■TEMI
NOVE M ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
i oglasnih straneh.
Ptuj • Prenos sedeža nadškofije bi bil zgodovinsko upravičen...
O Stran 2
Ormož «Na
deponiji zagorelo zaradi samovžiga odpadkov
Z> Stran 24
r
Ptuj, torek, 6. avgusta 2013
letnik LXVI • št. 61 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Učna ura, iz katere se je treba nekaj naučiti
O Stran 11
Štajerski TEBItIK
Ptuj • Vrhunec poletnega dogajanja
Zabava za vse generacije
V petek, 2., in v soboto, 3. avgusta, je poletno dogajanje na ptujskih ulicah in trgih doživelo svoj vrhunec.
Svetovne igre v Caliju • Mina se je okitila z zlato medaljo
O Stran 12
Zgodila se je največja ptujska zabava na prostem, ki je sovpadala tudi z zaključkom dveh prepoznavnih slovenskih festivalov, glasbenega festivala in festivala sodobne umetnosti. Že po tradiciji so si v zgodnjih popoldanskih urah v petek Ptujčani in vsi drugi ljubitelji sodobne umetnosti lahko pod strokovnim vodstvom ogledali vsa ptujska razstavišča, kjer razstavljajo umetniki z vsega sveta. Glasbeni festival Arsana se je končal z nastopom Tinkare Kovač in s skupino Tabu. Na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj pa so se že tudi poklonili 500. obletnici sprejema drugega mestnega statuta, ki je bila včeraj. Osrednje dogajanje ob tem jubileju bo septembra.
Zabave željni Ptujčani in drugi obiskovalci so staro mestno jedro oba dni zapuščali šele v zgodnjih jutranjih urah.
MG
Tenis •
Rola tudi v Braziliji do polfinala
O Stran 12
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Foto: Črtomir Goznik
Tiho uvajanje kriznega davka
Podravie • Kot vse kaže, novih davkov še ne bo tako kmalu konec; vlada je tako že pripravila predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva ukinitev avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo.
O Stran 3
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
Več na oglasnih straneh.

M <D
^j^arodno Tabavne Krn lasbe

Perutnina Ptuj
T *|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2013
Minoritski samostan, 30. avgust 2013, ob 19.30 uri
i t i i i t i
VI»E*T«N
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 6. avgusta 2013
Ptuj • O možnostih prenosa sedeža mariborske nadškofije
Prenos bi bil zgodovinsko upravičen ...
Po finančni polomiji mariborske nadškofije so se pojavila ugibanja in govorice o tem, ali je realno pričakovati, da pride do ukinitve mariborske nadškofije in prenosa njenega sedeža na Ptuj, ki ima status škofijskega mesta, kot so zapisali tudi v enem od slovenskih pokrajinskih časopisov. Vse naj bi bilo odvisno od tega, ali bo šlo moralno in materialno čiščenje mariborske nadškofije do konca. Če se bo to zgodilo, naj bi se prenos tudi zgodil. Kot pravijo poznavalci, naj bi to bilo tudi zgodovinsko upravičeno, če bi to tega prišlo, zgodovinska dolžnost do tega mesta in do samega škofa sv. Viktorina Ptujskega.
Kot je povedal ministrski provincial p. Milan Kos, ki o teh ugibanjih ne želi govoriti, so v starodavni Ptuj, rimsko kolonijo Poetovio, trgovci in vojaki že zelo zgodaj zanesli tudi krščanstvo. Že v tretjem stoletju je tu izpričana škofija, prvi in najslavnejši škof pa je sv. Viktorin Ptujski. O njem poroča sv. Hieronim v svojih knjigi O odličnih možeh, kjer pove, da je Viktorin svoje delovno in Bogu vdano življenje končal z mučeniško smrtjo. Bil je plodovit in izobražen pisatelj. Ohranjenih je kar nekaj njegovih razlag in komentarjev k svetopisemskim knjigam. O njegovem rojstvu in poreklu ni zanesljivih podatkov, zanesljivejši je datum njegove smrti. Mučen naj bi bil ob preganjanju kristjanov za časa Dioklecijana leta 303. Pozneje ni več podatkov o
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav gre zgolj za ugibanja o tem, ali bi lahko Ptuj postal sedež nadškofije, slednja vendarle niso povsem brez osnove: provincial p. Milan Kos o teh ugibanjih javno ne želi govoriti, ptujski župan Štefan Čelan pa je morebitnemu prenosu sedeža izjemno naklonjen.
O sv. Viktorinu Ptujskemu
Škofovsko službo je sv. Viktorin Ptujski v rimski Petovioni opravljal v drugi polovici 3. stoletja. Bil je eden izmed redkih, ki so zaradi rimskega preganjanja delovali in literarno ustvarjali v tem obdobju. Njegova dela so edinstveni dokument življenja Cerkve tistega časa in prostora. Viktorin Ptujski velja za prvega razlagalca Svetega pisma v zahodnem svetu. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnje latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se dva spisa - O zgradbi sveta in Razlaga razodetja.
Njegov god je 3. novembra, ko naj bi leta 303 umrl mučeniške smrti. Leta 2003 je ob 1700. obletnici njegove smrti na Ptuju potekal tudi simpozij, njegov spomin in njegovo delo v tem okolju pa so počastili tudi z odkritjem spomenika pod platano med mestnim stolpom in proštijsko cerkvijo.
tem, da bi bila na Ptuju škofija. Papež Janez II. je 13. maja leta 2000 Antona Stresa ob imenovanju za pomožnega škofa v Mariboru imenoval tudi za naslovnega ptujskega škofa. To je bil vse do leta 2006, ko
Vroče poletje in pitna voda
To poletje smo priča izjemno visokim temperaturam ozračja, ki v teh dneh dosegajo celo rekordne vrednosti, Posledice - suhega in vročega vremena se že kažejo | na poljih in pridelkih, omejena je uporaba vodnih virov. Kot laik na tem področju si ne znam pojasniti, kam izgine ali ponikne voda, ki je je bilo še v prvi polovici leta več kot dovolj. Spomnimo se samo obilnih snežnih padavin v začetku leta, pa mokrega začetka pomladi, narasle podtalnice... Nato se v juniju zgodi teden dni izrazito vročega vremena, sledi nekaj vročih dni v juliju in voda skrivnostno izgine. Prepove se zalivanje, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov. Tudi prav. Ampak kam je odtekla voda, ki smo je spomladi imeli v izobilju, pravzaprav je je bilo preveč in je ponekod ljudem povzročala hude težave, uničevala njihovo premoženje. Upravljanje z vodnimi viri je zahtevna naloga, ki seje na Ptujskem lotevamo preveč postrani in neodgovorno. Kot povsod, sta tudi v tem primeru vprašanje denar in lastništvo. Ker nekateri župani zaradi nezaupanja sporazuma oprenosu lastništva ne želijo podpisati, se situacija nepri-pelje do cilja. In samo ugibamo lahko, ali je bil nedavni dogodek s pitno vodo, ko je severno od Ptuja iz vodovoda namesto bistre vode tekla gnojnica, res samo neljubi dogodek ali pa posredno opozorilo... Prav tako ne pomnim, da bi kdajkoli nad uporabo vodnih virov v času prepovedi imeli tako strogi inšpekcijski nadzor na terenu. Zgodba okrog vode na Ptujskem je zelo kompleksna in za laično javnost precej nejasna. Se lahko bojimo, da bo vodovod usahnil? Pa ne zaradi pomanjkanja vodnih virov, ampak zaradi človeškega faktorja, ki ima roko nad vsem.
Naj razmišljanje dopolnim še s sanjami o slovenski samooskrbi. Jasno je, da ob takšnih temperaturah, v vroči in razgreti zemlji pridelki ne uspevajo. Čeprav nas višja vladajoča sila (leva ali desna) spodbuja k lastni pridelavi vrtnin, pa žal brez zalivanja v tej vročini ne gre. Vse, kar nam je spomladi zraslo, bi se posušilo in odmrlo. In če nas zalotijo, da zalivamo in negujemo svoj pridelek, smo kaznovani. Kje je torej logika? Je, tako kot podtalnica, tudi ta poniknila?
Mojca Zemljane
je postal celjski škof. Vsak škof ima svojo škofijo, pomožni škofi pa imajo t. i. škofije, ki so nekoč obstajale in danes niso škofije. Anton Stres je bil prvi, ki ga je na lastno pobudo papež Janez II. imenoval za naslovnega ptujskega škofa. Po letu 2006, ko je postal celjski škof, ni več naslovni ptujski škof. To je postal eden izmed čeških pomožnih škofov. Ptujska škofija je bila kot naslovna škofija obujena prav z Antonom Stresom.
Ptuj - najstarejša škofija na Slovenskem
„Ker ne poznam natančno vseh podrobnosti, ki so privedle do hudih finančnih težav, s katerimi se srečuje Nad-škofija Maribor, težko realno ocenjujem posledice, ki jih bo utrpela celotna Cerkev na Slovenskem in širše. Prav tako je zelo težko napovedati, kako bo mogoče v prihodnje sanirati vso nastalo materialno in
predvsem moralno škodo, ki jo je utrpela Nadškofija Maribor in s tem Katoliška Cerkev.
Skozi zgodovino smo že večkrat doživeli, da je v takšnih primerih prišlo do radikalnih kadrovskih, organizacijski in drugih sprememb. Zato podpiram razmišljanja in prizadevanja vseh tistih moralnih avtoritet v Katoliški Cerkvi, ki med ostalimi ukrepi predvidevajo tudi selitev sedeža Nadškofije Maribor v naše mesto. Vsi tisti, ki vemo, da je Ptuj najstarejša škofija
»Cerkvipa lahko veliko pomagamo tudi meščani najstarejšega slovenskega mesta, zato se prihoda nadškofije že vnaprej veselim!«
na Slovenskem in ena izmed najstarejših škofij na svetu, čutimo moralni dolg do svetega Viktorina, ki je kot prvi škof na naših tleh za ideale Kristusovega nauka izgubil lastno življenje. Tako pomembna moralna avtoriteta, kot je sv. Viktorin, lahko veliko pripomore k spreminjanju zavesti mnogih, ki Katoliško Cerkev po vseh finančnih špekulacijah uvrščajo med materialistično naravnan sistem, v njeno prvinskost, ki je bila in mora tudi v prihodnje predstavljati najpomembnejšo duhovno institucijo. Ker smo ljudje ob svojem fizičnem telesu hkrati tudi duševna in duhovna bitja, moramo svoje pojmovanje o našem bivanju na planetu Zemlja in v celotnem vesolju korenito spremeniti. Naj tej poti nam prenovljena Cerkev lahko veliko pomaga. Cerkvi pa lahko veliko pomagamo tudi meščani najstarejšega slovenskega mesta, zato se prihoda nadškofije že vnaprej veselim," pa je glede na ugibanja v zvezi z morebitnim prenosom sedeža mariborske nadškofije na Ptuj povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Lipovšek napoveduje ugotavljanje osebne odgovornosti krivca za finančni zlom mariborske nadškofije
Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je od upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška začasno prevzel vodenje mariborske nadškofije, je kot enega prvih ukrepov TV napovedal ugotavljanje osebne odgovornosti krivca za finančni zlom mariborske nadškofije. Lipovšek želi povrniti zaupanje v nadškofijo in Cerkev.
»To je bila napaka, ki jo obžalujemo in jo želimo popraviti,« je TV poudaril Lipovšek. Na vprašanje, ali in kako bo nadškofija oškodovanim vrnila denar in kaj bo z njenimi nepremičninami, Lipovšek še ni mogel odgovoriti. »Zato sem prišel v Maribor, da dobim odgovore, in to bomo malo pregledali skupaj, vendar sedaj nisem v stanju, da bi lahko odgovoril. Upam, da bomo čez nekaj časa uspeli kaj bolj konkretnega povedati. Bomo se trudili, da bodo tisti, ki so res osebno odgovorni, za to tudi odgovarjali,« je dejal.
Lipovšek nadškofijo sicer dobro pozna, saj je bil v Mariboru 35 let stolni župnik. Po poročanju televizije, je Lipov-šek kot takratni stolni župnik zaustavil apetite, da bi zastavili tudi stolno župnišče. »Jaz sem takrat zastopal to ustanovo in se je izkazalo za zelo dobro. Ravnal sem se po načelih
civilnega prava, da ima vsaka ustanova pravico do svojega imetja, da razpolaga s svojim imetjem,« je pojasnil.
Lipovšek je še povedal, da je papeževa zahteva po odstopu ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Turnška vsej cerkvi v opomin in svarilo.
Vatican Insider: nespametno finančno ravnanje že od leta 2003
O odstopu ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška poročajo tudi tuji mediji, med njimi zelo poglobljeno tudi. Vatican Insider.
Slednji na spletni strani pod naslovom »Finančna tran-sparentnost: zdaj so na vrsti
škofje« piše, da je do odstopov prišlo »zaradi finančnega zloma v višini 800 milijonov evrov«. Po oceni avtorja gre pri pozivu nadškofoma k odstopu za »zelo močan ukrep Vatikana do Cerkve v Sloveniji«. »Prav dogajanje v mariborski nadškofiji, kjer je bil nekaj let pomožni škof tudi ljubljanski nadškof Stres, je v središču vatikanskega ukrepa. Zadeva je glasno eksplodirala leta 2010, ko je Sveti sedež po vrsti izrednih zahtevkov za posojila, naslovljenih na Rim, v Slovenijo poslal apostolskega vizitatorja,« pojasnjuje Vatican Insider. Kot nadaljuje, se je pri tem pokazala »neprijetna podoba nadškofije, ki si je prek tveganih finančnih operacij nabrala za rekordnih 800 milijonov evrov dolgov« pri bankah za nakup deležev v telekomunikacijskih in televizijskih podjetjih, »vključno z mrežo, ki je predvajala tudi
pornografske programe«.
Odtod ukrep Benedikta XVI. glede nadškofa Kram-bergerja, nadaljuje Vatican Insider. »Toda rekonstrukcija dejstev je pokazala, da se je nespametno finančno ravnanje začelo že najmanj v letu 2003. In izkazala se je tudi resna odgovornost monsignorja Stresa, ki je bil leta 2009 imenovan za ljubljanskega nadškofa, in monsignorja Turnška, že nadškofa koadjutorja, ki je nasledil monsignorja Kram-bergerja. Od tod torej njun odhod s prizorišča,« interpretira Vatican Insider. Ob tem se sprašuje, ali »to tako odločno posredovanje« v primeru mariborske nadškofije »nakazuje, da se bo pot strogega preverjanja finančnih ravnanj, kar zahteva papež Frančišek, z vatikanske banke IOR razširila tudi na vodstva škofij po vsem svetu«. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 30. julija 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ptuj • O noveli zakona o dohodnini
Tiho uvajanje kriznega davka in novo zarisce sive ekonomije?
Vročemu poletju bo sledila Se bolj vroča jesen. Kot vse kaZe, novih davkov Se ne bo tako kmalu konec in s tem dodatnega oZemanja drZavljanov, ki počasi ne bodo imeli več kje vzeti, da bodo lahko „plačali" vse negativne posledice slabega vodenja drŽave, podjetij, bank, tajkunskih in menedZerskih apetitov, ki so se, namesto da bi skrbeli za razvoj, Sli finančnega inženiringa.
Vlada RS je glede na slabo stanje javnih financ pripravila predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva ukinitev avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo. Po reakciji sindikatov in delodajalske strani je nato predvidela možnost, da se usklajevanje prenese v okvir vsakoletnega sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna. Vlada načrtuje s tem v proračunu dodatno zbrati 30 milijonov evrov. Predvidoma naj bi o predlogu novele zakona o dohodnini odločali na septembrski seji Državnega zbora. Če bo predlog novele sprejet, se bodo znižali
Vlada je izračunala, da bo velika večina ljudi, ki prejema mesečno do dve povprečni plači (povprečna plača znaša okoli 993 evrov), morala po novem plačevati tri odstotke več dohodnine. Neuskladitev olajšave za vzdrževane člane se pri enem otroku ne bo poznala, pri dveh pa bi morali tisti z najnižjimi plačami pri dohodnini doplačati 10, s srednje visokimi plačami 16 in z višjimi plačami 24 evrov. Pri dveh otrocih in s povprečno plačo bo torej posameznik po novem pri dohodnini za 55 evrov na slabšem.
prejemki vseh državljanov, pri čemer pa bodo najmanj obremenjeni tisti z najvišjimi plačami.
Noveli zakona o dohodnini nasprotujejo tako sindikati kot delodajalci. Po njihovi oceni gre za uvajanje kriznega davka, ki bo znižal neto plače. „Skupaj z drugimi
ukrepi, kot sta dvig davka na dodano vrednost in napovedani davek na nepremičnine, se bo zmanjšala kupna moč in zasebna potrošnja, kar bo negativno vplivalo na bruto domači proizvod. Tudi de-lodajalska stran predlogu ni naklonjena, saj gre za desti-mulativen ukrep, ki bo delav-
	
■M	HBfl
	h/^ 1
	rS m
	V
9 lili™	
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: »Tudi delodajalska stran predlogu ni naklonjena, saj gre za desti-mulativen ukrep, ki bo delavcem nižal neto plačo in jim jemal voljo do dela. Druga plat te zgodbe pa je ta, da so vsi samostojni podjetniki vezani na dohodnino, dobiček iz poslovanja se jim namreč obdavči skozi dohodnino. Vsako zniževanje olajšav pa pri dohodnini seveda pomeni višjo osnovo in posledično višjo dohodnino.«
Foto: Črtomir Goznik
Predlog novele zakona o dohodnini ukinja usklajevanje splošne olajšave in olajšav za družinske člane z inflacijo.
cem nižal neto plačo in jim jemal voljo do dela. Druga plat te zgodbe pa je ta, da so vsi samostojni podjetniki vezani na dohodnino, dobiček iz poslovanja se jim namreč obdavči skozi dohodnino. Vsako zniževanje olajšav pa pri dohodnini seveda pomeni višjo osnovo in posledično višjo dohodnino. Zato se bojimo, da bo predlagani ukrep, če bo sprejet v tej obliki, povzročil še večjo željo po sivi ekonomiji. Če pogledamo čisto enostavno, kaj napovedani predlog spremembe zakona o dohodnini pomeni
Slovenija • Delodajalci in sindikati pozvali vlado k dialogu
Finančno ministrstvo se noče pogovarjati
Delodajalci in sindikati so sicer že na julijski seji ESS vlado pozvali, naj pristane na dialog glede predlagane ukinitve avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice. Oboji predlogu nasprotujejo, ministrstvo za finance pa pravi, da se o tem ne bo pogovarjalo in da gre zakon na septembrsko sejo DZ.
Delodajalci in sindikati so enotni pri nasprotovanju predlagani ukinitvi usklajevanja zneskov davčnih olajšav in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine z inflacijo, so povedali na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani.
Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da bodo s tem obremenili neto plače, kar bo skupaj z drugimi ukrepi, kot sta dvig davka na dodano vrednost in napovedani davek na nepremičnine, manjšalo kupno moč in zasebno potrošnjo ter negativno vplivalo na bruto domači proizvod.
