni, bo vsak čas prenehal izhajati. Istega smešnega "trika", kakor je razvidno iz iz-črpka gori omenjenega pisma, so se poslužili tudi pri prodaji pratike, ki jo je izdala M G S* 5.00 2.50 3.60 2.30 2.70 1.60 1.60 1.00 ' 1*50 3.10 1.85 1.00 4.70 2.30 9.62 3.75 7.70 3.00 2.70 2.40 1.50 1.40 .80 6.30 3.00 .90 2.00 2.10 2.10 .85 .20 .80 2.80 6.30 3.00 2.20 Lojze Pire se v svojem listu pritožuje, da Kleve-landčanje ne morejo najti njegovega novega urada, da-siravno izgleda "kakor kakšna banka". ("Banka" is right!) Nekje je nekaj narobe, ali pri Klevelandčanih, ki iščejo Pireov urad po cestah, ali pa v Pircovi glavi. V svojem listu z dne 9. jan. 1924 je priobčil Lojze sledeči oglas (če je "oglas" v tem slučaju pravilna beseda, ne vem): * "Dasi čita vsako izdajo našega časopisa do 8000 rojakov v Clevelandu, vendar še nekateri ne vedo, kje se nahajamo. Za naš stari prostor je vsakdo vedel. Novi prostora se pa nahajajo samo ena hiša naprej . . . Ta teden je nas iskalo stotine ljudi po cestah, dasi so imeli novi urad ravno pred seboj. (Ali ni na St. Clair nikogar, ki bi prodajal očala?) Seveda, naši novi prostori so precej čedni in zgledajo kot banka, in imeli smo precej slučajev, ko so ljudje prišli k nam vprašat, če je pri nas banka, da bi vložili denar ..." * To je bilo drenj! Na stotine ljudi se preriva ravno pred novim uradom, pa ga ne vidijo, in vendar "zgleda kakor banka". Morda se pa tiste stotine prerivajo kam drugam in iščejo kako drugo "banko"? * "Imeli smo precej slučajev, ko so prišli ljudje k nam vprašat, če je pri nas banka, da bi vložili denar." Lojze, pa najemi "kaširja", da se bodo nadležni ljudje mogli iznebiti nadležnega denarja. Samo "falirati" ne smeš, kajti potem bi bil šele drenj in ljudje bi našli "novi urad," tudi če ne bi bil pred nosom. Prava predpustna šala pa je Pircova trditev, da čita njegov list "DO" 8000 rojakov v Clevelandu. * Nekje so izdali pratiko in jo napolnili z izrezki, ki so bili pripravljeni za ponatisk že pred dobrim letom dni. Mr. Kutuzovič jim je poslal celo svetnike in svetnice ter sporočilo, koliko bo v dotičnem letu solnčnih in luninih mrkov. Potem pa je spočeta pratika še pred rojstvom mrknila, dasi je bil njen prihod slovesno naznanjen. Izrezki so prišli vseeno prav. Natisnili so jih in dali knjižici ime "Delavski koledar". * Pri katoliških kramarjih je navada, da je vse dobro, kar je "žegnano". Svetinjice, pildke, rožne vence, $80.10 $76.10 W. Va.: Pursglove. 40 . . 12.00 (Pomotoma izpuščeno iz nov. poročila.) 5.00 4.00 3.80 Znamk na roki 1. dec.. Prejeli iz gl. stana v dec. Rednih . .561 . .500 Skupaj......1061 Razpečanih glasom poročila......684 Na roki 31. dec.......377 članov prijavljenih v decembru........ Dualnih 523 523 117 Izjemnih 261 261 10 406 TAJNIŠTVO J. S. Z. 251 .918 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1924 JE RAZPRODAN NE POŠILJAJTE NAROČIL. sohe itd. itd., se "spravlja v denar" pod krinko po-božnosti. Dotični pratikarji pa posnemajo katoličane v tem, da žegnajo svoje produkte z besedo "delavski". Neglede, kako je stvar slaba, "delavska" je, zato je tvoja dolžnost, da jo podpiraš. Tudi v busineških metodah so oboji enaki. * Mr. F. Stonich pravi, da je Rev. Zakrajšek najboljši agitator za S. N. P. J. in bi zato zaslužil nagrado. To je zapisal sicer v šali, ki pa se mi ne zdi na mestu. Mnenje, da so nasprotniki, recimo tega ali onega gibanja, zelo- dobri agitatorji za stvar, katero pobijajo je zelo razširjeno, toda ne soglaša z resnico. Kajti če bi soglašalo, tedaj bi bili socialisti najboljši agitatorji za kapitalizem in Prosveta in Glas Svobode dobri agi- tatorici za slovenske farovže in katoliško cerkev. * Da je S. N. P. J. tako napredovala, se ima zahvaliti v prvi vrsti dejstvu, da je bila postavljena na zdrava načela. S tem je dobila pogoje za rast. Rasla pa je, ker je imela (in ima) zdrave agitatorje, in ti delajo v jednoti, ne izven nje. — K. T. Dr. F. J. Kern bo dne 17. januarja predaval v Chicagi. V četrtek dne 17. janurja ob 8. zvečer bo predaval v dvor&ni S. N. P. J., 2657 S. Lawndale Ave. pod av-spiaijo Z. S. O. dr. F. J. Kern, vrhovni zdravnik S. N. P. J. in S. S. P. Z., o modernih problemih v zdravilstvu. Vstopnina prosta. Fordova bogastva vredna nad miljardo dolarjev. Henry Ford, ki postaja med priprostim ljudstvom radi svojih bogastev že legendarna oseba, ne ve natačno, koliko je vredno njegovo premoženje, niti nihče drugi ne. Ako ima človek recimo dvajset dolarjev, dve obleki in nekaj pohištva v stanovanju, ve natančno koliko imovine poseduje. Ford, Mellon, Rockefeller in drugi multimilijonarji pa ne vedo natančne vrednosti svojega premoženja, ker so številke vsako uro drugačne. Fordovo premoženje se danes ceni na miljardo dolarjev. Njegova podjetja so danes vredna $840,000,000, in