To, da je vlada ta določila vnesla v predlog po končanem usklajevanju, po mnenju Po-jetove pomeni uvajanje zelo slabe prakse. Togo stališče ministrstva za finance, da se o tem ne bo pogovarjalo, skrbi tudi Janeza Posedija iz konfederacije sindikatov Pergam, ki opozarja, da ni analize učinkov. Pričakuje,
da se zadeve ne bodo ustavile, in se sprašuje, kaj bo z minimalno plačo.
»Črtanje indeksacije je sicer evropski pristop k poglabljanju problemov, ki jim ima mali človek, ampak sedaj probleme dobiva tudi srednji sloj. Če se bo ta koncept izpeljal, bomo imeli na srednji in dolgi rok resne težave, da bomo o srednjem sloju sploh še govorili,« opozarja Posedi.
Zakon septembra na sejo DZ po rednem
postopku
Svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novkovic je dejal, da so pri nasprotovanju predlogu s sindikati enotni in skupaj pozivajo ministrstvo, naj pristane na dialog.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki na novinarski kon-
ferenci ni sodelovala, je po besedah predsedujočega ESS Franca Zupanca povedala, da bo šel zakon na septembrsko sejo DZ po rednem postopku.
Se je pa ministrstvo za finance pripravljeno pogovarjati o določbah glede obdavčitve odpravnin. Po sedanjem predlogu se odpravnine po odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti (do višine desetkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji) ne bi vštevale v davčno osnovo, pa se bi vanjo vštevale odpravnine po zaposlitvi za določen čas.
Sindikati in delodajalci so enotni, da je treba odpravnine enako davčno obravnavati. »Razlog so razmere v realnosti, ki so takšne, da skoraj nimamo zaposlovanja,« je dejal Novkovic in dodal, da predlagana ureditev pomenila še manj delovnih mest. »Iz tega zornega kota je predlog nesmiseln.« Upa, da se bodo z ministrstvom uspeli dogovoriti.
sta
za zaposlenega oziroma za samostojne podjetnike. Odprava uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine za zavezance pomeni višjo obveznost. Ker se olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane ...) ne bodo usklajevale z inflacijo, pomeni, da bomo ob isti bruto plači ali istem dobičku s. p.-ja morali plačati več dohodnine! Če podrobneje pogledamo plačo, imajo vsi zaposleni pogodbe o zaposlitvi, kjer je navedena bruto plača. Od bruto plače se pri obračunu plače najprej odštejejo prispevki iz bruto plače (v višini 22,10 odstotka), nato še splošna olajšava rezidentov RS (v letu 2013 znaša 275,22 evrov mesečno za vse, tisti, ki imajo plačo nižjo od 1.047,57 evrov bruto, pa še dodatna olajšava) ter olajšave za vzdrževane družinske člane (npr. za prvega otroka 203,08 evra, za dva otroka 423,85 evra ...). Tako dobimo osnovo za izračun dohodnine po dohodninski lestvici, ki ima štiri razrede (od 16 do 50 odstotkov).
„Namesto o davkih, naj razmišljajo o novih delovnih mestih!"
Neto plača je izračunana tako, da od bruto plače odštejemo prispevek iz bruto plače (22,10 odstotka) in izračunamo dohodnino. Predlog novele zakona o dohodnini ukinja ravno usklajevanje splošne olajšave in olajšav za družinske člane z inflacijo.
Učinek ukinitve usklajevanja davčnih olajšav z inflacijo bo tako vplival na vse davčne zavezance, seveda pa je odvisen od posameznikove višine dohodka. Tako se bo ob predpostavki, da nimate vzdrževanih družinskih članov (torej ne uveljavljate olajšave za vzdrževane družinske člane) in uveljavljate samo splošno olajšavo, dogajalo: če imate dohodke v najnižjem dohodninskem razredu (16 odstotkov), boste letno plačali približno 10 evrov več, če imate dohodke, ki sodijo v srednji dohodninski razred (27 odstotkov), boste letno plačali približno 20 evrov več, in če imate dohodke, ki sodijo v višje dohodninske razrede, boste letno plačali 30 evrov več," pojasnjuje posledice morebitne ukinitve avtomatičnega usklajevanja splošne in preostalih davčnih olajšav z rastjo cen življenjskih potrebščin sekretar OOZ Ptuj Boris Repič.
V OOZ Ptuj se s predlagano novelo zakona o dohodnini ne strinjajo, ker bo nižala neto plače zaposlenim in dodatno obremenila tudi samostojne podjetnike ter še večala sivo ekonomijo. „Gre za poskus vpeljave kriznega davka na tiho, skozi zadnja vrata. Zato naj vlada in pristojna ministrstva namesto vedno novih obremenitev in zategovanja pasu začnejo razmišljati o investicijah, ki bodo zagnale gospodarstvo in odpirale nova delovna mesta, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo kravo naučili stradati, žal pa bo takoj, ko jo bomo naučili, poginila,« še pove Repič.
MG
4 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek • 6. avgusta 2013
Ptuj • 18. praznik mestne občine Ptuj
Za Ptuj kot živahno in sproščeno mesto
Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je 2. avgusta potekala osrednja prireditev MO Ptuj ob 18. prazniku. Na njej je bil slavnostni govornik ptujski župan Štefan Čelan. Spomnil je na nekatere že dokončane projekte in nekatere nove, s katerimi naj bi pričeli v kratkem. »Skupno in javno dobro, ki dobiva vse večji pomen, daje upanje, da bo jutri splošni družbeni interes ponovno tisti dejavnik, ki bo predstavljal vezivo družbe,« je poudaril in se zavzel za uveljavitev vseh tistih oblik demokracije, ki nastajajo kot rezultat želja in potreb občank in občanov. Za izstopajoče dosežke pa so podelili več priznanj.
V petek je mesto dobilo novo častno občanko, ta naziv so podelili Mariji Hernja Masten, zlato plaketo pa so podelili trem jubilantom: Planinskemu društvu Ptuj, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, šestdesetletnik je letos tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj, prav tako tudi Biotehnična šola Ptuj, ki nadaljuje tradicijo kmetijskega izobraževanja na Ptujskem kot naslednica Kmetijsko-gospodarske šole Turnišče, ki je mladim odprla vrata septembra 1953. Plakete pa so letos prejeli Janez Rožmarin (za karitativno in družbeno aktivno delo), Slavko Brglez (za delo na gospodarskem področju, aktivno delo v mestnem svetu, pri ustanovitvi glasila Ptujčan in idejo Kmetije leta v MO Ptuj) in Franci Golob (delo v Koronarnem društvu Ptuj), ki s svojim delom, zagnanostjo,
idejami in požrtvovalnostjo, podobno kot vsi prejemniki letošnjih priznanj, po najboljših močeh prispevajo za večjo kakovost življenja v MO Ptuj in širše ter njen razvoj na različnih področjih.
Na prazničnem odru pa so v petek priznanja prejeli tudi nekateri mladi. Najboljši učenec MO Ptuj v šolskem letu 2012/2013 je Matic Rašl, najboljši
športnik je Grega Pavlovič, najboljša športnica Nuša Majcenovič, najboljša glasbenica Maksim Jabločnik in najboljši dijak srednješolskega izobraževanja Blaž Vidovič.
V imenu prejemnikov priznanj se je zanje zahvalila nova častna občanka Marija Hernja Masten. Štirideset let je delala kot ar-hivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj, svoje znanstve-
no delo je posvetila raziskovanju zgodovine Ptuja, predvsem njegovi starejši zgodovini. Izjemne so njene sledi tudi na področju kulture kot tudi v okviru turistično-kulturne promocije Ptuja in sodelovanja s partnerskimi mesti. Njena odlika je tudi njen večni optimizem, prav tako neskončna energija, ki jo je pripravljena deliti z mnogimi, saj nikoli ne odreče pomoči. Če za koga, potem zanjo drži načelo, ki je zapisano v prvem mestnem statutu iz leta 1376: „Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne dviga!"
„Pohvale so zagotovo velika spodbuda za nadaljnje delo, zlasti še za naše mlade nagrajence. Počaščena sem, da ste mi namenili to trajno mesto med meščani Ptuja. Upam, da so rezultati in prepoznavnost mojega dela, arhivistika, ki
je običajno ne poznamo, odraz mojega čisto nekom-pliciranega načina komuniciranja z vami in ljudmi. Verjamem, da gre zgolj za naključje, da ste me počastili ob 500. obletnici drugega ptujskega mestnega statuta. Z obema statutoma sem se tudi največ ukvarjala in jima posvetila največ svojega znanstvenega dela. Današnji praznik je uvod v jesensko praznovanje 500. obletnice sprejema drugega mestnega statuta. Moje delo je res obsežno in vedno povezano s Ptujem in njegovo zgodovino. Seveda ne bi dosegla ničesar, če ne bi imela odličnih sodelavcev v Zgodovinskem arhivu Ptuj in tudi someščanov. Moja želja za naše mesto je, da naj bodo vaši lastni interesi naši skupni interesi, da bo Ptuj živahno in sproščeno mesto, kjer bomo vsi živeli bolje in pri-
jetneje,« je še v svoji zahvali izpostavila častna občanka Marija Hernja Masten. Tudi v bodoče se bo trudila, da bo zgodovinskim podatkom vdahnila dušo, da bodo uporabni v dobro mesta, za njegovo turistično in siceršnjo promocijo ter prepoznavnost.
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj, Blaž Vidovič, finalist oddaje Slovenija ima talent, in Tinkara Kovač, ki je s svojim nastopom tudi končala program letošnjega glasbenega festivala Ar-sana na minoritskem dvorišču, kjer je po končani uradni slovesnosti letošnjega 18. praznika MO Ptuj potekalo tudi družabno srečanje ob izbranih ptujskih jedeh in praznični kapljici. Praznično vzdušje je v petek in soboto zajelo tudi ptujske ulice in trge.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki zlatih plaket: PD Ptuj, Komorni moški pevski zbor in Biotehniška šola Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki plaket: Slavko Brglez, Janez Rožmarin in Franci Golob
Tinkara Kovač
torek • 6. avgusta 2013
Po mestni občini
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Fotoutrinki s Ptujske noči 2013
Vročica ptujske noči
Medtem ko se lahko kar nekaj slovenskih mest pohvali z rekordnimi dnev nimi temperaturami minulega konca tedna, bi se Ptuj lahko brez dvoma pohvalil z vročinskima nočnima rekordoma, saj se ptujske ulice do jutra niso ohladile.
Tokratna Ptujska noč je namreč spet postregla s številnimi zanimivimi glasbenimi gosti, ki so na več lokacijah staroste slovenskih mest zabavali staro in mlado; številni Ptujčani in okoličani so tako v obeh toplih poletnih nočeh lahko uživali (in se tudi naplesali) ob nastopih Rebeke Dremelj, Tadeja Vesenjaka, Alye, ansambla Donačka, Rock'n'banda, Gitano banda, Hudobnega volka, Cover lover, In&Out ter mnogih drugih. Da je bilo dobro poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, ni treba posebej poudarjati; po dolgem

Foto: Črtomir Gozni k
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Iz ptujske bolnišnice
Do urgentnega centra z državnim denarjem
Za gradnjo urgentnega centra je ptujska bolnišnica objavila razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Prvi interesenti so jo obiskali že včeraj. Razveseljivo je, da ptujski urgentni center ostaja v mreži urgentnih centrov, katerih gradnja se bo financirala iz evropskih skladov, čeprav ga ne bodo gradili z evropskim denarjem, je te dni povedala v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta.
V	zadnjem letu in pol so se o tem veliko pogovarjali z ministrstvom za zdravje in uspeli, da bodo sredstva za to gradnjo zagotovili v državnem proračunu. V teku je razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Do konca letošnjega leta naj bi bile končane vse aktivnosti, pripravljena vsa dokumentacija in izbran tudi ponudnik za začetek gradnje novega urgentnega centra. Ta bo omogočil optimalno dostopnost do novih storitev in urgentnim bolnikom bo v vsakem trenutku omogočil hitro in učinkovito pomoč.
V	končni fazi priprav je odprtje novega mamografa, ki so ga namestili že junija, to je prav tako spodbudna novica iz tega ptujskega zdravstvenega kolektiva. Usposabljanje za delo z njim je potekalo na onkološki kliniki
v Ljubljani, enotedensko usposabljanje za delo z novim mamografom bo izvedlo še podjetje Marc Medical, ki je tudi dobavilo novi mamograf za dobrih 193 tisoč evrov. V ceno je vključeno tudi petletno vzdrževanje. Akcijo nakupa novega mamografa so vodile članice Soroptimist kluba Ptuj, ki so v končni fazi zbiranja denarja uspele pridobiti tudi donacijo Taluma Kidričevo v višini 10 tisoč evrov, medtem ko ministrstvo za zdravje pri nakupu novega mamo-grafa za potrebe ptujske bolnišnice ni sodelovalo. Svečano odprtje novega mamografa bo 30. avgusta ob 15. uri. Na njem pričakujejo tudi predsednico vlade Alenko Bratušek. Z ma-mografijo bodo v ptujski bolnišnici ponovno pričeli septembra, enajst mesecev po zaprtju starega dotraja-
nega mamografa. V vmesnem obdobju so za pacientke s Ptujskega slikanje dojk opravljali v UKC Maribor, skladno s pogodbo, ki jo je z njimi sklenila ptujska bolnišnica.
V diamantnem nivoju izstopa tudi laboratorij
V ptujski bolnišnici se že nekaj časa pripravljajo tudi na akreditacijo in tako sledijo direktivi, katere Pred-presoja za pridobitev mednarodne akreditacije je potekala med 10. in 12. julijem, izvajala jo je priznana mednarodna kanadska akreditacij-ska hiša. Presojevalca dr. Tony Taylor in dr. John Guy SB sta povedala, da SB Ptuj že sedaj v 80 odstotkih deluje skladno z zahtevanim mednarodnim
standardom. V kar 41 segmentih od pregledanih 88 pri izvajanju svojih storitev dosega najvišji, t. i. diamantni nivo zahtev mednarodnega standarda. Kot pojasnjuje Mirjana Bušlje-ta, se standard lahko dobi na treh nivojih: zlatem, platinastem in diamantnem. V trenutno doseženih diamantnih nivojih še posebej izstopajo dejavnost laboratorija, dejavnost za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ter kadrovska služba. Presojevalca sta ugotovila, da je bolnišnica vložila ogromno dela za izvedbo same predpresoje, da zelo dobro opravlja svoje delo, da so zaposleni lahko ponosni, v kakšni bolnišnici delajo, da delajo dobro ter da svojim bolnikom zagotavljajo varno strokovno in kakovostno obravnavo.
Dr. Tony Taylor in dr. John Guy
sta mnenja, da bo bolnišnica Ptuj s takim pristopom dela, kot ga je izkazala v zadnjih dveh letih, zelo hitro pridobila mednarodno akre-ditacijo. Po mnenju Mirjane Bušljeta bodo skupaj z zaposlenimi lahko v zelo kratkem času osvojili še preostalih 20 odstotkov mednarodnega standarda, za kar bo treba vložiti ogromno dodatnega dela, in tako bi postali akreditirana bolnišnica po mednarodno veljavnih standardih. "S tem bomo nedvomno še bolj utrdili temelje obstoja naše bolnišnice v centru Ptuja. Prav tako pa bo Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj postala prepoznavna bolnišnica po stroki, varnosti in kakovosti kot splošna regijska bolnišnica na širši nacionalni in mednarodni ravni."
MG
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 6. avgusta 2013
Destrnik • Sporni nakup občinskih prostorov
Zgodba (za zdaj) še brez epiloga
O problematiki nakupa novih občinskih prostorov smo že pisali. Še vedno ostaja nerešeno vprašanje nakupa le-teh. Medsebojne obveznosti po predpogodbi občino Destrnik zavezujejo, da naj bi v roku 10 dni po pridobitvi uporabnega dovoljenja plačala kupnino po ceni 1.394,60 € za kvadratni meter, župan Vindiš pa meni, da je ta cena previsoka. Na drugi strani svetniki SLS, ki imajo večino v občinskem svetu, vztrajajo, da je župan dolžan izvesti sklepe in podpisati nakupno pogodbo. Dokler tega ne bo storil, se ne nameravajo udeleževati sklicanih sej delovnih teles občinskega sveta.
Foto: fotoarhiv
Objekt, v katerem bi naj svoje prostore kupila tudi občina, vendar se zadeva hudo zapleta; župan Vindiš se opira na mnenje odvetniške pisarne Čeferin, ki pravi, da je predpogodba za nakup prostorov neveljavna zaradi več razlogov, svetniki iz vrst SLS, ki imajo večino v destrnškem občinskem svetu, pa so mnenja, da je predpogodba za občino zavezujoča.
Župan Vladimir Vindiš, ki o problematiki želi seznaniti člane občinskega sveta že od januarja letos, se sprašuje, kakšen je namen svetnikov SLS, ki imajo večino v občinskem svetu, da prisiljujejo župana, da mora podpisati kupoprodajno pogodbo in mu preprečiti, da preveri zakonitost tega posla in vsaj poskuša znižati ceno, ki je primerljiva s cenami podobnih objektov v regiji. Odgovorov na to vprašanje ni možno dobiti, saj svetniki SLS, ki imajo večino v občinskem svetu (ki ima sicer 11 članov, od katerih je jih sedem SLS, dva SDS in dva Lista za Urban), preprečujejo, da se ta problematika obravnava na sejah delovnih teles. Župan meni, da s tovrstnimi postopki izigravajo mnenje nadzornega odbora kot najvišjega organa nadzora porabe proračunskega denarja, ki je ugotovil, da je cena previsoka. »Težko je razumeti, zakaj posamezniki iz svetniške skupine SLS preprečujejo možnost preveritve podpisane predpogodbe za nakup
pisarn za občinsko upravo, ki šteje pet stalno zaposlenih in nepoklicnega župana. Bistvo problema je cena, ki odstopa od cen, ki jih dosegajo podobni objekti v podravski regiji.« Župan trdi, da pred podpisom predpogodbe ni bil izveden postopek javnega naročila. »Po zakonu o javnem naročanju ni treba izvesti javnega naročila za že zgrajene objekte. Za objekte, ki pa se bodo šele gradili, je treba izvesti postopek javnega naročanja. Ker to ni upoštevano pred podpisom predpogodbe o nakupu, dvomim v zakonitost posla.« Zaradi dvoma o zakonitosti sklenjenega posla želi župan pred podpisom kupoprodajne pogodbe vse natančno razjasniti. Da župan ne more biti kazensko odgovoren za nekaj, kar je pred njim sklenil predhodnik in s podpisom sprejeti njegovo odgovornost, je prepričan Vindiš. »Sam čutim odgovornost v smislu racionalne porabe našega skupnega denarja, saj bi z nakupom po predpogodbi, ki jo je sklenil Pukšič
le dva dni pred prenehanjem mandata, dosegli zadolženost okrog 800 evrov na volivca.«
V sam postopek preverjanja zakonitosti, gospodarnosti in transparentnosti posla je vključena Komisija za preprečevanje korupcije in nadzorni odbor občine, ki je na zahtevo KPK izvedel sodno cenitev prostorov za potrebe pisarn občinske uprave. »Ocenjena vrednost prostorov pisarn občinske uprave se bistveno razlikuje od dogovorjene cene iz predpogodbe. Tu ne govorimo o malenkostih, gre namreč za celih 43 odstotkov razlike med cenama!« Sporno se mu zdi še dejstvo, da predpogodba predvideva enako ceno tako za pisarne kot za hodnike, stopnišča, kletne prostore, balkone in nalaga odkup celotne kotlovnice, čeprav je namenjena skupni uporabi, a kot pravi, bo občina, takoj ko razreši dvom o morebitni kršitvi, končala pogovore in realizirala kupoprodajno pogodbo. »Po posvetu s pristojnimi institucijami, ki odsvetujejo podpis kupne pogodbe, se kot župan s podporo štirih svetnikov Liste za Urban in SDS zavzemam za upoštevanje mnenja nadzornega odbora, ki pravi, da je cena po predpogodbi previsoka. Strokovna podlaga, na katero se tudi opiramo, je cenitev zapriseženega sodnega cenilca. Seveda pa se
zavedamo, da se moramo o končni ceni dogovoriti z investitorjem v obojestransko dobro, nikakor ne samo v škodo enega ali drugega,« dodaja župan Vindiš.
Župan zadevo predal odvetniku
Župan Vindiš je najel odvetniško družbo Čeferin, ki je v dopisu investitorju zapisala, da ugotavljajo, da je po sklenitvi navedene predpogodbe prišlo do spremenjenih okoliščin, saj v predpogodbi dogovorjena prodajna cena ne ustreza realni tržni vrednosti primerljivih nepremičnin, ki se od v predpogodbi dogovorjene prodajne cene bistveno razlikujejo. V dopisu prav tako ugotavljajo, da je predpogodba neveljavna tudi iz številnih drugih razlogov. Po mnenju odvetniške družbe Čeferin so dogovorjene medsebojne obveznosti pogodbenih strank v očitnem nesorazmerju, prav tako pa naj bi od sklenitve pogodbe prišlo do sprememb nepremičnin in lastniških stanj ter obremenitev na nepremičninah, kar pa naj ne bi bilo v skladu z dogovorom iz predpogodbe. Na podlagi navedenega, navaja družba Čeferin, se Občina Destrnik ne čuti vezane in prodajne pogodbe za nakup nepremičnin ne namerava skleniti.
Svetniki SLS: predpogodba je obvezujoča
Svetniki SLS vseskozi opozarjajo, da je vse odločitve in akte v zvezi z nakupom poslovnih prostorov sprejel občinski svet, prav tako pa tudi proračun za leto 2013, v katerem je investicija predvidena in so zanjo zagotovljena sredstva. Dodajajo še, da je predpogodba za Občino obvezujoča in lahko neizpolnitev zavez Občine iz predpogodbe pomeni velike finančne posledice za Občino, če bo investitor vložil tožbo, kar je v enem izmed dopisov
že napovedal. Svetniki menijo, da je župan dolžan izvesti sklepe in podpisati nakupno pogodbo. Da se župan ne strinja s ceno, je njegova osebna zadeva in ne mnenje občinskega sveta, še pravijo, da pa se kot svetniki, izvoljeni od ljudi, še kako zavedajo odgovornosti, h kateri so moralno in materialno zavezani. Ker so odločitve občinskega sveta odločitve v javnem interesu, jih je župan dolžan izvesti, ne pa da se odloča sam v imenu občinskega sveta in celo troši sredstva proračuna za pravne pisarne, ki po njegovem pooblastilu delujejo proti odločitvam občinskega sveta.
Patricija Kovačec
Foto: Fotoarhiv
Stroški gradbenih del višji, dela pa veliko manj
Po podatkih državnega statističnega urada pa je bila vrednost gradbenih del v prvih štirih mesecih letošnjega leta 22,9 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.
Vrednost gradbenih del je bila aprila v mesečni primerjavi za 1,2 odstotka višja na gradbenih inženirskih objektih, medtem ko je na stavbah ostala nespremenjena. Glede na april 2012 pa je bila vrednost del na stavbah nižja za 37,2 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 6,8 odstotka. V primerjavi s povprečjem leta 2010 pa je bila aprilska vrednost gradbenih del nižja za 45,7 odstotka. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 62,1 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 33,6 odstotka.
Kot so še sporočili s statističnega urada, so bili gradbeni stroški za stanovanja v prvem četrtletju za 0,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani in za štiri odstotke višji kot v zadnjem četrtletju lani. Stroški gradbenega materiala so bili višji tako na letni (za 1,4 odstotka) kot na četrtletni ravni (za 0,4 odstotka), medtem ko so bili stroški dela na letni ravni nižji za 4,1 odstotka, na četrtletni ravni pa višji za 9,2 odstotka.
Glede na povprečje za leto 2010 so bili gradbeni stroški za stanovanja v prvem četrtletju višji za 5,1 odstotka; stroški gradbenega materiala so bili višji za 7,2 odstotka, stroški dela pa za 2,4 odstotka.
(vir SURS)
Predpogodbe po mnenju gradbincev zavezujoče
V omenjeni zgodbi smo želeli pridobiti še druga mnenja, zato smo se pri nekaterih drugih ptujskih gradbincih pozanimali, ali je sklepanje predpogodb redna praksa in kako se ta obnese.
Antun Daljavec iz podjetja GP Project Ing nam je povedal, da mu sklepanje predpogodb ni neznanka, v svetu gradbeništva je to zelo pogosta zadeva, kadar se sklepa posel za še nezgrajene objekte. Pri tem je pomembno, da se tako investitor kot izvajalec držita sklepov predpogodbe, saj je ta, po njegovih besedah, zavezujoča. Naročnik lahko kvečjemu zbija ceno glede na kakovost izgradnje, če je tako določeno v predpogodbi in če so vgrajeni materiali manj kakovostni od definiranih.
Podobno so nam dejali tudi v Gradbenem podjetju Drava, d. o. o., predpogodbe so povsem običajna stvar, prav tako kot dejstvo, da se vsi vpleteni držijo dogovorjenega.
Za mnenje smo vprašali tudi Boštjana Brezovnika iz Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, ki omenjene problematike ni želel komentirati, in sicer s pojasnilom, da zgodbe ne pozna dovolj dobro.
torek • 6. avgusta 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Spodnje Podravje • Nepremičnine se še prodajajo, a manj kot nekoč
Previsoke cene in kreditni krč bank
V nepremičninskih agencijah Dividenda in Remax na Ptuju smo izvedeli, da je ponudba nepremičnin precej velika, v glavnem so na voljo rabljene nepremičnine, predvsem hiše, stanovanj niti ni tako veliko. V ponudbi pa je tudi kar nekaj zemljišč. Povpraševanje je, posledično glede na ekonomske razmere, manjše.
Sp. Podravje • Poslovni prostori se prodajo, težje je s stanovanji
Poslovno-stanovanjski objekti na podeželju na pol prazni
Kar nekaj gradbenih podjetij je še nedolgo nazaj (z)gradilo poslovno-stanovanjske objekte na podlagi javno-zasebnega partnerstva in z naprej znanimi kupci večine ali vseh poslovnih prostorov. S prodajo stanovanj pa je nato krepko zataknilo ...
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskih nepremičninskih agencijah pravijo, da se nepremičnine še vedno prodajajo, vendar je treba v posel vložiti ogromno energije.
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so se po podatkih Statističnega urada Slovenije v prvem četrtletju letos glede na isto obdobje lani znižale za 4,3 odstotka. Podatki SURS še kažejo, da so se cene rabljenih družinskih hiš znižale že tretje četrtletje zapored, in sicer za 4,8 %. S tem so dosegle novo najnižjo vrednost, odkar se po višku cen v letu 2007 postopno znižujejo, v prvem četrtletju 2013 so bile približno enake cenam iz zadnjega četrtletja 2006.
če je ta realna, je čas prodaje kem doglednem času tudi krajši. »Če se oblikuje prava proda, zagotovo imajo ne-cena, se nepremičnina v ne- premičnine, ki se prodajajo
Foto: Črtomir Goznik
Oglaševane cene nepremičnin so še vedno previsoke, saj se skoraj vedno prodajo (precej) ceneje.
Kljub temu pa Tanja Tučič iz Remaxa na Ptuju pravi, da se vedno kaj dogaja in da se, če znajo stranki prisluhniti in spremljajo njene želje in potrebe, sčasoma najde možnost, da pride do sklenitve posla. »Ni čisto res, da se nič ne dogaja, kot pravijo mnogi, res pa je, da je treba vložiti veliko več truda, dlje časa traja, da se nepremičnina proda, obstajajo pa tudi izjeme, ko se nepremičnina proda v rekordno hitrem času.«
Oglaševane cene višje od realnih
Cene nepremičnin imajo že nekaj časa trend padanja, vendar to kljub temu ne pomeni drastičnih razlik v ceni. Bolj kot to je zanimivo dejstvo, da so oglaševane cene običajno višje kot cene, za katero se nepremičnine kasneje prodajo. Tudi čas prodaje se je v zadnjih letih precej podaljšal. Na to vpliva predvsem v začetku nastavljena cena,
Podjetje GP Project ing, eden večjih gradbincev v Po-dravju, je na podlagi stavbne pravice, ki jo je podelila Občina Cirkulane, v središču Cirkulan zgradilo poslovno-stanovanjski objekt. Kot je pojasnil direktor podjetja Antun Daljavec, je 80 % prostorov v objektu že dobilo nove lastnike; polovico od tega jih je bilo prodanih z neposredno prodajo, polovica prostorov se je na nove lastnike prenesla s kompenzacijo. 20 odstotkov prostorov v objektu je še naprodaj, cena po kvadratnem metru znaša tisoč evrov. Objekt je bil zgrajen leta 2011, stanovanja so brez balkonov oziroma imajo tako imenovane francoske balkone.
Podjetje GP Project ing je tudi soinvestitor gradnje tudi v Kidričevem; po sistemu jav-no-zasebnega partnerstva so šli v gradnjo zdravstvenega doma in stanovanj. Objekt naj bi bil vseljiv maja prihodnje leto, cena za nakup stanovanj po kvadratnem metru bo 1320 evrov.
Gradisova stanovanja v Dornavi in Gorišnici čakajo na kupce
Tik pred stečajem je ptujsko gradbeno podjetje Gradis v Dornavi zgradilo energetsko varčni večstanovanjski objekt Vila pri lipi z 18 stanovanji, v Gorišnici pa poslovno-stano-vanjski objekt s poslovnimi prostoru v pritličju in osmimi stanovanji v nadstropju ter mansardi. V obeh objektih je še veliko število neprodanih enot, oba objekta sta tudi brez balkonov ali teras. Glede na oglaševane cene nepremičninske agencije na spletnem portalu Bolha.com je cena za nakup stanovanja v Vili pri lipi v Dornavi 1170 evrov za kvadratni meter. Enosobno stanovanje velikosti 43 kvadratnih metrov se na primer prodaja za dobrih 50.000 evrov. Eno izmed stanovanj se pro-
daja tudi za ceno dobrih tisoč evrov po kvadratu. Ob objektu je za 4000 evrov možen dokup parkirnega mesta, leto gradnje stanovanj je 2009.
Objekt v Gorišnici je klasične gradnje z demit fasado, v pritličju so poslovni prostori, v nadstropju in mansardi pa je osem stanovanj. Kot je možno zaslediti na imenovanem spletnem portalu, so cene v mansardi v primerjavi s tistimi
dve leti ali več, slab prizvok, vsak se potem že vpraša, kaj je narobe s to nepremičnino, da se ne proda. Pomembno je nastaviti pravo ceno, treba je aktivno prodajati, stranke dobro poznati in vedeti, kakšne nepremičnine jim ponuditi.« Med prodajalcem in kupcem zmeraj, brez izjem, potekajo pogajanja, tega, da bi kupec prišel in nepremičnino kupil po oglaševani ceni, praktično ni.
v nadstropju nekoliko nižje. Vsa štiri stanovanja, ki jih oglašujejo nepremičninske agencije, imajo po kvadratnem metru različne cene. Te znašajo 1456 evrov za kvadratni meter (za nakup trisobnega stanovanja brez mesta v garažni hiši), okrog 1150 evrov po kvadratnem metru za trisobno stanovanje v mansardi (cena parkirnega mesta je že vključena) in okrog 1200 evrov po
Kot je še dejala Tučičeva, bi se zagotovo prodalo še več nepremičnin, če bi bilo več možnosti kreditov in če bi banke sprostile pogoje za najem teh. Cene rabljenih stanovanj na širšem ptujskem območju se gibljejo od 1000 do 1100 evrov za kvadratni meter, sicer pa so lahko tudi nižje. Znano je tudi, da so cene za kvadratni meter manjših stanovanj višje kot pri večjih stanovanjih. Najtež-
kvadratnem metru za nakup delno opremljene garsonjere velikosti, prav tako z vključenim parkirnim mestom. Ogla-ševana cena za nakup parkirnega mesta v garažni hiši pod objektom je 7650 evrov. Poslovno-stanovanjski objekt v Gorišnici je bil zgrajen leta 2009, v objektu je dvigalo.
V Gorišnici naj bi še gradili; cena kvadratnega metra le 900 evrov?!
V	Gorišnici v prihodnje načrtujejo gradnjo še enega po-slovno-stanovanjskega objekta, in sicer na mestu, kjer stoji stara krajevna dvorana. Objekt naj bi bil grajen v štirih etažah (parkirna hiša v kleti, poslovni prostori v pritličju, v nadstropjih pa dve etaži stanovanj). Kot napoveduje župan Jože Kokot, naj bi za poslovne prostore že imeli znane kupce, cene stanovanj v tem objektu po njegovih besedah ne bi smele preseči 900 evrov po kvadratnem metru. Objekt naj bi gradila Občina, saj naj bi imeli iz preteklih izkušenj javno-zasebnega partnerstva več slabih kot dobrih izkušenj. Stanovanja naj bi imela tudi balkone.
V	središču Markovcev je poslovno-stanovanjski objekt gradilo domače podjetje MCK. Gradnja je bila končana lani jeseni. Objekt je energetsko varčen. V pritličju obratujejo trije
je je trenutno prodati poslovne prostore, ljudje se raje odločajo za najem kot za nakup le-teh. Tudi za parcele je manj zanimanja.
Blok brez balkonov je zgrešena naložba
Na Ptuju in v širši okolici gotovo manjka novogradenj. Po prepričanju Tučičeve bi tisti, ki bi na Ptuju zgradil primeren stanovanjski objekt s primerno velikostjo in razporeditvijo ter obvezno z balkoni, z lahkoto stanovanja tudi prodal. Primeri slabih praks s stanovanjskimi objekti v sosednjih občinah, kjer večina novogradenj nima balkonov, so pokazali, da so balkoni nujni, na to kaže tudi povpraševanje kupcev stanovanj, ki praviloma že v začetku postavljajo vprašanje, ali ima stanovanje balkon.
Patricija Kovačec
poslovni subjekti (bar, prodajalna z živilskim blagom in banka), nekaj poslovnih prostorov je še naprodaj. Prav tako je naprodaj še nekaj stanovanj, ki so v nadstropju in mansardi. Izhodiščna investitorjeva cena za prodajo stanovanj je bila 1200 evrov po kvadratnem metru brez DDV. Za mesto v garažni hiši pod objektom je treba odšteti 8550 evrov brez DDV.
V objektu je dvigalo, za razliko od Cirkulan, Dornave in Gorišnice imajo stanovanja v Markovcih prostorne terase in balkone.
Direktor CP Turk: v poštev pride le gradnja za znanega naročnika
Cestno podjetje Ptuj je na Ptuju (v bližini cerkve pri Roku) zgradilo tri stanovanjske hiše. Gradnjo so končali lani, vse tri enote so še naprodaj. Direktor podjetja Martin Turk poudarja, da glede na razmere, ki vladajo na trgu nepremičnin, po njegovem mnenju ni primeren čas za tako imenovano gradnjo na zalogo. »Da bi kot investitor gradnje kupovali zemljišča, vlagali v komunalno infrastrukturo, izgradili objekte in čakali na kupca ... Danes ni čas za to. V poštev pride le gradnja za znanega naročnika,« je povedal Martin Turk, direktor enega izmed največjih gradbenih podjetij v regiji.
MZ
Foto: MZ
Stanovanja (brez balkona) v Vili pri lipi so večinoma neprodana, čeprav gre za energetsko varčen objekt. Podobne težave so tudi s podajo stanovanj brez balkonov v poslovno stanovanjskem objektu v centru Cirkulan.
8 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 6. avgusta 2013
Grajena • Trinajsti praznik četrtne skupnosti
Ceste, kanalizacija, bogata društvena dejavnost
Z osrednjo slovesnostjo, ki je bila 27. julija v Domu krajanov Grajena, so v ČS Grajena sklenili letošnje prireditve ob 13. krajevnem prazniku. Tudi letos so praznovali s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami.
V	imenu MO Ptuj je Grajen-čanom ob letošnjem prazniku čestitala podžupanja Helena Neudauer. Zaželela jim je prijetno praznovanje in uspešno delo pri uresničevanju načrtov ČS.
V	tem mandatu sveta ČS so si za cilj postavili modernizacijo cestnih odcepov, ureditev služnosti za kanalizacijski vod od Grajene do Ptuja, navezavo na kanalizacijski vod v Maistrovi ulici, ureditev dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za športni objekt in tribuno na nogometnem igrišču ter povečanje prometne varnosti otrok na poti v šolo in iz nje. Po besedah predsednika sveta ČS Petra Vajnbergerja so za modernizacijo v tem trenutku pripravljeni štirje odcepi. Določili so tudi prioritetni
Letošnja prejemnika priznanj CS Grajena Tatjana Vaupotič Žemljic in Albin Kramberger v družbi podžupanje Helene Neudauer in predsednika sveta ČS Grajena Petra Vajnbergerja.
vrstni red izvedbe del. Do konca leta načrtujejo modernizacijo cestnih odcepov: Gra-
jenščak 10 do Črnka, Krčevina pri Vurbergu Gajšek-Kvar, Grajenščak proti Kagerju in
Krčevina pri Vurbergu proti Cafutovim. Za objekte v Športnem parku Grajena so prido-
bili vso potrebno dokumentacijo, opravljen je bil tehnični pregled objekta in tribune. Za izdajo uporabnega dovoljenja je treba urediti še ogrevanje sanitarne vode in strelovod za oba objekta. Krajanom se je Vajnberger zahvalil za opravljeno delo, za vzorno urejanje okolice hiš in vrtov, prav tako se je zahvalil tudi članom vseh domačih društev. Člani sveta ČS se zavedajo nalog in odgovornosti, ki so jim bile zaupane. Trudijo se uresničiti zastavljen program dela, žal pa so pri tem odvisni od finančnih zmožnosti občinskega in državnega proračuna..