ko bodo producirala 10,000 avtombilov na dan, bodo vredna $1,260,-000,000 ali celo več. Tržna cena Fordovih delnic je danes $4,866; ko se produkcija avtomobilov zviša na 10,000 na dan, bodo delnice poskočile "a $7,342. Tako rastejo bogastva. Ford, Rockefeller in mnogi drugi milijonarji so pričeli z malim. Poskusite tudi vi, pa boste čez nekaj let šteti med bogataše, ako preje ne bankrotirate ali umrjete. Raznim faktorjem za amerikanizacijo bi bilo priporočati, naj del amerikaniziranja vrše med Amerikanci samimi, da ne bodo šikanirali delavcev, katerim mora biti Amerika hvaležna v veliki meri za svoja bogastva. Dramski odsek kluba žt. 1, J. S. Z., Chicago, III. "VELIKA REPAHCA" Burka v treh dejanjih V NEDELJO 10. FEBRUARJA 1924 V DVORANI Č. S. P. S. 1126 W. 18th Street (Blizu So. Racine Ave.) VSTOPNINA 67c ) -ir. Dvorana odprta ob 2:30 popol. Vojni davek . . 8c f I 01» Pričetek igre točno ob 3. Otroci do 14. leta vtopnine prosti PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA VABILO NA PLESNO VESELICO ki jo priredi Društvo Slovenska Postaja, št. 16211, Modern Woodmen of America, v Chicagi, 111. v soboto dne 26. januarja v Češko-ameriški dvorani, 1436 W. 18th St. Pričetek veselice ob 7:30 zvečer. VSTOPNINA 50c za osebo. Za lačne in žejne bo vse najbolje preskrbljeno. Igral bo Zajčkov orkester. — Na svidenje dne 26. januarja! ODBOR. Bismolatunm ozdravi takoj vse kožne bolezni. Izvrstno sredstvo za razpokane ustnice in roke, opekline, zlato žilo, ekze-mo, ozeblino, srbečico, itd. Denite BISMOLATUM na boleče dele kože. Opazili boste takoj njegovo olajšajočo in zdravilno lastnost. BISMOLATUM je mazilo rmenka-ste barve, čisto, ima prijeten duh in je neprekosljiv glede na njegove zdravilne lastnosti. Veliki lonček 50c. Dobi se v lekarnah ali pa pošilja po C. O. D. Poslužite se sledečega kupona: WALINDER LABORATORV, CHICAGO, ILL. 4452 Wilson Ave. Prosim pošljite mi zastonj vzorec BISMOLATA Naslovite na: Ime.......................................................... Naslov....................................... Stenska koledarja N. H. Z. in S. N. P. J. Letos je tudi N. H. Z. izdala stenski koledar, kakor jih izdaja že več let S. N. P. J. Na letošnjem stenskem Jjoledarju N. H. Z. je slika "Gunduličev san", ki jo je naslikal Vlah Bukovac na zagrinjalu Hrvatskega zemaljskoga gledališča v Zagrebu. Nekateri trdijo, da je ta slika bolj znana pod imenom "Ilirski preporod." Zdi se mi, da bi bila ta slika na koledarju veliko lepša, ako bi bila natisnjena v barvah. Ime tiskarne, ki je delo izvršila, ni označeno na koledarju. Tudi unijskega znaka nima. Koledar stane lOc. Dotbite ga, ako pošljete to vsoto z naročilom na N. H. Z., 1012 Peralta St., Pittsburgh, Pa. * Stenski koledar S. N. P. J. je, kar se tiče slike, tudi letos ponesrečen, kakor je bil prošlo leto. Dekletova desna rolta (leva stran slike) je izven vsake pro-porcije. Kaj naj bi predstavljala mala slika v kotu na levi strani, nisem mogel zapopasti. Glavni urad naroča za Jednotine koledarje zadnja leta slike, ki naj bi predstavljale namene, cilje in duh S. N. P. J. To je težka stvar. Slikar ki ni slikar, ne more ustvariti lepega dela. Slikar, tudi če je slikar, ne more dati sliki dušo S. N. P. J., ako jo ne pozna. Stvar se mu sicer lahko pojasni, lahko se mu skuša vdahniti celo kako idejo za osnutek slike — toda slika bo vseeno skažena. Le slikar, ki bi poznal organizacijo in Prečitajte naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. mišljenje večine njenega članstva — to je dušo Jedno-te in čutil ž njo, bi mogel naslikati nekaj lepega. ( Po mojem mnenju bi bilo boljše, da se vrne S. N. P. J. k prejšnjemu načinu izbiranja slik. Po umetniških galerijah se nahajajo krasna dela, ki so vredna reprodukcije. Ne bilo bi ravno težko najti slike, ki bi bile v soglasju z mišljenjem večine članstva S. N. P. J. In tako bi dobilo članstvo koledar z umetniško sliko, ki bi ne bila predmet zbijanju šal, ampak resnično oglaševalno sredstvo za Jednoto. — F. Z. v?® SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vr»tel — Anton Zornik, Box 292, Herminie, Pa. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrug« je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." STEDLJIVI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $1,2 5 0,0 0 0.0 0 • Prodajamo p^robrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. li LOUlS KVEDER ]! (200 Walsh BUg.) ;; 434 Diamond St., PITTSBURGH. PA. mente in vsa v notarski posel J1 spadajoča dela. CENIK KJIG. VITEZ IZ RDEČE HIBE. (Aleksander Duma« star.), roman iz časov franeosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... 1.25 VZORI IN BOJI, {rtiče, vezana.. 1.50 ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....65 ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............75 ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana t platno ......................... 