Svet ČS Grajena je letos za izstopajoče dosežke s priznanji sveta ČS nagradil Albina Kram-bergerja in Tatjano Vaupotič Zemljič. Albin Kramberger je
priznanje prejel za dvajsetletno delo v DU Grajena. Naziv Zaslužna krajanka za leto 2013 pa je pripadel Tatjani Vaupotič Zemljič za njeno dolgoletno delo na kulturnem in političnem področju. Z njim se je trajno zapisala tako v kraju samem kot tudi širše. Aktivno je sodelovala pri snovanju in gradnji nove OŠ Grajena, kot mestna svetnica si prizadeva za lepšo Grajeno. Na osrednji slovesnosti ob 13. prazniku ČS Grajena so podelili tudi priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Prejela sta ju Albin Kramberger za 20-letno vodenje DU Grajena in Štefka Kramberger za 17-letno delo blagajničarke.
Priznanja in pokale so podelili tudi najboljšim udeležencem vaških iger, v kulturnem programu so nastopili domači ljudski pevci s harmonikarjem, otroci iz podružnične šole Grajena in dramska skupina KD Grajena. Praznovanje 13. krajevnega praznika so sklenili z veselim druženjem.
MG
Foto: MG
Ptuj • Podpis pisma o sodelovanju
Švedska šola veliko bolj sproščena
Podpis partnerskega sporazuma med švedskim mesto Saffle in Ptujem je logična posledica dosedanjega sodelovanja med mestoma, ki so ga pred leti pričeli na nivoju obeh osnovnih šol. Pobudo za podpis listine so dali Švedi, saj že 12 let potekajo izmenjave učencev, staršev in učiteljev. »Člani sveta mesta Saffle so ocenili, da gre za tako pomembno povezavo, da jo je treba razširiti še na druga področja, zato smo izglasovali sklep o partnerstvu,« pove ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je to mesto obiskala že osemkrat.
gavicami in jih obesijo po vseh	sprehod. Samoumevno je, da
radiatorjih v šoli, ki jih pozneje	če imajo v načrtu obisk gozda,
tudi vsi najdejo. Nobeden od	ga bodo tudi obiskali ne glede
staršev se ne razburja, če gre-	na vreme. V šoli imajo na voljo
do otroci v dežju v gozd, na	dežne plašče in gumijaste škor-
Bukovci • Odprtje nove ceste
Nič več čez sosedovo dvorišče
Krajani dela vasi Bukovci, imenovanega Hujkari, so se minulo soboto zbrali na slovesnem odprtju novozgrajenega cestnega odseka, s katerim bo v bodoče štirim gospodinjstvom omogočen lažji dostop do njihovih domačij.
„S tem dejanjem razširjamo področja sodelovanja iz osnovnošolskega tudi na kulturno, športno, politično, gospodarsko in vse oblike civilnodruž-benega organiziranja. Švedska nam je lahko na mnogih področjih zgled socialne kohe-zije, ki je prvi predpogoj za uspešno družbo. Verjamem, da si bomo pri teh prizadevanji medsebojno pomagali in s tem spreminjali družbo iz bogatih posameznikov v družbo, kjer bo večina ljudi srečno in zadovoljno ustvarjala in živela," je ob podpisu povedal ptujski župan Štefan Čelan. Mesti sta sporazum oziroma listino o sodelovanju podpisali na slavnostni seji mestnega sveta ob 18. prazniku MO Ptuj, ki je bila 2. avgusta. Švedsko delegacijo
je vodil župan mesta Säffle Daniel Backstrom skupaj s podž-upanjo Ulriko Simonsson, ki pričakuje, da bosta mesti svoje partnerstvo še poglobili in okrepili. Švedi so bili tudi pobudniki podpisa listine o sodelovanju. Med obiskom na Ptuju so si ogledali tudi OŠ Ljudski vrt, ogled je vodila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Pridružile so se tudi ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič in ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž ter direktorica LU Ptuj Klavdija Markež. Ob tej priložnosti so se švedski gostje podrobneje seznanili z organiziranostjo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. To je bila tudi njihova želja. „Med obema šolskima sistemoma je precejšnja razlika v programih
in načinu financiranja. Mnoge stvari oziroma rešitve bi srčno želela prestaviti tudi v Slovenijo. Na prvem mestu je zagotovo brezplačna osnovna šola. Za švedske osnovnošolce so učbeniki, zvezki in delovni zvezki brezplačni. Vse to dobijo v šoli. Vsi učenci imajo v šoli tudi brezplačno kosilo. Veliko je sproščenosti, vse poteka veliko mirneje kot pri nas. Tega se ne da doseči z nobeno zakonodajo ali okrožnico. To je stvar splošne kulture, ki vlada v neki družbi. Na tem moramo v Sloveniji še veliko narediti, da bomo uspeli doseči odnose, kakršne imajo v švedski družbi. Njihov način funkcioniranja je drugačen kot pri nas. Tako ni nič nenavadnega, če otroci pridejo v šolo z mokrimi no-
Situacija v preteklosti je bila namreč takšna, da so štiri gospodinjstva do domov dosto-pala čez dvorišča svojih sosedov. Čeprav se zaradi ceste ali služnosti sosedje niso nikoli sporekli, je bila situacija precej neugodna. Ker so razumeli težave drug drugega, so složno našli rešitev in se dogovorili, da bodo za potrebe ceste odstopili vsak del svojega zemljišča. Na Občino Markovci so naslovili prošnjo za asfaltiranje novega cestnega odseka ter bili s svojo pobudo uspešni. Občina je za ureditev ceste namenila 40.000 evrov, gre pa za odsek v dolžini 260 metrov, ob katerem so uredili še javno razsvetljavo. Cesto so slovesno odprli minuli konec tedna, otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi župan Milan Gabrovec, ki je krajanom čestital za to pridobitev in izrekel pohvale na račun njihove složnosti. »Zgodovina današnjega dogodka sega daleč nazaj v čase naših prednikov. Takrat še svet ni bil
tako moderniziran, ni bilo toliko prometa in motornih vozil. Dandanes je vse drugače. Ker je prometa več, so ceste tudi bolj obremenjene. Zato se nam je krajanom porodila zamisel, da bi za rešitev naše situacije uredili novo cesto. Za pomoč smo zaprosili Občino, ki nam je z veseljem prisluhnila in priskočila na pomoč. Dela so hitro stekla in tako je nastala cesta, ki jo danes slovesno odpira-
nje. Od občine so dobili tudi svoj del gozda, v katerem imajo postavljeno leseno hišico, kjer se učijo taboriti, kuriti ogenj, pripraviti hrano, prihajanje v šolo in iz šole. Pri nas je to nesprejemljivo, saj morajo biti vedno prisotni odrasli spremljevalci, na Švedskem je samostojno prihajanje v šolo in iz šole nekaj povsem samoumevnega. V švedski šoli je veliko manj zapleteno kot pri nas," je ob obisku povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
MG
mo. Vsem, ki so pomagali pri gradnji nove ceste, se na tem mestu zahvaljujemo,« je v nagovoru povedala domačinka Natalija Bratuša. Uradnemu delu prireditve je sledila pogostitev, za katero je poskrbel Branko Bratuša, okoliške gospodinje so spekle tudi nekaj sladkega, mladi harmonikar pa je poskrbel za dobro razpoloženje vseh zbranih.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Švedski gostje med ogledom OŠ Ljudski vrt, ki ga je vodila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
torek • 9. avgusta 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 9
Pa brez zamere
Kisla zelenjava in ostale novice
Pravi problem novinarstva
Poletni meseci, nasploh pa avgust, so za novinarstvo ter pripadnike novinarskega ceha precej dologčasnp obdobje. Ponavadi se ne dogaja kaj prida, cirkus s Šubičeve gre na dopust, ljudje se raje namakajo v pre-toplem morju, kot da bi brali novice. Novinarji tako radi potarnajo glede tega časa kislih kumaric, kot se mu strokovno reče; zakaj točno, sicer ne vem, ampak ena teorija govori o tem, da tako kot v času umanjkanja sveže zelenjave posegamo po vloženi, med drugim torej tudi po kislih kumaricah, tudi v obdobju umanjkanja tematik za poročanje novinarji posegajo po starih novicah. A v bistvu so zadeve obrnjene. Pojmovanje, da je avgust mesec, ko vse potihne, se umiri, ko snovi za novice kar ni in ni, je napačno. Snovi za novice, za novinarstvo je zmeraj dovolj, problem tiči v dejstvu, da novinarji ne znajo pogledati v pravo smer in (u)videti. Videti kaj, sprašujete? Ja, življenje menda, a ne?!? Življenje se avgusta ne ustavi, ampak gre naprej. A morda kdo avgusta preneha dihati (ok, pustimo tiste, ki to naredijo za vekomaj)? Nak. Skratka, problem se skriva v dejstvu, da novinarji dandanes ne znajo pisati več o skoraj ničimer drugem kot o politikih in polit-gospodarskih navezah, štorijah terprekopicevanjih. Saj ne, da so le-tapopolnoma za v koš, a da bi pa se naše življenje vrtelo samo okoli tega
-	ne, hvala lepa.
Problem novinarstva torej ni pomanjkanje tematik za podajanje, ampak kratkovidnost in ozkost novinarskega pogleda, ki bolj kot da novice ustvarja, le-te zgolj podaja, kot kak megafon. Tisti novinarji, ki tarnajo nad tem, da avgusta in malce prej ter kasneje nimajo o čem za pisati, enostavno ne zmorejo in/ali nočejo pogledati še kam drugam, razen v prej omenjeni sferi
-	kam drugam, tja, kjer se dejansko dogaja življenje, človeške usode, zgodbe, žalost, smeh, sreča, vzponi in padci. Seveda, najlažje je pisati o stvareh, ki so vsakomur na ustih - oziroma, oprostite, ne pisati, ampak jih zgolj podajati; biti prevodnik, ne pa avtor. A temu se ne gre čuditi - dandanes je lahko "novinar" prav vsak, ki misli, da zna sestaviti smiselno pod- ali priredje. Tudi sistem je seveda naravnan tako, da potrebuje, ustvarja tovrstne "novinarje" in "novinarstvo", ki niso sposobni kritične distance, pokončne drže, analitične misli ter ne posedujejo pronicljivega duha. Taki "novinarji" niso sposobni ustvariti ničesar samostojnega, ampak so zgolj pasivni prenosniki (heh, mediji) nekih stvari, ki so jim postrežene.
Moč novinarstva je velika - a seveda le v primeru, v kolikor je to pravo novinarstvo, ne pa zgolj pasivno prenašanje "novic". A prav v tem je težaven trik - za pravo novinarstvo so potrebne prej omenjene lastnosti in sposobnosti. Te pa žal poseduje premajhen delež novinarskega ceha. In saj veste, kaj delajo neumne novice: neumne ljudi.
Gregor Alič
Dornava • Gradnja večnamenskega centra vaško-kulturne dvorane
Neizbrani izvajalec uspel s pritožbo na Državno revizijsko komisijo
V	središču Dornave se te dni pričenja gradnja novega večnamenskega centra vaško-kulturne dvorane. Objekt bo na mestu sedanje stare krajevne dvorane, ki jo bodo v sredini tega meseca porušili. Gradnja je ovrednotena na 1,6 milijona evrov in prav gotovo predstavlja eno izmed najpomembnejših naložb tega županskega mandata.
Gradnja dvorane bi se sicer morala začeti že prej, vendar se je zapletlo pri izbiri izvajalca del. Neizbrani izvajalec
-	Cestno podjetje Ptuj (CPP)
-	se je pritožil na Državno revizijsko komisijo in s pritožbo uspel. Javno naročilo za izbiro izvajalca je bilo objavljeno 1. februarja letos. Še v istem mesecu je Občina razpisno dokumentacijo štirikrat popravila. 4. marca je bil rok za oddajo ponudb. Na podlagi prispelih vlog so 26. aprila za izvajalca del izbrali skupno ponudbo treh izvajalcev - podjetij MarkoMark, Nival Invest in Tipo investicijske gradnje, ki so ponudili najugodnejšo ceno za izvedbo investicije. Po besedah župana občine Dornava Rajka Janžekoviča so bili od konkurenta cenejši za okrog 50.000 evrov. CPP je kot ne-izbrani ponudnik zahtevalo vpogled v ponudbeno dokumentacijo, 14. maja pa je nato na Državno revizijsko komisijo (DRK) vložilo zahtevek za revizijo, in sicer z argumentom, da je bila ponudba izbranega izvajalca nepopolna.
V	pritožbi so se sklicevali na dejstvo, da izbrani ponudnik nima obrtnega dovoljenja in ne izkazuje ustrezne kadrovske sposobnosti, čeprav je bilo obrtno dovoljenje eden izmed pogojev za pridobitev dela; ne glede na pravnoorga-nizacijsko obliko subjekta.
Padli na obrtnem dovoljenju
V ponudbi, oddani do ponudbenega roka, je izbrani ponudnik zapisal, da bo dela izvajal sam, brez podizvajal-
Gradbeno pogodbo za gradnjo večnamenskega centra, vredno 1,6 milijona evrov, sta minuli teden podpisala župan Rajko Janžekovič in direktor CP Ptuj Martin Turk.
Središče Dornave bo čez leto dni zaživelo v novi podobi.
cev. V ponudbi za kadrovsko ustrezne je navajal svoje hčerinske družbe, ki imajo obrtno dovoljenje, vendar pa niso bile navedene kot podizvajalci. V naknadni dopolnitvi ponudbe so zapisali, da bodo razpisana dela izvedena skupaj s tremi podizvajalci. Ker je bila dopolnitev izvedena po preteku ponudbenega roka, jo DRK šteje za neveljavno. V trenutku roka za oddajo ponudb namreč nobeno izmed treh podjetij, ki so bila izbrana za izvedbo del, ni imelo obrtnega dovoljenja in posledično niso izpolnjevala kadrovske usposobljenosti. In tako je DRK pritožbi Cestnega podjetja Ptuj ugodila. »Gre za nedopustno dopolnitev ponudbe, ki se šteje za prepozno in neupoštevano,« med drugim navaja Državna revizijska komisija, ki je Občini Dornava naložila tudi plačilo stroškov postopka v višini nekaj manj kot 11.000 evrov. Stroške mora občina poravnati Cestnemu podjetju Ptuj kot vlagatelju predloga za revizijo.
Gradnja končana v enem letu
Gradbišče v Dornavi se bo odprlo okrog 15. avgusta. Dela na objektu bo CPP izvajalo z dvema podizvajalcema, to sta podjetji KB Kokot in Zeroks, ki bosta izvajali obrtno-inšta-lacijska dela. Tlorisna velikost objekta bo 37-krat 14 metrov, velikost same dvorane bo 21-krat 14 metrov. V objektu bodo zraven dvorane tudi prostori za društva, lekarna in gostinski lokal. Gradnja naj bi
bila končana v roku enega leta po podpisu pogodbe, konec julija 2014. Župan Rajko Jan-žekovič verjame, da bodo dela stekla v skladu z načrti in da nadaljnjih zapletov ni pričakovati. »S CPP smo v preteklosti že sodelovali in z njihovim delom smo bili zadovoljni. Zato upam, da bo tudi tokrat tako. Glede na njihove reference verjamem, da bodo dobro opravili delo, hkrati se po mojem mnenju ni bati, da bi se ponovila zgodba iz Polenšaka, ko je izvajalec del (Gradis) šel v stečaj, posledično smo ostali brez garancije za opravljena dela. Menim, da CPP posluje stabilno in da se v tem primeru kaj takega ni bati,« je ob podpisu gradbene pogodbe dejal župan Janžekovič.
CPP širi
dejavnost
podjetja
Cestno podjetje Ptuj smo v preteklosti poznali kot gradbinca, ki se je po večini ukvarjal z nizkimi gradnjami (kanalizacija, ceste, mostovi ...). Na vprašanje, ali podjetje z visokimi gradnjami na trgu išče nove tržne niše, direktor Martin Turk odgovarja: »Pred leti, ko so nekatera gradbena podjetja, ki so se ukvarjala z visokimi gradnjami, propadla, smo na tem segmentu zaznali priložnost oziroma videli tržno nišo. Zato smo se odločili, da se dodatno usposobimo in dopolnimo proizvodno-storitveni program. Tri, štiri leta nazaj smo s ponudbami začeli sodelovati na razpisih za izvedbo visokih gradenj in
tudi pridobivati dela. Dvorana v Dornavi ni prvi tovrstni objekt, ki ga bomo gradili. V preteklosti smo v Cirkulanah gradili tribune in slačilnice. Čeprav smo bili tam v vlogi podizvajalca, so bila vsa dela izvedena z naše strani. Letos smo zgradili in predali v uporabo objekt Biotehnične šole na Turnišču. Sočasno z iskanjem dela na trgu visokih gradenj smo zaposlovali tudi nove sodelavce, ki so v drugih gradbenih podjetjih (s področja visokih gradenj) v tistem času ostali brez zaposlitve. Število zaposlenih smo sicer prilagajali obsegu dela na tem segmentu, k nam so prišli nekateri delavci, ki so zaposlitev izgubili v ptujskem Gradisu, Granitu Slovenska Bistrica in še morda katerem drugem podjetju. Določeno število ljudi smo prezaposlili tudi iz Nizkih gradenj, ampak slednji delajo izključno na področju nizkih gradenj.«
Cestno podjetje Ptuj ima v tem času na območju celotne regije odprtih več gradbišč. Kot pojasnjuje direktor Turk, ob povečanem obsegu dela zaposlujejo tudi dodatno delovno silo. »V okviru matične družbe zaposlujemo od 180 do 190 sodelavcev. Po letošnjih spremembah delovno-pravne zakonodaje smo se odločili, da bomo z novimi sodelavci sodelovali preko zaposlitvenih agencij. Gre za delavce, ki so slovenski in tudi tuji državljani. So pa to ljudje, ki so v preteklosti že delali za gradbena podjetja, ki so šla v stečaj,« je še povedal direktor CPP Martin Turk.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
10 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji	
torek • 13. avgusta 2013
Strnišče pri Kidričevem • Art Stays v Fo.vi
Razstava Scuplture & Installation
V okviru 11. festivala sodobne umetnosti Art Stays so v nedeljo, 28. julija, odprli zanimivo razstavo štirih svetovno znanih kiparjev v galeriji Fo.vi v Strnišču pri Kidričevem. Svoje skulpture in instalacije so predstavili Maria Teresa Gonzales Ramirez, Marcello Corra, Alice Zanin in Namsai Siedlecki.
Steklo, papir, železo, kamen, les, čistilne gobice, vse to so materiali, iz katerih so bili ustvarjeni kipi in instalacije na letošnjem festivalu. Razstavili so dela mednarodnih umetnikov, v rezidenčnem programu festivala pa je nastalo kar nekaj del, ki so ali pa še bodo zaznamovala festivalski duh najstarejšega slovenskega mesta. V galeriji Fo.vi v Strnišču pri Kidričevem razstavljata Perino&Vele (Emiliano Perino in Luca Vele), ki predstavljata instalacije brez besed. Ironično, vendar direktno povezano z naravo, je tudi delo ameriškega umetnika Namsai Siedlecke-ga. Školjka, ki je razstavljena na skupinski razstavi.
Italijanska umetnika Andrea Morucchio in Marcello Corra ter mehiška umetnica Maria Teresa Gonzales Ramirez se poigrajo s prostorom, svetlobo, strukturno stabilnostjo, Andrea Morucchio pa predstavlja Accumulo, ki je sestavlje-
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave Sculpture &instalation v galeriji Fo.Vi (z desne) Marcello Corra, Jernej Forbici, Maria Teresa Gonzales in Sanja Selinšek.
na iz svežnjev kopij in sulic iz motnega stekla. Kipar Marcelo Corra je predstavil dve novejši deli, narejeni iz brona, železa
in pločevine. Delo raznolike umetnice Marie Terese Gonzales Ramirez človeka preseneti; osredotoča se na en preprost
element, električno žarnico, ki jo vedno znova priženemo na rob njene eksistence.
OM
Ptuj • Pričetek TerasaFesta
Čas za sproščene poletne večere
S 24. julijem se je pod vodstvom Kluba ptujskih študentov pričel že 6. poletni glasbeno-kulturni festival TerasaFest, ki bo trajal vse do konca avgusta in bo poskrbel za zanimiv spekter dogodkov za vse glasbene okuse.
TerasaFest bo že šesto leto zapored zavzel mestne ulice in jih iz samotnih poletnih kotičkov spremenil v jedra dobre poletne zabave in pestrih glasbenih ritmov. Klub ptujskih študentov bo letošnje poletje ponovno ovil v glasbeno obarvane večere, ki bodo v petih tednih poskrbeli, da bo staro mestno jedro ponovno zaživelo. Brezplačne dogodke, ki bodo potekali na štirih lokacijah, in sicer na Slovenskem trgu, mestni tržnici, dvorani Campus in v Termah Ptuj, so pripravili na podlagi dobrega premisleka, saj želijo ponuditi pestro paleto izvajalcev, priznanih doma in po svetu. Festival so minulo sredo odprli z grafitarsko inštalacijo z Markom Gavezom, v okviru katere so poslikali eno izmed sten v kavarni KPŠ. Želja prirediteljev je bila, da koncertni del festivala odpre ptujski glasbenik, zato je v petek na odru na Slovenskem trgu s svojim triom nastopil Žan Tetičkovič, Ptujčan, ki sicer študira glasbo v New Yorku. TerasaFest poleg koncertov zajema še druge smeri umetnosti, zato bodo v prihodnjih tednih poleg nastopov glasbenih izvajalcev, kot so Leni Kravac, N'Toko in Prismojeni Profesorji Bluesa sledili še (NE)gledališka delavnica ter žonglerske delavnice z Blažem Slaničem. Festival se bo končal konec avgusta s sklepno prireditvijo Adijo poletje v ptujskih termah.
Patricija Kovačec
Majšperk • Razstava Rozine Šebetič
„Če ne slikam,
nisem srečna ...
u
V galeriji AP - Albin Promotion v Majšperku so v petek, 26. julija, odprli razstavo novejših likovnih del Rozine Šebetič pod naslovom V svetišču narave.
Foto: M. Ozmec
Minuli petek je na odru Terasafesta nastopil Ptujčan Zan Tetičkovič.
Rozina Sebetič ob najljubšem razstavljenem delu Jesenski veter
Slikarka Rozina Šebetič je več let vodila ptujsko likovno sekcijo, sedaj pa je mentorica likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Doslej je imela že 90 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 380 skupinskih razstavah doma in v tujini ter na več kot 238 kolonijah in extemporih, od koder ima tudi več priznanj in nagrad. Hkrati je tudi prejemnica oljenke, priznanja Mestne občine Ptuj za kulturo, ter drugih visokih priznanj. Njeno ustvarjalno področje je zelo obširno: slika krajine, vedute ter tihožitja. Zanima jo tudi kulturna dediščina, ki jo želi iztrgati pozabi in jo ohraniti v likovnih upodobitvah. Razstavo je postavila slikarkina vnukinja, absolventka umetnostne zgodovine Doroteja Kotnik.
Kot je ob odprtju poudaril likovni kritik Mario Berdič, je Šebe-tičeva svojstven fenomen na slovenski likovni sceni, saj riše in slika, odkar pomni, znana pa je po svoji izjavi: „Če ne slikam, nisem srečna." Ni samo svojstvena umetnica, ampak tudi velik človek, saj kljub 86 letom še vedno veliko ustvarja, se nenehno izpopolnjuje ter sodeluje na številnih likovnih kolonijah in srečanjih. Je ena najplodnejših ustvarjalk v našem okolju, za svoja dela, kjer prevladujejo olje na platnu, akvareli in pasteli, je kljub častitljivim letom prejela številna visoka priznanja.
Razstavo Rozine Šebetič je odprl podžupan občine Majšperk Cveto Pepelnik, zapela pa je ženska pevska skupina Spominčice.
-OM
Foto: PK
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
O vodi tako in drugače
V	teh pasje vročih dneh so resne debate preprosto izrinili povsem običajni pogovori o vremenu, peklenski vročini in tudi vodi. Na Ptuju je bilo celo slišati, da je voda oporečna in jo je treba prekuhavati. Po zadnjem »onesnaženju« v Kidričevem, kjer je iz pip zaradi povečane porabe in dviga usedlin tekla umazana, rjava voda, so ljudje upravičeno prestrašeni, da se kaj takega utegne zgoditi tudi drugod. A se k sreči ni, voda je neoporečna, le racionalneje moramo ravnati z njo.
V	Kidričevem sedaj po zadnjih informacijah spet pijejo čisto vodo, a je verjetno za ohladitev nekateri porabijo še več kot pred onesnaženjem. Z njo namreč ohlajajo jezo, ki so jo povzročili visoki zneski na položnicah za plačilo kanalščine. Čeprav so občinski svetniki z julijem to znižali za slabo polovico, morajo občani junijske položnice vseeno plačati, pravijo v Občini in tamkajšnjem javnem podjetju. V skrbi za okolje in predvsem vodne vire so po besedah občinarjev z višjimi cenami skušali zagotoviti denar za dokončanje gradnje kanalizacijskega omrežja. Zdaj ga bo v občinsko blagajno pricurljalo manj, a občani bodo srečni. Tudi brez kanalizacije, če občini ne bo uspelo pridobiti drugih virov. Ne bodo edini, nanjo že leta čakajo tudi v mestni občini Ptuj, kjer zadnja leta in po zapletih s 1. fazo projekta varovanja vodnih virov podtalnice načrtujejo začetek še druge, a se vedno kje zatakne. Do mnogih Ptujčanov pitna voda zato še vedno priteka po dotrajanih in zdravju škodljivih azbestnih ceveh. Do večine povsem normalno, do tistih na vrhu vse gosteje naseljenega Kicarja pa težje. Krajani že leta opozarjajo, da bi morali zgraditi novo prečrpališče, a denarja zanj v suhi občinski blagajni seveda ni. Če ga bodo uspeli pridobiti iz kohezijskih skladov, naj bi ga zgradili v dveh letih, je slišati iz Komunalnega podjetja Ptuj. Slednji pa skupaj s ptujsko občino prečrpališča zagotovo nimajo med prioritetami. Napore, energijo in denar namreč že vse leto vlagajo v odkup delnic Komunalnega podjetja Ptuj. Menda tudi v bojazni, da koncesije za vodo kje v prihodnosti ne bi dobili v roke tujci, ki bi nam potem vsako kapljo vode drago obračunali.
Na Ptujskem pa ne šepamo le v urejanju infrastrukture, pač pa tudi v odnosu do dragocene vode, kar se kaže tudi po zadnji prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtov ..., saj je bilo kršitev kar nekaj. Če drugih virov ni, vrt pa je treba-ž zaliti, odpreš pipo in opraviš. In neopran avto? Sramota!? Če pri hiši ni vodnjaka, bi morali še pred poletjem začeti zbirati deževnico. Še ne tako daleč nazaj je bil vodnjak pri skorajda vsaki hiši. Potem so speljali vodovod v sleherno vas in mnogi so vodnjake zasuli. A ne samo dotrajanih, pač pa tudi povsem uporabne. Drugi so bili še »domiselnejši«. Vodnjake so spremenili v greznice in odplake spustili v podtalnico. Absurd!
Verjetno ste mnogi že letovali v državah, kjer lahko uživaš le vodo iz plastenke, požirek iz pipe pa lahko kaj naglo pospeši prebavo ... Tudi nas v Sloveniji lahko doleti podobno. Zato kljub vročini ohranite trezno glavo in pametno z vodo. Naj vam bo mar zanjo. Dokler nam bo iz pip še tekla pitna voda, s katero bomo vsi brezglavo izplakovali WC-školjke, smo namreč vsi soodgovorni za nesmotrno porabo pitne vode.
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Tenis
Iz Finske v Brazilijo, pa znova do polfinala
Stran 12
Svetovne igre
Markovičevi zlata medalja v težavnosti
Stran 12
Karting
Pšajd in Črešnik na zmagovalnih stopničkah Stran 13
Šah
Tudi Rujčani šahirali za Vesno
Stran 13
Nogomet
Rujčani pričeli s pripravami na 3. ligo
Stran 14
Nogomet
Turnirji v Podvincih, Slovenji vasi in Polskavi Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 4. krog
Učna ura, iz katere se je treba nekaj naučiti
Zavrč - Gorica
0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Ndiaye (26.), 0:2 Coda (46.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Roškar, Kurbus (od 53. Kokol), Šafaric, Brlečic (od 72. Matjašič), Golubar, Fuček (od 71. Buzeti), Kelenc, Benko. Trener: Viktor Trenevski
GORICA: Cordaz, Širok, Codromaz, Berardocco, A. Jo-gan, Kavčič, Lapadula (od 91. Ihrig-Farkas), Ndiaye, Coda (od 70. Bazzoffia), Jakovljevič (od 78. Misuraca), Živec. Trener: Luigi Apolloni
Pred petkovim srečanjem je bilo v Zavrču v zraku čutiti optimistično vzdušje. To je po dveh zaporednih zmagah zajelo domače nogometaše in tudi kakšnih 700 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu. V goste je prišla ekipa Gorice, ki ima po lastniškem vstopu Parme močan italijanski pridih: v prvi postavi je bilo pet Italijanov in en Senegalec, na drugi strani pa so v dresu Zavrča začeli štirje Hrvati.
Gostje so od 1. minute naprej imeli vajeti igre trdno v svojih rokah: odlično so kombinirali po tleh, žoga je potovala od noge do noge. Domačini jim tega kljub trudu niso uspeli preprečiti. Najbolj je bila na udaru leva stran obrambe, kjer je imel Dejan Kurbus izjemne preglavice z ustavljanjem hitrih tekmecev. Celotna igra Gorice je tako slonela na prodorih po tej strani, pri čemer so bili zelo uspešni. Zavrčani so vzdržali do 26. minute, ko je Alen Jogan poslal dolg pre-dložek pred vrata Finka, tam
Foto: Črtomir Goznik
Welle Ndiaye (Gorica, moder dres) je bil med najboljšimi posamezniki tekme v Zavrču, na kateri je z uvodnim golom postavil temelje za zmago svoje ekipe. Josip Golubar (Zavrč, beli dres) tokrat ni bil posebno razpoložen za igro.
je bil Ndiaye uspešnejši od Ro-škarja in je z glavo poslal žogo v mrežo - 0:1. Šok v domačih vrstah so gostje s pridom izkoriščali in nanizali še nekaj nevarnih akcij. V zaključku teh so bili varovanci Luigija Apollonija premalo natančni ali pa je njihove strele ubranil vratar Fink. Domačini so edino omembe vredno akcijo v 1 polčasu izpeljali v 44. minuti, a je bil Golubar po predložku Benka za malenkost prepozen. Varovanci Viktorja Tre-
nevskega so bili v 1. polčasu v povsem podrejenem položaju, poskušali so predvsem
z dolgimi podajami, ki so bile že v osnovi obsojene na neuspeh.
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 4. KROGA:
ZAVRČ - GORICA 0:2 (0:1): strelca: Ndiaye 26., Coda 46.; RUDAR - TRIGLAV 3:0 (1:0): strelca: Eterovič 5., 60., Podlogar 91.; LUKA KOPER - CELJE 1:1 (1:0); strelca: Mavrič-Rožič 38. z 11 m.; Bajde 52. Rdeči karton: Štulac (Koper) 50.;
KRKA - DOMŽALE 3:0 (1:0); strelci: Volarič 14., Maroševič 60., Bešič 66. Rdeči karton: Skubic (Domžale) 44.; srečanje Olimpija - Maribor je bilo preloženo.
1.	MARIBOR
2.	RUDAR VELENJE
3.	GORICA
4.	ZAVRČ
5.	DOMŽALE
6.	LUKA KOPER
7.	OLIMPIJA
8.	KRKA
9.	CELJE
10.	TRIGLAV
11:2 6:4 5:3 5:6 4:6 5:9 7:3 5:8 2:4 3:8
»Guardiola in Mourinho bi pozdravila gostitelje, Apolloni pač ne«
Alen Jogan, Gorica: »Proti Zavrču smo odigrali kakovostno srečanje, kar nam je na koncu prineslo pozitiven rezultat. Tega smo si pred tekmo tudi želeli, s čimer smo dokazali, da je bil poraz proti Domžalam naključen. Sicer se ne obremenjujemo z napovedmi o visoki uvrstitvi na koncu prvenstva, ampak se poskušamo osredotočati na vsako naslednjo tekmo posebej.«
Boris Sambolec, Zavrč: »Poraz pred številno domačo publiko je boleč, a tako je v športu. Danes smo mi prejeli dva zadetka, na drugi strani pa svojih priložnosti nismo izkoristili. Goričani so bili danes kakovostnejše moštvo, igrali so zelo kombinatorno in so nas s to igro nenehno spravljali v težke situacije. Poraz moramo hitro pozabiti, saj so pred nami že nove preizkušnje, v katere moramo z dvignjenimi glavami.«
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Goričani so nam že od samega začetka vsilili svoj stil igre, česar se nikakor nismo mogli znebiti. Pri njih se je zelo občutil močan vpliv Italijanov, tudi trener je Italijan: pristop je bil povsem drugačen, kot smo ga bili vajeni in to nas je presenetilo. Gorica je več kot kakovostno moštvo, igralci kljub mladosti natančno vedo, kaj morajo storiti. Mi se proti takšni ekipi nikakor nismo znašli, zaradi česar mi je žal. Naslednja medsebojna tekma bo zagotovo drugačna. Nekoliko nas je zavedla tudi zmaga Domžal proti Gorici v prejšnjem krogu. Upam, da se bodo fantje kljub porazu zbrali, da bodo poslušali nasvete in da bomo šli na naslednjo tekmo po pozitiven rezultat.
Razočaran in jezen pa sem zaradi tega, ker se trener Apolloni pred tekmo in po njej sploh ni prišel pozdravit z nami, po tekmi pa je namesto na tiskovno konferenco odšel najprej pod tuš! Ko bodo naslednjič gostovali v Zavrču, bodo verjetno s sabo pripeljali še manikirja! Če bi prišel v Zavrč Guardiola ali Mourinho, bi se z gostitelji zagotovo pozdravil, Apolloni pa tega ni storil. Čestitam jim za zasluženo zmago na igrišču, glede njihovega odnosa pa sem brez besed.«
Šok na začetku 2. polčasa
Čeprav so gledalci ob polčasu pričakovali spremembe v domači ekipi, do teh ni prišlo. Tre-nevski je še naprej zaupal enaki enajsterici, ki pa je že na uvodu drugega polčasa drugič klonila. Aktivni in spretni Saša Aleksander Živec je natančno podal v sredino, kjer je bil najspretnejši Massimo Coda in je žogo poslal v mrežo - 0:2. Domačim nogometašem je ta gol dodatno spodnesel tla pod nogami, zato so se priložnosti Gorice kar vrstile. V 53. minuti je Kokol zamenjal Kurbusa in nekoliko poživil igro na levi strani. Nekajkrat je dobro prodrl po boku, prave zaključne podaje pa mu ni uspelo izvesti. Domači trener je kasneje opravil še dve menjavi, a pričakovanega učinka ni bilo. Najlepši priložnosti za domačine je imel Jure Matjašič, a mu je enkrat vratar Cordaz strel ubranil (84. minuta), drugič pa so mu branilci Gorice njegov poskus blokirali (92.).
Zavrčani so bili po 1. polčasu v minimalnem zaostanku - podobno kot na tekmi s Celjem - in so še upali na preobrat. Dokončno jim je tla pod nogami spodnesel drugi gol Goričanov v 25. sekundi 2. polčasa.
Goriška obramba je bila celotno srečanje zelo gibljiva, v sredini je niti igre odlično povezoval Welle Ndiaye, v napadu pa so bili nevarni predvsem Živec, Coda in Lapadula. Zavr-čani so bili tokrat le bleda senca ekipe, ki je v uvodnih treh krogih zbrala 6 točk, slabo so delovale praktično vse linije. A razlogov za pretirano žalovanje ni, saj bo že naslednji krog (gostovanje v Domžalah) nova priložnost za dokazovanje. Vsaka šola pa nekaj stane ...
Jože Mohorič
V sredo, 7. avgusta, bodo nogometaši Zavrča ob 19.30 odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim drugoligašem Inter-jem iz Zaprešiča.
Nogomet • 1. SNL
Vzpon Rudarja in Gorice
Čeprav Maribor ta konec tedna ni igral tekme državnega prvenstva, pa je udarna novica vendarle prišla iz tega kluba. Znova so namreč sklenili sodelovanje z nekdanjim reprezentantom Miranom Pavlinom, ki bo s svojimi izkušnjami pomagal razbremeniti športnega direktorja Zlatka Zahoviča. Pavlin je že bil v tej vlogi, a je takrat sporazumno zapustil delovno mesto. Bo sodelovanje v drugo daljše?
Vijoličasti se sicer vneto pripravljajo na torkovo povratno tekmo 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov (prenos na Sportklubu), ko bodo proti ciprskemu Apoelu poskušali nadgraditi neodločen izid iz prve tekme (1:1). Odločitev NZS o prestavitvi derbija z Olimpijo je zato povsem razumljiva in v skladu z interesi slovenskega nogometa. Ugoden izid na tej tekmi zagotavlja Mariboru »jesen v Evropi« in zajeten kupček denarja iz UEFA. Podpora navijačev v Ljudskem vrtu bo izjemna, v takšnem ambientu pa lahko vijoličasti preskočijo sicer visoko ciprsko oviro - največje lanskoletno presenečenje Lige prvakov.
Medtem se drugi slovenski prvoligaši ubadajo s povsem drugačnimi skrbmi. Nogometaši Triglava ostajajo pri eni osvojeni točki, nov poraz so jim zadali Velenjčani. Varovanci Jerneja Javor-nika (ta je v preteklih sezonah odlično vodil ekipo Doba v 2. ligi) so še tretjič zmagali, pri čemer je Mate Eterovič dosegel dva zadetka in se zavihtel na vrh lestvice strelcev (skupaj 4 zadetki). Prave forme ne najdeta tudi ekipi Kopra in Celja, ki sta se na razžarjeni Bonifiki pred TV-kamerami razšli s »prijateljskim« remijem. Celjani še vedno lovijo prvo zmago, na dosedanjih štirih tekmah pa so dosegli le dva zadetka. Prvo zmago v sezoni so dosegli novinci iz Novega mesta, njihova »žrtev« pa so bile Domžale. Te so že v 1. polčasu ostale brez izključenega Nejca Skubica, krkaši pa so darilo sprejeli z odprtimi rokami.