1.75 ZA SREČO, povest, brožirana.....45 ZAPISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana.......1.00 ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. šenoa), zgodovinska povest iz XVT. stoletja, vezana......r... 1.20 ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana .......................40 ZVONARJEVA HČI, povest, broširana ........................65 ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30 SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ..............".......... 1.25 .FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... 2.00 JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ...................... 1.75 II. zv. vezan ................ 1.50 III. mv. vezan ............... 1.50 IV. zv. vezan ................ 1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, tria vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Dobeljak), vezana .......................90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........5« POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), vezana...............1.20 STRUP iz JUDEJE, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ant. De- beljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana .............25 •LEZKE PESMI, (Peter Bezrnč), trda vezba.................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), " proletarske pesmi, broširana 50c; vezana................... **ISTIA EX SIBERIA, (Voje- V6zana ........... 1.25 VIDOVE, (Oton Zu-M«ii4), peeaitve, broširana.... .40 Nadaljevanje z 2. strani. IGRI ANFISA, (Leenid A*ir.j.r), broiiiuui • . • ••••••••.. 1 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana........ ČARLUEVA ŽENTTEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... DIVJI LOVEC, (F. S. Finžgar), igra s petjem v 4 dejanjih .... DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................ GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (ffm. Shakespeare), vezana............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala ▼ treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, bro- širana OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......*.............. RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F. S. Finžgar), drama v 3 dej..... ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama r treh tajanjih, vezana ............... ROSSUM'3 UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro t 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana......... UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; resama . .. .66 .75 .25 .50 .30 .60 .60 .75 .76 .75 .36 .36 .75 .75 .86 .50 .75 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .2® ANGLE6KO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00 BEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarabon), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. J55 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Mark« in Friderik En- gol«)...........sni.......... M KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) .... .25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), rezana ......../........2.00 MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ,............ NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), rezana ....................... NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ................. POGLED V NOVI SVET....... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, • slikami ........................ PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............ RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)....... REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana................. SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala 8NPJ., 364 strani, vezana r platno ...... SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši-rMla .................... SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba.......„.„.;;■.. SRBSKA POČETNIOA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, rezana........... SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike.......... V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana................ VOLJA IN DEJANJE, (psiho-logična analiza) ............ PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . . ZAKON BIOGBNEZIJE. (J. Ho-ward Moore, prerel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran ErjaveeO .................. ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- laj) ......................... ZDRAVJE, zdravstvena, revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo rezana ............... ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 192«, vsaka po ..................... ZGODOVINA SOCIALIZMA ▼ SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .76 .36 .46 .76 .10 .40 .50 .JO 1.00 .35 1.15 .96 .35 .45 1.0« .60 .40 .80 1.26 .50 .10 .25 .25 .10 1.60 .60 .30 1.60 .10 .25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvez/ki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. ■ «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, veizan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letniik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA aa dopisnicah, 2 za 5c.......K«.... (Imamo jih dvojne vrete.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) .....................................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—8—4 .........40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Blemeis-Trsteniški) .. .It PROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.0« TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . u...................86 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOOIAL-ISM, (Geo. Pleehanoff), rezana .60 ANOIENT LOWLY, (O. Os- borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETT, (Lewia H. Morgan), vezana............ 1.60 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LITE AND LETTERS". (David Karsner), vezane v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Willielm Meyer), vezana.......66 EVOLUTION OF MAN, (Wil-helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF FROFERT7, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (TJpton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 IMFERIAL WASHXNGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 KARL MARK, biographical me-moirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KENG COAL, (Upton Sinclair), peveet iz sinjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ................ 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Meere), vezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana........60 OUTLINE OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HO USB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, rezana . ......... 8.00 REPUBLIO OF PLATO, vttana 2.0« RIGHT TO BE LAZT, (Pavi Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF ORIVB&, vezana ...................... 1.50 SAVAGE SURVIVALS, (J. How- ard Moore), vezana .......... 1.25 SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... 64 SOCIAL REVOLUTION, (Kail Kautsky), vezana .............60 STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND STJPER8VI-TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THEY CALL ME OARPENTER, (Upton Sinclair), trda vezba.. 1.71 THE CRY FOR JUSTIOE, (Uf- ton Sinclair) vezana ......... 2.00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London)....................10 THE PROFITS OF RELIGION. Razprava e izrabljanju ver za privatne interese............ 1.20 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewie), vezana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Evo-lyn Glady»), vezana . . 1.25 Naročilom priložit« poštni ali eko-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahke pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljam« poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri voefc večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. 20 miljonov dolarjev nepotrebnih stroškov. Sedanje črkovanje v angleškem jeziku kadar pišemo "Bought" namesto "bot", "though" namesto "tho", itd. poveča naše tiskovne stroške po nepotrebnem za $20,000,000 na leto. Toda koliko več denarja se po nepotrebnem zapravi, ker ne preprečimo bolezni in plačujemo visoke svote za komplicirane pre-skripcije? Srečen tisti, ki ne daje prilike začetku bolezni. Gospa A. Batora, 781—3rd Ave., New York nam piše z dne 12. nov.: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je neprecenljivo za revnejše sloje. Poskusila sem ga pred tridesetimi leti in od tedaj ga rabim ves čas. Isto vzdržuje ves sistem v popolnem redu. Istega često priporočam ljudem, ki trpe na želodčnih neredih." Mr. Jože Mavrovich, Detroit, Mich. nam piše iz dne 11. dec.: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je veliko boljše od drugih zdravil. Rabim ga nad 14 let in to lahko priobčite v vseh časopisih." Zadovoljni odjemalci so ponos Joseph Triner Companije, Chicago, 111. Poskusite tudi Trinerjev Liniment, ki daje hitro odpomoč revmatičnim in nevralgičnim bolečinam, in Trinerjev Cough Sedative. Te se dobe v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. Tvoj list in. tvoja stranka te potrebujeta — kakor potrebuješ ti stranko in list. Pristopi k Jugoslovanski Socialistični Zvezi in naroči "Proletarca". VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, boaisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.