Zavrčani so s porazom proti Gorici izgubili 2. mesto, a to zanje ni tragična novica. Najpomembneje je, da ne bodo ponavljali istih napak na naslednjih obračunih in da se bodo iz poraza nekaj naučili. Okrepljeni z Dinom Kresingerjem bodo imeli v Domžalah navidez lažjo nalogo, a le ob primernem pristopu vseh igralcev. »Lahkih« tekem v 1. ligi pa tako ali tako ni ...
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 6. avgusta 2013
Tenis • Challenger turnir v Braziliji
Iz Finske v Brazilijo, pa znova do polfinala
Blaž Rola ima v zadnjih tednih izjemno naporen urnik: po osvojitvi naslova študentskega prvaka ZDA in zmagi na mediteranskih igrah nastopa na seriji challenger turnirjev (do 50 tisoč evrov). Začel je v Portorožu, nadaljeval v Turčiji in na Finskem, pretekli teden pa je že nastopal v Braziliji. Brez dobre fizične kondicije, ki jo je v prvi polovici leta nabiral v ZDA, zagotovo ne bi šlo.
Iz severa Evrope je Blaž neposredno odletel preko luže, v Brazilijo, in nadaljeval z dobrimi predstavami. V Sao Paulu so nastopali predvsem igralci iz Južne Amerike, prvi nosilec je bil Brazilec Joao Souza (122.). Blaž je turnir začel z zmago proti čilskemu igralcu, ki na lestvici ATP zaseda 364. mesto (Blaž 265.). Zmaga je bila pri-borjena težje, kot kaže rezultat, saj je Blaž ubranil vseh 6 break priložnosti Lame. Sam je izkoristil tri in zmagal v dobro uro trajajočem dvoboju, čeprav je imel le 40 % prvi servis. V naslednjem krogu ga je čakal petopostavljeni domačin Cle-zar, 216. na lestvici ATP. Tudi ta dvoboj je Ptujčan dobil v dveh nizih, karakteristike dvoboja pa so podobne tistim iz uvodnega obračuna: 55 % prvi servis, izkoriščene vse tri break priložnosti (na drugi strani pet
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je pretekli teden nastopal na četrtem zaporednem challenger turnirju, tokrat v Sao Paulu.
Sao Paolo, 50 tisoč evrov, rezultati:
1.	krog: Rola - Gonzalo Lama (Čile) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola - Guilherme Clezar (Brazilija, 5) 6:3, 6:4;
četrtfinale: Rola - Joao So-uza (Brazilija, 1) 6:3, 6:4;
polfinale: Rola - Alejandro Gonzales (Kolumbija, 3) 4:6, 6:3, 3:6;
finale: Gonzales - Eduardo Schwank (Argentina) 6:2, 6:3.
ubranjenih od šestih). Končni zbir točk je bil 60:49, Blaž je ob tem nanizal visokih 9 asov.
Že v četrtfinalu ga je čakal največji izziv, 1. nosilec, 25-le-tni in 193 cm visoki Souza. Blaž je prevladoval v prvem nizu (33:25 v točkah), ko je dvakrat odvzel servis tekmecu, sam ga je oddal enkrat. Drugi niz je bil še bolj dramatičen, saj se je Brazilec na vse škripce boril za izenačenje. Oba igralca sta imela slab odstotek zadetih prvih servisov (46:43), znova pa si je več priložnosti za break priigral Blaž (6). Izkoristil je dve, kar je bilo dovolj za zmago. V drugem nizu je bila razlika v točkah le minimalno v korist Blaža (30:28). Dvoboj je trajal uro in 21 minut.
Še bistveno daljši pa je bil polfinalni obračun s Kolum-bijcem Gonzalesom (137.). Ta
je letos eden najboljšihigralcev na seriji challenger turnirjev, saj je na visokem 5. mestu med vsemi igralci - zmagal je že na treh letošnjih turnirjih. Tretji nosilec je začel bolje in z boljšim prvim servisom povedel 1:0 v nizih. V drugem je Blaž odgovoril z enako mero in rezultat izenačil na 1:1 - v vsakem nizu je odločal en sam break. Tretji niz je postregel z več dinamike, Kolumbijec pa je imel zelo visok izkoristek prvega servisa (81 %). Kljub temu si je Blaž priigral štiri break priložnosti, izkoristil pa je le eno. Na drugi strani je tekmecu iz treh priložnosti uspelo iztržiti dva breaka, kar je na koncu odločilo zmagovalca. V »finalu pred finalom« - Kolumbijec je brez težav slavil v pravem finalu - je bilo končno razmerje v točkah 89:95 v korist 3. nosil-
ca, dvoboj pa je trajal dve uri in 10 minut.
Blaž je še enkrat več dokazal, da se lahko povsem enakovredno kosa s tekmeci, ki so več kot 100 mest pred njim na lestvici ATP. Z »brazilskimi« točkami bo že na mestih, ko bo imel na turnirjih ranga challenger vlogo nosilca in s tem nekoliko lažjo pot na uvodu turnirjev. Vsekakor so turnirji tega ranga postali Blaževo »domače dvorišče« in ni daleč dan, ko bo katerega tudi osvojil.
JM
Skok za deset mest
Na najnovejši lestvici ATP je Blaž Rola iz 265. napredoval na 255. mesto.
Tenis • Ekipno EP U-16, kvalifikacije
Slovenija z Nino in Tamaro na finalni turnir
Pretekli teden so po vsej Evropi potekali kvalifikacijski turnirji za uvrstitev na zaključne turnirje ekipnega evropskega prvenstva v mlajših starostnih kategorijah. Slovenija je imela najmočnejše železo v ognju z ekipo deklet v kategoriji U-16, v kateri nastopajo Nina Potočnik, Tamara Zidanšek (obe TK Terme Ptuj) in Manca Pislak. Vodja in trener ekipe je bil Goran Djurdjevič.
Mlade Slovenke so nastopile na turnirju v angleškem Hart-fieldu, na južnem delu britanskega otočja, njihove tekmice pa so bile ekipe iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Estonije, Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Švice. Šlo je za daleč najmočnejšo skupino, z nekaj velesilami evropskega mladinskega tenisa. Kljub siloviti konkurenci so Slovenke prikazale odlične predstave in brez poraza osvojile 1. mesto! S tem so si zagotovile nastop na zaključnem turnirju, ki bo med 5. in 7. avgustom potekal v švicarskem Leysinu! Zadnjič se je na finale evropskih prvenstev leta 2011 uvrstila ekipa deklic do 14 let, v kateri so takrat nastopale Nina Potočnik, Man-
Slovenska reprezentanca U-16 se je uvrstila na zaključni turnir ekipnega EP. Na fotografiji Goran Djurdjevič, Nina Potočnik, Manca Pislak in Tamara Zidanšek.
ca Pislak in Hana Mraz. Takrat so dekleta osvojila končno 4. mesto.
Slovenska ekipa je turnir v Hartfieldu odprla z zmago proti Avstriji, sledil je odločilni dvoboj in zmaga proti Švedski (ta je pred tem izločila Nemčijo), za piko na i pa so poskrbele z zmago v finalu proti domačinkam, Veliki Britaniji (tudi ta se je uvrstila
na finalni turnir). Velik delež k uspehu sta prispevali tudi članici ptujskega kluba: Nina je dobila oba svoja posamična dvoboja, Tamara pa dva v paru z Manco in enega posamičnega. Nina je tako na najboljši možni način potrdila dobro formo iz posamičnega EP v Moskvi, kjer je pred dnevi osvojila bronasto medaljo.
JM
Rezultati turnirja v Hartfieldu (Anglija):
Slovenija (2.) -Avstrija 3:0
Manca Pislak - Anna Kraus 6:3, 6:1
Nina Potočnik - Alena Weiss 6:3, 6:1
Pislak/ Zidanšek - Weiss/ Buchta 6:3, 7:6(3).
Slovenija - Švedska 3:0
Nina Potočnik - Kajsa Ri-naldo Persson 4:6, 6:2, 6:4;
Manca Pislak - Sandra Or-tevall 6:2, 6:3;
Pislak/Zidanšek Ostlund/Rtevall 6:2, 6:1.
Slovenija - Velika Britanija 2:0
Tamara Zidanšek - Gabri-ella Patricia Taylor 6:1, 4:6, 7:6(4);
Manca Pislak - Lana Rush 6:4, 4:6, 6:3;
Potočnik/Zidanšek Taylor/Rush, neodigrano.
Mina Markovič: »Zadovoljna sem in mislim, da mi je tokrat tako v polfinalu kot v finalu uspelo prikazati res dobro plezanje in formo, v kateri sem. Komaj čakam po-vratek v Evropo in prihajajoče tekme.«
Foto: SLO Climbing Team
Mina Markovič na najvišji stopnički tekme v težavnostnem plezanju na svetovnih igrah v kolumbijskem Caliju.
Svetovne igre v Caliju
Mina se je okitila z novo zlato medaljo
Desetčlanska slovenska odprava na svetovne igre neolim-pijskih športov v Cali se domov vrača s tremi kolajnami. Na začetku iger je bron osvojila umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič, uspešen pa je bil predvsem zadnji dan iger, saj sta si okoli vratu zlati kolajni obesila športna plezalka Mina Markovič in jadralni padalec Matjaž Ferarič.
Pri plezalcih gre že za drugo zlato kolajno slovenskih športnih plezalcev na svetovnih igrah, potem ko je bila pred štirimi leti v tajvanskem Kao-shiungu v težavnosti prav tako uspešna Maja Vidmar. V finale težavnosti v Caliju se je prebil tudi obetavni Domen Škofic, ki je nazadnje zasedel osmo mesto med osmerico finalistov. V jadralnem padalstvu je Ferarič poskrbel za prvo slovensko kolajno v zgodovini iger.
Skupno ima Slovenija na igrah, ki se prirejajo vsaka štiri leta, 11 kolajn, od tega štiri zlate.
V ženski konkurenci tekme v težavnostnem plezanju je tekmovalo 18 izbranih najboljših športnih plezalk sveta, in sicer iz Švedske, Rusije, Francije, Avstrije, ZDA, Ekvadorja, Kolumbije, Koreje, Venezuele in seveda Slovenije. Kvalifikacije so potekale več kot leto dni, povabila pa so prejele zmagovalke svetovnega pokala, svetovnega prvenstva, mladinske in celinske prvakinje ... Lanska zmagovalka svetovnega pokala Mina Markovič je bila
Svetovne igre, športno	
plezanje, rezultati:	
1. Mina Markovic	Slovenija
2. Jain Kim	J. Koreja
3. Dinara Fakhritdinova	Rusija
4. Charlotte Durif	Francija
5. Magdalena Röck	Avstrija
6. Matilda Soderlund	Švedska
7. Angela Eiter	Avstrija
8. Katharina Posch	Avstrija
najboljša že v polfinalu, kjer si je prvo mesto delila z aktualno evropsko prvakinjo, Rusinjo Dinaro Fakhritdinovo. Izmed boljših svetovnih tekmovalk sta izpadli npr. Francozinja Helene Janicot in Avstrijka Johanna Ernst. V finalu je bila Mina suverena in je prepričljivo premagala vso konkurenco ter se okitila z zlato medaljo. Na koncu je drugo mesto in srebrno medaljo osvojila Korejka Jain Kim, tretja pa je bila Rusinja Dinara Fakhritdinova.
V moški konkurenci je zmagal aktualni evropski podpr-vak Španec Ramon Julian Pui-gblanque, drugi je bil Avstrijec Jakob Schubert, tretji pa Norvežan Magnus Midtboe.
sta, JM
Nogomet • Prijateljska tekma
Remi v zagrebškem predmestju
INTER ZAPRESIC -ALUMINIJ 1:1 (1:0)
STRELEC ZA ALUMINIJ: Dreven-šek (70., z 11 m)
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, M. Rešek, Bingo, Kovačevič, Horvat, Bloudek, Drevenšek, Jovanovič, Petek, Vaš. Igrali so še: Kurež, Zajc, Topolovec, Vindiš. Trener: Ante Ši-mundža.
Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali zadnje pripravljalno srečanje pred pri-četkom tekmovanja v 2. SNL: v Zaprešiču so se merili proti domačemu, hrvaškemu drugo-
ligašu Interju. Kljub vročemu in soparnemu vremenu je bilo srečanje dinamično. Takoj na začetku so domačini povedli. Kljub priložnostim na obeh straneh so nogometaši Interja minimalno vodili do 70. minute, ko je Marko Drevenšek z 11-metrovke rezultat izenačil. Kidričani bi lahko celo zmagali, a je zadetek Zajca domači sodnik po nepotrebnem razveljavil. Do gostovanja v Črnomlju ostaja Kidričanom dober teden dni časa za piljenje forme.
Danilo Klajnšek
torek • 13. avgusta 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Motokros • SP, MX2
Tim Gajser 20. na Češkem
Z dirko v češkem Loketu se je v nedeljo nadaljevala sezona svetovnega prvenstva v motokrosu v razredu MX2. Slovenski dirkač Tim Gajser je preizkušnjo končal na 20. mestu in s sedmimi točkami za SP, kjer je zdaj skupno na 21. mestu. Dirko na Češkem je, tako kot vse v sezoni, dobil Nizozemec Jeffrey Herlings in že osvojil naslov prvaka.
Gajser - letos je sicer nastopil le na devetih od 14 dirk - je dobil sedem točk za 14. mesto v prvi vožnji, v drugi pa so ga
diskvalificirali in je ostal brez točk. Zmagal je Herlings, ki znova tekmecem ni prepustil nobene od voženj (v celotni sezoni le na dveh od 28 voženj ni bil najhitrejši). Zdaj ima skupno že 692 točk in s tem zagotovljen tudi že naslov prvaka, saj ob teoretično dosegljivih 150 točkah do konca sezone drugi Francoz Jordi Tixier za njim s 515 zaostaja že preveč. Gajser je s 83 točkami na 21. mestu.
Sezona se bo nadaljevala 18. avgusta v belgijskem Bastognu.
sta
Boks • Revija pred BK Ring
Nova poletna boksarska izkušnja
Ivan Pučko in Robert Šimoncsik (BK Ring)
Cikel poletnih sparing revij se je nadaljeval v petek, ko je BK Ring pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici organiziral šesto letošnje tekmovanje. Ob visokih poletnih temperaturah so za dodatno vročino poskrbeli boksarji in boksarki, ki so prikazali solidne dvoboje. Teh je bilo tokrat skupno šest, na njih pa so se predstavili člani BK Celje, BK Tezno Maribor, BK Slovenska Bistrica, BK Legionar Ptuj in BK Ring. Tudi tokrat so imeli gostitelji v vseh dvobojih svoje tekmovalce, ki so po besedah trenerja Ivana Pučka svoje delo opravili dobro.
Najprej je v ring stopil Aleš Kujavec, ki je boksal proti Franu Firerju (BK Celje). Slednji je mlad perspektivni boksar, ki se je od Kujavca lahko veliko naučil. Podobno situacijo je bilo videti tudi na obračunu Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Alen Pauman (BK Slovenska Bistrica). Mladi gost se pripravlja za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu in mu je prišel obračun proti izkušenej-šemu Nedeljku še kako prav. Ne glede na nesporno večjo kakovost ptujskega boksarja so lahko gledalci spremljali zanimiv obračun, v katerem bi po točkah prav gotovo zmagal Nedeljko (dvoboji na sparing revijah se končajo neodločeno, zmagovalca dobimo le v primeru prekinitve dvoboja zaradi knockouta, op. a.). V
edinem ženskem paru sta se sešli Monika Božičko (BK Ring Ptuj) in Maida Osman-čevič (BK Tezno). Slednja je bila za dve kategoriji težja od trenutno najboljše ptujske boksarke, ki pa je kljub temu v zelo aktivnem dvoboju prevladovala v udarcih. Najbolj izenačen je bil obračun med Marcelom Gojkoškom (BK Ring) in Davidom Kramber-gerjem (BK Legionar Ptuj). Oba borca sta prikazala tehnično dobro partijo, ki jo je spremljal tudi silovit tempo. Robert Šimoncsik se je pomeril z veliko izkušenejšim Iztokom Walnerjem (BK Tezno). Spremljali smo zelo »divjo« borbo, polno tempa in na meji K. O. tako na eni kot na drugi strani. Oba boksarja sta napadala in sta na čase s serijami udarcev prevladovala, a se je dvoboj na koncu končal brez zmagovalca. V zadnjem obračunu sta si nasproti stala Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) in Blaž Škarbin (BK Celje). Celjan je tri leta starejši od Ptujčana, a je slednji vodil dvoboj in ga popolnoma nadziral.
Člani BK Ring so ponovno rutinirano opravili svoje delo in so pokazali zavidljiv nivo boksarskega znanja. Šesto sparing revijo si je ogledalo okrog sto gledalcev, kar je bil glede na vročino kar lep obisk. Naslednja revija bo na sporedu predvidoma prihodnji konec tedna.
David Breznik
Karting • Državno in pokalno prvenstvo
Pšajd in Črešnik na zmagovalnih stopničkah
V nedeljo je AMD Ptuj na kartodromu v Hajdošah izvedel šesto dirko za državno in pokalno prvenstvo v kartingu. Tekmovanje je sodilo v sklop dogodkov ob prazniku MO Ptuj. Tokrat se je v Hajdošah zbralo 59 voznikov, kar je največ v letošnjem prvenstvu. Med njimi so bili tudi tekmovalci AMD Ptuj in AMD Hajdi-na, ki so bili zelo uspešni: Vid Pšajd in Zvonko Črešnik (oba AMD Hajdina) sta poskrbela, da sta kar dve zmagi ostali doma.
Ob stezi se je tokrat zbralo nekaj manj gledalcev, saj je bila pripeka enostavno premočna za spremljanje dirk. Vso priznanje gre tistim, ki so vztrajali na soncu ali v malo sence, ki jo ponuja kartodrom v Hajdošah. Težko je bilo tudi voznikom, ki so se trudili in prikazali dobre predstave. Na koncu se je končalo brez poškodb, žal pa ni šlo brez zapletov, oziroma pritožb, ki pa niso prinesle sprememb v vrstnem redu.
Na prejšnji dirki v razredu R-5 je Vid Pšajd (AMD Hajdi-na) izgubil 1. mesto v državnem prvenstvu, tokrat pa se ni dal presenetiti. Njegov kart je deloval brezhibno in je dirko končal z dvema zmagama. V tekmovanju za pokal Sport-stila je še nekoliko povečal prednost Saša Stamenkovič (AMD Ptuj), ki je skupno osvojil 3. mesto v dirki za državno prvenstvo (4. in 3. mesto), v pokalnem tekmovanju pa je
Foto: Črtomir Goznik
Na hajdoškem kartodromu se je zbralo rekordno število tekmovalcev v letošnji sezoni.
bil četrti (5. in 4. mesto). Jaka Šeruga (AMD Ptuj) je bil peti za državno prvenstvo in sedmi v pokalnem tekmovanju. V R-6 je dobro nastopil Primož Ma-telič (AMD Hajdina), ki je bil v obeh tekmovanjih drugi (obakrat je osvojil 3. in 1. mesto). Vladimir Hreščak (AMD Ptuj) je bil skupno peti (dve 5. mesti) v tekmovanju za državno prvenstvo, v pokalnem pa je bil sedmi (8. in 7. mesto). V R-7 KZ2 je Matjaž Domin-ko (AMD Ptuj) tekmovanje za državno prvenstvo končal na
skupnem 2. mestu (dvakrat 2.), Zlatko Oman (AMD Ptuj) je bil skupno tretji (dvakrat 4.). Zelo dobro je nastopil Jan Sledar (AMD Hajdina), ki letos vozi svoje premierno državno prvenstvo in je osvojil skupno četrto mesto (6. in 3. mesto). Maks Mlakar (AMD Hajdi-na) je bil peti, Albin Pernat (AMD Hajdina) pa sedmi. V tej tekmovalni skupini so vozniki zasedli enaka mesta tudi v pokalnem tekmovanju. To je bila prava »domača« disciplina, saj je bilo med sedmimi vozniki
Šah • Dobrodelni turnir
Tudi Ptujčani šahirali za Vesno
Akciji »Slovenija šahira za Vesno« se je med prvimi pridružilo tudi Šahovsko društvo Ptuj, ki je dobrodelni hitropo-tezni turnir izvedlo v torek, 30. julija. Številnim članom domačega društva so se pridružili še nekateri posamezniki iz šahovskih klubov Celje, Maribor in Ljubljana, prav tako pa tudi nekaj članov Društva za šport invalidov MOST Ptuj.
»Ko smo zvedeli za težko zdravstveno stanje ene najboljših slovenskih šahistk, 26-letne mednarodne mojstrice Vesne Rožič, nas je novica močno prizadela. Takoj smo se odzvali pozivu Šahovske zveze Slovenije, da se po Sloveniji odigrajo hitropotezni humanitarni tur-
nirji. Tako bomo slovenski ša-histi in ljubitelji šahovske igre na nek način moralno podprli Vesno pri njeni najtežji partiji do sedaj, s simbolično prijavni-no pa zbrali tudi nekaj prepo-trebnih sredstev za nujno nadaljevanje zdravljenja v tujini. Kot je v svojem pismu javnosti zapisal Vesnin oče Adrijan, je Vesna po naravi borka in se bo z vsemi močmi borila tudi proti tej zahrbtni bolezni, za katero je izvedela šele maja letos. Vsi, ki Vesno poznamo, niti za trenutek ne dvomimo v to trditev in prepričani smo, da bo medicina naredila vse, da bo kmalu spet skupaj z nami za šahovnico,« je svoje misli poln optimizma v Vesnino
Vsi, ki bi želeli s svojimi prispevki pomagati Vesni pri njenem zdravljenju, lahko to storite na račun Območnega združenja Rdečega križa Maribor: SI56 0451 5000 0397 432, sklic 50751, namen Vesna Rožič.
ozdravitev strnil predsednik Šahovskega društva Ptuj, MM Danilo Polajžer.
Torkov turnir je potekal predvsem v prijetnih spominih na Vesnine odlične šahovske partije tako v posameznih slovenskih klubih kot v državni reprezentanci, katere stalna članica je Vesna že vrsto let.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija s turnirja, na katerem je bil znova zelo aktiven predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer.
kar pet predstavnikov iz AMD Ptuj in AMD Hajdina. V R-8 125 Shifter je zmaga ostala doma. Za njo je poskrbel Zvonko Črešnik (AMD Hajdina), ki je bil v predfinalni vožnji drugi, v finalni pa prvi. Marko Žerak je bil peti: v prvi vožnji je bil tretji, druge pa ni končal.
V skupnem seštevku društev so prvo mesto osvojili člani AMD Šlander Celje, ki so zbrali 102 točki, drugo je bilo AMD Hajdina z 52, tretje pa AMD Ptuj z 41 točkami.
Danilo Klajnšek
Pogovori so tekli tudi o njeni družini, ki je leta 2009 med obiskom Vesninega mlajšega brata Sama, ki je nastopal na mednarodnem turnirju na Ptuju, odkupila eno od razstavljenih likovnih del varovancev Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava. S to potezo so dokazali svojo dobrodelnost in humanitarnost. Prav gotovo pa ne oni, ne kdor koli od nas ni slutil, da bodo v tako kratkem času sami potrebni pomoči dobrih ljudi. Kot pravijo, se dobro vrača z dobrim in vsi, ki se bomo kakorkoli odzvali prošnji Vesninega očeta, bomo naredili veliko, dobro delo. Dobro delo so že opravili strokovnjaki Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je Vesna prejela prve terapije, ki pa jih bo zaradi zahtevnosti bolezni morala nadaljevati v tujini. Prepričani smo, da bo v tej njeni najtežji partiji zmagala, da bo uspešno končala študij medicine (je študentka zadnjega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani) in da bo s svojim bogatim šahovskim in poklicnim znanjem pomagala številnim mladim ša-histom in vsem, ki bodo njene pomoči potrebni.
Rezultati na ptujskem dobrodelnem turnirju tokrat niso bili v ospredju. Velja pa omeniti vsaj najboljše tri. Zmagal je MM Zlatko Bašagič iz Ljubljane, ki je iz sedmih partij zbral 6 točk, drugi je bil najboljši domačin, mladi MK Žan Belšak s 5,5 točke, tretji pa s 5 točkami 13-letni Sašo Nikič iz Maribora.
Ob koncu velja zapisati še eno posebnost: v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil član ŠD Ptuj tudi stric Vesninega očeta, Anton Rožič. Nekaj časa je celo opravljal funkcijo gospodarja.
Silva Razlag
Foto: MK
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 13. avgusta 2013
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Ptujčani pričeli priprave na 3. ligo
Članska ekipa Nogometne šole Drava se je v pretekli sezoni 2012/13 brez poraza v Super ligi in v dodatnih kvalifikacijah proti Šoštanju prebila v 3. ligo vzhod. Trener ptujske ekipe Franc Fridl je pričel priprave 25. julija.
Trenutno je v vadbeni proces vključenih 22 nogometašev, med katerimi so skoraj vsi igralci iz lanske sezone. Med njimi ni le zveznega igralca Roka Mariniča, ki bo kariero nadaljeval v Avstriji. Članski ekipi so se priključili tudi nekateri mladinci, ki so občasno že bili v postavi Drave. Igralci so prišli na priprave v dobrem fizičnem stanju, saj je večina v premoru vadila po samostojnih programih. Trenutno ekipa dela predvsem na okrepitvi fizične vzdržljivosti, na drugi strani pa vzporedno že delajo na taktičnih pripravah. Prednost ekipe v 3. ligi bo vsekakor dobro medsebojno poznavanje igralcev, tako da z uigrano-stjo ne bi smelo biti težav. To bodo nadgrajevali tudi na prijateljskih tekmah, zaenkrat so odigrali dve z Marjeto in eno s Stojnci. V programu imajo še najmanj tri pripravljalne tekme, znani tekmeci so Rakičan, Beltinci in Lenart. Prvo prvenstveno tekmo v novi sezoni bodo Ptujčani odigrali zadnji vikend v avgustu proti Fosilu-mu iz Šentjurja.
David Breznik
PRIJATELJSKA TEKMA: STOJNCI - NŠ DRAVA 3:4
(2:1)
STRELCI: 1:0 Zorko (15.), 2:0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani se že pripravljajo na novo sezono in nastope v 3. SNL - vzhod.
Zorko (22.), 2:1 Letonja (31.), 2:2 Krajnc (67.), 2:3 Antolič (70.), 2:4 Kajtazi (76.), 3:4 S. Meznarič (83.)
STOJNCI: Ladic, Golob, S. Meznarič, P. Meznarič., P. Pernek, Kramberger, Petrovič, Priher, Ja-lušic, Horvat, Zorko. Igrali so še: Roškar, Vinkovič, Rižnar. Trener: Boris Klinger
NŠ DRAVA: Ajlec, Frangež, To-polnjak, Rumež, Nikollaj, Krajnc, Ljubec, Antolič, Arsič, Kajtazi, Za-goršek. Igrali so še: Music, Kirič, Letonja, Goričan, Kočar. Trener: Franc Fridl.
V zanimivem prijateljskem srečanju sta se pomerila stara znanca nogometnih zelenic na našem območju. Za Stojnce je bila omenjena tekma tretja v teh pripravah, za Ptujčane pa druga. Obračun je bil odigran v idealnih
pogojih, pod reflektorji na odlično pripravljenem pomožnem igrišču v Stojncih, tako da vročina ni motila igralcev. Obe ekipi sta veliko menjali, obenem pa nastopili v precej spremenjenih zasedbah in z nekaj igralci, ki so na preizkušnji. Pri domačih so manjkali G. Pernek, Kokot, Ratek, Janžekovič in Milošič, poleg novincev pa so bili v ekipi trije hrvaški nogometaši, ki so v Stojncih na preizkušnji. Pri ptujskih modrih so manjkali Wagner, Hojnik, Horvat, novinec Furek pa je poškodovan. V dresu Drave se je predstavil tudi Naser Kajtazi, ki je na Ptuju igral že v 1. ligi, nazadnje pa je igral v Nemčiji.
Domačini so preko razpoloženega Zorka iz prekinitev hitro povedli z 2:0 in tudi nasploh v uvodu delovali bolje. Nato je sledilo obdobje gostov, ki so vse bolj
Nogomet m Memorialni turnir v Podvincih
Prepričljiva zmaga domačega superligasa
^_
Foto: Črtomir Goznik
Finalno tekmo med Podvinci Betonarno Kuhar in Ormožem so z rezultatom 4:1 dobili domačini (temni dresi).
NK Podvinci je uspešno izvedel že 21. memorialni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Ekipe so bile v predtekmova-nju razdeljene v dve skupine po tri, kjer so igrale vsaka z vsako. Gledalci so prišli na svoj račun, saj so lahko spremljali tri ekipe iz Super lige in tri iz 1. lige MNZ Ptuj, trenerji pa so dobili vpogled v trenutno formo svojih nogometašev. Nogometaši in gledalci so kljub veliki vročini dva dni vztrajali na igrišču in ob njem in ob tem prikazali še soliden nogomet. Prvo mesto je pripadlo domači
ekipi, ki nastopa v ptujski Super ligi, saj so bili prepričljivi v vseh tekmah. Na poti do naslova so premagali dva super-ligaša (Bukovce in Ormož) ter pokazali, da so že sedaj v dobri formi.
REZULTATI:
SKUPINA A: Dornava - Ro-goznica 2:2, Dornava - Ormož 0:1, Rogoznica - Ormož 1:1. Vrstni red: Ormož, Dornava, Ro-goznica;
SKUPINA B: Podvinci Betonar-na Kuhar - Podvinci 7:0, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci 3:0,
Podvinci - Bukovci 3:3. Vrstni red: Podvinci Betonarna Kuhar, Bukovci, Podvinci;
tekma za 3. mesto: Bukovci -Dornava 2:2 (po kazenskih strelih so zmagali Bukovci);
tekma za 1. mesto: Podvinci Betonarna Kuhar - Ormož 4:1 (2:1).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, K. Brumen, Topolo-vec, Lah, Marinič, Kuserbanj, D. Brumen, Selan, Hauptman Po-žegar, Vesenjak, Arnuga, Pukšič, Dabič-Simonič, Mulej, Pal. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
pritiskali proti domačim vratom, zapravili številne priložnosti, zadetek za izid polčasa pa je dosegel Letonja. Tudi v drugem polčasu so bili podjetnejši novinci v 3. ligi, toda številne priložnosti so ostale neizkoriščene. Na nasprotni strani je veliko težav obrambi Drave povzročal predvsem Zorko, ki je bil nedvomno prvo ime tekme. Poteza tekme je sledila v 67. minuti, ko je Krajnc iz več kot 40 metrov (!) presenetil domačega vratarja Ladica, ki je stal izven gola. Zadetek, ki ga na nogometnih zelenicah vidimo sila redko! Za popolni preobrat Drave sta poskrbela Antolič in agilni Kajtazi, po obdobju številnih priložnosti na obeh straneh pa je končni izid postavil S. Meznarič.
tp
Nogomet • Memorialni turnir
Zasluženo slavje Leskovca
V Slovenji vasi so prizadevni organizatorji pripravili dvodnevni memorialni turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagovalci sobotnih dvobojev so se v nedeljo merili v finalnem delu, kjer so si zmago na turnirju zasluženo priigrali nogometaši Leskov-ca. Ti so v nedeljo ugnali oba tekmeca, ki sta jim športno zaželela veliko uspeha v 1. ligi MNZ Ptuj. Igralci vseh ekip so kljub veliki vročini prikazali borben nogomet, sodniki pa so jim vsakih 15 minut odmerili kratek premor za osvežitev.
Na trenerski klopi Slove-
nje vasi se je prvič predstavil Aleš Gerečnik, ki bo obenem nastopal tudi v vlogi igralca. Z dosedanjim delom igralcev na treningih je izjemno zadovoljen, zato pričakuje dobre nastope tudi v prvenstvenih obračunih.
Rezultati:
sobota: Hajdoše - Tržec 4:1 (0:0), Slovenja vas - Makole 2:1, Grajena - Leskovec 0:3;
nedelja: Slovenja vas - Lesko-vec 1:2, Hajdoše - Leskovec 0:2, Slovenja vas - Hajdoše 3:1.
Končni vrstni red: 1. Leskovec, 2. Slovenja vas, 3. Hajdoše.
JM
Predstavniki Slovenje vasi (2. mesto), Leskovca (1.) in Hajdoš (3.) z osvojenimi pokali. Leskovec si je z zmago prislužil tudi velik prehodni pokal.
Nogomet m Turnir na Polskavi
Senzacionalna zmaga Zgornje Polskave
-	j-jueC« amaterski kogometn
TljlW'lflM	spodNJAPOLSKRVIl-3 AUCUST201
KELME %■ (EjU swwfjwtst^w ^
Dobitniki priznanj na turnirju v Spodnji Polskavi
Nogometaši iz Zgornje Pol-skave, člani 2. lige MNZ Ptuj, so postali zmagovalci tretjega tradicionalnega članskega turnirja Master Cup Kleme 2013, ki je bil to soboto na Spodnji Polskavi. Največji amaterski turnir v Sloveniji je tako dobil novega zmagovalca, pred tem sta to prestižno lovoriko osvojili ekipi Kovinarja iz Štor in Tehnotima Pesnice.
Zgornjepolskavčani so v velikem finalu premagali tretje-ligaša Aha Emmi Bistrico po enajstmetrovkah z 2:1, potem ko se je srečanje v regularnem času končalo z izidom 0:0.
Junak srečanja je bil vratar zelenih iz Zgornje Polskave,
Alen Partlič (najboljši vratar turnirja), ki je ubranil kar dve enajstmetrovki in poskrbel za veliko navdušenje v ekipi, ki jo je vodil stari trenerski maček Janko Simonič. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran nogometaš Bistrice Marcel Bo-škovič, pokal za najboljšega strelca je osvojil Gašper Rep-nik (Vir). Pokal za fair play je romal v roke ekipe Aha Emmi Bistrica.
Pokale in priznanja najboljšim so podelili predsednik KS Spodnja Polskava Milan Mom, podpredsednik NZS Stanko Glažar in predsednik Sport kluba M Nani Matjašič.
Tudi letos je bil turnir or-
ganiziran na visoki ravni, z bogatim nagradnim skladom, zmagovalec je namreč pospravil ček v vrednosti kompleta nogometnih dresov blagovne znamke Kelme, ki ga je podarilo podjetje Patrick sport iz Ljubljane, ki je tudi uradni zastopnik te blagovne znamke v Sloveniji.
Končni vrstni red:
1.	Zgornja Polskava
2.	Aha Emmi Bistrica
3.	Vir
4.	ZU-VIL Brunšvik
5.	Avtop. Grobelnik Polskava
6.	Litija
7.	Tehnotim Pesnica
Ur
Foto: JM
torek • 6. avgusta 2013
Kronika
ŠtajenkiTEBlUK 15
Ptuj • 21. Rancarija
Zabava in druženje na ptujskem morju
V soboto je na Ptujskem jezeru potekala že tradicionalna Rancarija, športna, rekreativna in zabavna prireditev, ki je bila tokrat že 21. zapovrstjo. Brodarsko društvo (BD) Ranca jo vsako leto priredi v sklopu občinskega praznika mestne občine Ptuj z namenom ohranjanja čolnarjenja s tradicionalnimi dravskimi čolni.
Tekmovanje se je uradno pričelo z otvoritveno vožnjo, ko sta se med seboj pomerili županova ekipa MO Ptuj in ekipa upravnega odbora BD Ranca. »Sonce nas je obdarilo, vročina pa tudi, zato bo letos veslanje zagotovo počasnejše,« je ob začetku tekmovalnega dela povedal predsednik Emil Mesarič, ki se je z otvoritveno vožnjo skupaj z ostalimi člani upravnega odbora društva tudi sam pomeril v veslanju. Kot je dejal, je njegova ekipa zmago prepustila mestnim svetnikom, saj se jim niso hoteli zameriti, v prihodnje jih bodo morda še potrebovali. Vendar se s tem ni strinjal vodja ekipe, ki sicer ni tekmoval, župan Štefan Čelan, ki je dejal, da je njegova ekipa progo premagala pošteno od prvega do zadnjega veslaja. Letos se je sicer med seboj pomerilo
Foto: Črtomir Goznik
Članice ekipe Agentke so poskrbele za atraktiven izgled in nastop.
20 ekip, ki so tekmovale s tradicionalnimi dravskimi čolni rancami. V tekmovanju z ran-co lahko tekmujejo ženske, moške ali mešane ekipe, vsaka šteje pet članov, od tega so štirje veslači in en krmar, od slednjega je tudi odvisna uspešnost ekipe, poleg tega pa je zelo pomembno še usklajeno
veslanje. Na startu sta se v boj hkrati podali dve ekipi, ki sta se potegovali za čim boljši čas, ta pa se kasneje upošteva pri skupni uvrstitvi. Najboljše štiri ekipe so se za najvišja mesta pomerile še v finalu. Treningi so na ptujskem morju potekali že ves teden in nekatere ekipe so to vzele zelo resno. Progo,
Foto: Črtomir Goznik
Tekmovalci so kljub vročini uspeli v zglednem času preveslati 600 metrov dolgo progo.
ki je bila dolga 600 metrov, so v najkrajšem času preveslali člani ekipe Mladi rancarji 1,
za njimi pa še Mešančki in AP delitev nagrad ter družabno Grušovnik - Friki. Tekmoval- srečanje z živo glasbo. nemu delu sta sledila še po-	Patricija Kovačec
Ptuj • 16. praznično balinanje
Rekreativno in družabno srečanje z dodatkom bograča
Na balinišču na dvorišču Doma krajanov dr. Jožeta Potrča na Potrčevi 34 na Ptuju je 1. avgusta potekalo že 16. praznično balinanje, rekreativno in družabno srečanje, ki ga je ob prazniku MO Ptuj že tradicionalno pripravilo ŠD Center Ptuj. Letos se je pomerilo 12 ekip.
Največ športne sreče je imela ekipa mestnega sveta MO Ptuj, ki so jo sestavljali Emil Mesarič, Miro Vamber-ger m Aleš Štrafela. Druga ekipa ČS Ljudski vrt, v kateri so tekmovali Jože Mohorko, Vitko Breznik in Ivo Jelen, je bila druga. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa DU Ptuj, v kateri so tekmovali Franc Ko-dela, Marjeta in Miro Moran. Tekmovanje je vodil Marjan Lenartič, sodila pa sta mednarodna sodnika Boris Premzl in Slavko Skok. Ekipe so tekmovale na izpadanje na dve dobljeni igri, preostale tri ekipe so se na koncu pomerile vsaka z vsako. Udeležence letošnjega prazničnega balinanja je pozdravila tudi predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak. Predstavila je strukturo uporabnikov Doma krajanov dr. Jožeta Potrča, v katerem ima DU Ptuj po novem dva prostora, druge prostore pa za svojo dejavnost uporabljajo Društvo gluhih in naglušnih Podravja
-	podružnica Ptuj, Združenje za MS Slovenije - podružnica Ptuj, ŠD Center Ptuj in Zveza društev tabornikov
-	Kvedrov odred Ptuj. Dom upravlja ČS Center, ki je pred kratkim uspešno izvedla tudi sanacijo kletnih prostorov, v katerih bodo potekala najrazličnejša druženja, srečanja, delavnice in podobno. Mo-
Foto: Črtomir Goznik
V prazničnem balinanju se je pomerilo 12 ekip.
rtomir Goznik
Tudi letos so za tekmovalce in gledalce pripravili okusen prekmurski bograč po več desetletij starem receptu.
žen je tudi dnevni najem, pravi Bezeljakova. V ČS Center si želijo, da bi tako v Domu, kot na dvorišču doma potekalo čim več druženja in rekreacije občanov in drugih uporabnikov. Že ob obnovi so si ga osmislili kot center medgene-racijskega sodelovanja.
Prvega avgusta je na dvorišču Doma krajanov dr. Jožeta Potrča ponovno zadišalo tudi po izvirnem prekmurskem bograču. Recept zanj je pred več desetletji na Ptuj prinesel predsednik ŠD Center Jože
Maučec, ki je zadovoljen, da se tradicija prazničnega balinanja na Potrčevi ohranja. Kuharji (Adolf Mihelač, Drago Žlender in Boris Zagor-šek) so letos za njegovo pripravo porabili 17 kg svinjine,
govedine ter divjačine, mesa jelena in divje svinje. Teknil je tako rekreativcem kot tudi gledalcem oziroma navijačem ob igrišču. Razdelili so okrog 150 porcij.
MG
Gorišnica • Zlatoporočenca Fogec-Časek
Skozi 50 let težkega življenja
Ob koncu prejšnjega meseca sta praznovala zlati jubilej zakonske zveze zakonca Fogec-Časek iz Zagojičev.
Zlati ženin se je rodil 14. 8. 1936 v hrvaškem Zlaganju. Ker je bila družina mnogoštevilna, si je poiskal delo preko meje v Sloveniji. Zaposlil se je na takratnih Jugoslovanskih železnicah. Med opravljanjem vsakodnevne službe se je težko ponesrečil in postal invalid, od takrat mu je stalnica invalidski voziček. Zlatoporočenka Stanislava se je rodila 10. 11. 1938 v Zagojičih. Kar nekaj časa je bila v službi v bivši Delti na Ptuju. Poročila sta se leta 1963. V zakonu se jima je rodil žal že dolgo pokojni sin Ivan, ki se je leta 1988 smrtno ponesrečil. Od takrat sta ostala sama. Še pred tem sta si zgradila hišo, v kateri danes živijo v slogi in medsebojni pomoči z družino Zorko, ki jima na jesen življenja nudi vso potrebno pomoč.
L. Župec
Foto: Alojz Zupec
16 Štajerski TEDNIK
Posolovna sporočila, naši bralci pišejo
torek • 6. avgusta 2013
Spodnje Podravje • Poročilo KGZ Ptuj
Posledice suše v Podravju so katastrofalne
Na našem območju je bilo že v drugi polovici julija opaziti večjo škodo na posevkih, posebej na koruzi, bučah, krompirju in tudi trajnih nasadih sadja.
Na območju zavoda Ptuj je v obdobju od 1. maja do 31. julija 2013 padlo celokupno manj padavin kot v enakem obdobju leta 2012. V primerjavi okrog 70 l/m2. Posledično je začelo na kmetijskih površinah po 20. juliju močno primanjkovati vode. V začetku avgusta je na poljščinah vidna močna prizadetost površin zaradi suše. Dejstvo je, da je posebej na koruzi in bučah pomanjkanje padavin pustilo močne posledice in
dejansko že sedaj lahko govorimo o naravni nesreči širše razsežnosti. Koruzna rastlina je na posameznih območjih prizadeta od 45 do 85 %, na teh površinah ne bo pridelka zrnja, buče od 55 do 75 %, travniške površine so že brez dveh odkosov, kar je posledica neugodnih vremesnkih razmer za sušenje sena prvega odkosa, ki je zamujal. V vinogradih prihaja do venenja grozdja, grozdje je sedaj ostalo tudi v neki
Prizadete kulture	Obseg površin	Ocena poškodovanosti
Koruza	7000	45-85 %
Buče	2000	55-75 %
Krompir	250	45-55 %
Vrtnine na prostem	200	80-90 %
Sadovnjaki	500	35-45 %
Vinogradi	400	30,00 %
Travinje	20000	izpad 2 odkosov
V tabelo so zajeti podatki prizadetih površin na območjih: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart.		
fazi debeline jagod, kar se bo gotovo odražalo v zmanjšanju količine pridelka na zelo
izpostavljenih površinah, od 35 do 45 %, v sadovnjakih prihaja do odpadanja sade-
žev, ocenjujemo, da je na posameznih površinah tudi do 40 % odpadlih sadežev. Zaradi visokih temperatur so že opaženi ožigi sadežev. Sadje je dodatno otresel viharni veter v ponedeljek, 29. julija 2013, ki je z orkansko močjo povzročil tudi dodatno škodo na lesu, odtrganih vejah, odtrganih in podrtih poganjkih. Posledice suše so sedaj že takih razsežnosti, da bomo morali sprožiti postopek popisa škode po suši.
Posebej so prizadete občine, ki imajo izrazito prodnata tla (Markovci, Gorišnica, Hajdi-na, Kidričevo, Dornava, Središče ob Dravi in Ormož). Trpijo pa tudi strniščni posevki, saj ravno v fazi potreb po vodi manjka padavin. Večina kmetij pa tudi ni posejala strniščnih posevkov zaradi suše, ker seme ne bi vzklilo.
Vodja oddelka KSS Ptuj Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Pisma bralcev
Majšperk - Po »Pastirovcu« dela v polnem zamahu ...!
Precej nas je, ki uporabljamo nekoč »gozdno pot«, zdaj odmerjeno in obnavljajočo cesto iz severovzhodne strani Do-lene na Janški Vrh.
Janški Vrh je bil pred več ko 120 leti znan po vinogradih in vinu tudi na dunajskem dvoru, lastniki, graška Šparkasa, in drugi veletrgovci in posestniki so skrbeli za njihovo lastnino pa tudi posredno za živelj v tem delu Haloz. Danes je ta kraj prepuščen še redkim domačinom in vztrajnim ljubiteljskim vinogradnikom, ki se jih meni odbijajoče, drugim pa slabšalno imenuje »vi-kendaši«, vendar prav ti skrbijo, da zaraščanje grmičevja, robide in trnja ne prekrije nekoč skrbno obdelane krče, strme pašnike in redkih njivic od marljivih in delovnih Haložanov - Janžovlanov, danes se nas lahko prešteje na prste ene roke.
Danes je po pobočju s severne strani, iz zaselka Doklece do cer-
kve, speljana urejena asfaltirana cesta, prispevek Občine Maj-šperk s soudeležbo domačinov in uporabnikov. Na tak način, pobudo in vztrajanje, je posodobljenih kar nekaj krajevnih cest na desnem bregu Dravinje. Dolgo, predolgo pa ni stekla akcija za 2 km dolgo cesto Pastirovec. Letos je stekla s pomočjo gradbenega odbora. Veliko izkušenj, zaslug in zaupanja se pripisuje predsedniku Francu Kozelu, saj je uspešno in odgovorno vodil tudi gradbeni odbor za cesto Hameršak-Kozel kot manjkajoči del do cerkve.
Zdajšnji gradbeni odbor(GO) sedmih članov se po potrebi sestaja na sejah, da bi po sektorjih seznanili uporabnike o realizaciji del. Po sektorjih so na seznamu lastniki zemljišč in objektov, ki so
(bodo) hkrati uporabniki obnovljene ceste. Predvidoma 45 do 50 se je po razpoložljivi katastar-ski dokumentaciji pričakovalo soudeležencev pri sofinanciranju
500,00 €, saj je le na ta način občina pripravljena pristopiti k modernizaciji. Iz nekih drugih časov in dejavnosti, ko sem bil prisoten, pobudnik ali celo no-
silec akcije, vem, da se povsod zatakne pri denarju, tudi tokrat. Ne trkam na nikogaršnjo zavest, le miselnost bi morala biti ista, modernizacija poteka le za skupno dobro vseh uporabnikov, če pri tem ne znamo, ne moremo ali nočemo sodelovati, potem ne moremo pričakovati, da nam bo to poklonjeno s strani občine, ki ima več tistih, na drugih lokacijah, ki so z njo pripravljeni stopiti skupaj. Bomo znali storiti to mi, ob »Pastirovcu«? Verjamem, da je v nas toliko zaznavne pripadnosti, da ne bo tistim nerodno srečati se na asfaltu, pod katerim ni tudi njihovega kakršnegakoli že vložka, prispevka za obnovljeno ceste.
Ob zadnji seji GO se je zbralo cca. 10.000 €, pove E. Šara, ki je zadolžen za vse, kar je v zvezi s financiranjem pri tej akciji. Seznanjeni smo s predračunsko vrednostjo 100.000,00 € takšnih del, od zemeljskih del, odtoki, gramoznega tampona z zaključno finalno položitvijo asfalta za
1000 m dolžine in 3,5 m širine ceste. Uspelo nam je prepričati občino, da smo vredni zaupanja in zmožni maksimalno izpolniti obljubo, ki smo jo dali.
Opravljene so odmere, primerno so izvedena zemeljska dela, položeni odtoki z jaški. Dela, ki jih izvaja podjetnik Žolger, so opravljena solidno in strokovno, saj so nenehno nenapovedano pod nadzorom GO. Ne da bi šlo za nezaupanje, ampak vemo, da bomo to morali plačati v veliki meri z zbranimi sredstvi, zato se čutimo in smo odgovorni Res, da bi se dela morala zaključiti sredi leta, vendar se je zapletlo pri GG, spravilu lesa, podrtega ob sami trasi. Zdaj ko je vsak dan več videti, je menda splahnelo nezaupanje tistih črnoglednežev na začetku. Ja, če bi bilo več svetlejšega gledanja pri zadanih si nalogah, nas te ne bi samo oplemenitile, ampak zagotovo združevale ...!
Za GO Pastirovec Edvin Aubelj
Hajdina • Srečanje sošolcev
Spet skupaj po 55 letih
Pred mnogimi leti, minilo jih je natanko 55, smo zapustili šolske klopi ter se razšli.
Pisma bralcev
Davek na nepremičnine - kazen pridnim
V poplavi davkov, s katerimi nas obdaruje vlada, je tisti na nepremičnine hudo vprašljiv. ZAKAJ?
Ponovno smo se po vsem tem času srečali sredi junija letos v gostišču Rajh. Izmenjali smo si novosti naših dni ter obudili spomin na preteklost, na tiste lepe in srečne dni.
Da si na starost polepšamo trenutke, se srečujemo kar vsako leto, da poklepetamo, se po-veselimo in nazdravimo.
Na letošnje srečanje smo po-
vabili tri učitelje. Udeležila se ga je naša priljubljena, zlata učiteljica, naša druga mama Manca Terbuc, kar nam je bilo v veliko veselje. Pod njeno taktirko smo ponovno zapeli naše stare ne-pozabljene pesmi. Ob tem nismo pozabili tudi na naša dva slavljenca, ki sta praznovala god in sta si zaslužila zdravljico.
Franc Repec
Foto: Sijanec
Ta davek je, po sporočilu vlade, nadomestek prispevka za »uporabo« stavbnega zemljišča«. Ta davek je dediščina prejšnjega sistema, ko si kupljeno zemljo imel, kljub nakupu, v koriščenju za 99 let, in si pač plačeval »odškodnino« za uporabo že kupljene zemlje.
Danes ni nobenega razloga za obstoj in pobiranje kar visokega davka, razen morda za kaznovanje pridnih, ki niso čakali na državo, da si rešijo bivalne možnosti. Namreč, danes so na posesti že zdavnaj plačani VSI davki. Ko kupiš zemljo za hišo, plačaš davek in za komunalije - plačaš prispevek(davek)... Za gradbeni material plačaš kar 20 odstotkov (prej davka, sedaj pa DDV celo 22%). Ko ti zidajo hišo, plačaš delavce - oni pa davek od prihodka, gradbinec pa še kaj drugega. Pri priključkih na stavbo prav tako iste plačaš. Poleg tega je veliko graditeljev gradilo svoje gnezdo
na kredite (tudi 30 letne!-torej še danes) in porabilo še veliko svojega zastonj dela. Zakaj potem še VSAKOLETNI DODATNI (VISOKI) DAVEK na nepremičnino in še na vse že plačane davke. Torej je potem res to: kazen za pridne. Pa še to: obremenitev je ponovno na starejših, ki so si trgali od ust od povojnih časov naprej. Od mladih ima le redko kdo kakšno nepremičnino. Najmanj, kar bi morali vzeti v obzir, je določitev minimuma in maksimuma kvadrature na osebo brez davka, saj gre za socialno varnost državljanov. Kdor presega kvadraturo, pa lahko plača »davek« na višek. Tako bi sprostili velika stanovanja z enim prebivalcem. Kdor ima več stanovanj, spada v preseganje kvadrature ali pa itak plača davek od oddajanja! Vikende bi morali ocenjevati po posebnem ceniku in po velikosti.. Ni vseeno, ali gre samo za uto ali pa za dvorec.
Drugi važen kriterij je, da se upošteva okoliš, kje se nahaja objekt s pripadajoči infrastrukturo, podobno kot je bilo do sedaj.
Ozirati se na cene iz časa »debelih krav« v času recesije ni realno (sedaj pa še cene padajo). Takrat ocenjena vrednost danes ni poštena in še manj humana, saj je danes recesija, brezposelnost in revščina. Takrat pri popisu so zbirali še podatke o novih strehah, novih oknih in vratih, o klima napravah, ... Vse to je dvignilo ceno stanovanja. EKO ozaveščeni bodo plačevali več kot ostali.
Sicer pa, če smo v tržnem gospodarstvu, je cena objekta dogovorna med kupcem in prodajalcem. Lahko presega tudi večkratno uradno ocenjeno vrednost (ali manj), če se kupec strinja, pa tudi davek na prodajo se itak plača od pogodbene cene. Davčna ocena stavbe je bila prisotna v prejšnjem sistemu, ko je davkarija cenila vre-
dnost stavbe in si plačal davek od te cene in ne od prodaje. Tega NI VEČ!
Kmetijska poslopja se ne smejo obdavčiti (veliko jih je tudi še v dolgovih), saj so za preživetje kmetije potrebna in se itak davek posredno pobira že od dohodka kmeta.
Največja neumnost v zakonu je lastna obdavčitev države na državnih zgradbah in skladu kmetijskih zemljišč. To je birokratsko prelivanje dohodkov in odhodkov. Rezultat je itak NIČ!
Ni potrebe po odiranju malega človeka za 230 MIO €, raje naj se birokrati (in vlada) lotijo pobiranja neplačanih davkov in prispevkov, preprečijo sivo ekonomijo in poberejo davke od denarja v davčnih oazah (kot Nemčija v Švici) ter z vrnitvijo nakradenih sredstev taj-kunov. Izplen bi bil nekajkrat večji kot je sedanji lov za teh 230 MIO €. Tudi zadolžitev ne bi rabili. Sicer pa, zakaj smo sprejeli nekakšno »ZLATO PRAVILO« v Ustavi, pa se kljub temu še vedno zadolžujemo??
Končajmo že enkrat z stiskanjem malih ljudi in NEOLIBERALIZ-MOM EU.
Kužnik Vladimir,
Krčevina pri Vurberku 2h
Foto: EA
torek • 6. avgusta 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (9.)
Gor in dol po Bakuju
Dolgoletna vojna, ki je pustila globoke posledice v družbi Armenije kakor tudi Azerbajdžana, se je pričela. Armenci so bili zaradi prikrite ameriške pomoči v izrazito boljšem položaju in so osvajali mesto za mestom. Dogajali so se pokoli nepredstavljivih razsežnosti. Šele Iliyev He-yder, nekdanji komunist in kasnejši predsednik parlamenta, je uspel ustaviti pro-dirajočo armensko vojsko. Nagorno Karabah je po sklenitvi premirja prevzel status quo in je pravno-formalno del Azerbajdžana. Vsekakor pa je samo vprašanje časa. Do nove vojne. Do novega pobijanja. Nepotrebnega. »Naši politiki pa tovrstno stanje politične napetosti več kot ustreza, saj tako upravičujejo avtoritarni sistem družine Heyder,« precej odkrito pripoveduje voznik. Brez strahu. Presenečen nad njegovo iskrenostjo. Čeprav sem si želel ogledati področje Nagorno Karabah, pa je proces za ureditev dovo-
_____________________^"if'*1^! ____________
Foto: Uroš Zajdela
Tudi nekaj slapov je bilo na poti. Temu konkretno domačini pravijo »Niagrski slapovi«. Zakaj že?
ljenja preprosto preveč zapleten, pogosto tudi medsebojno izključujoč. Pa kdaj drugič.
Še se selim od mesta do mesta. Razen nekaj spomenikov Heyderju, prikupnih starih jeder in nepregledni množi-
Pusta pokrajina ob Kaspijskem morju
Foto: Uroš Zajdela
Blatni vulkani
Foto: Uroš Zajdela
ci »štantov« na vsakem koraku, me Azerbajdžanska mesta niso prepričala. Žal mi je zmanjkalo časa za obisk zgodovinske prestolnice Ganja, ki najbolj odseva bogato azeri zgodovino. Počasi se vračam v Baku.
Baku ali mesto ogj
Po nepozabni avanturi se vrnem v Baku. Odpravim se na bližnjo tržnico, saj je to idealen kraj za dejansko spoznavanje mesta. Podobna »roba« kot povsod. Tržnica je razdeljena na več tematskih delov, od sadja in zelenjave, preko mesa in rib pa vse do rezervnih avtomobilskih delov. Nič posebnega na prvi pogled. A sredi tržnice se nahaja poseben kiosk z zatemnjenimi okni. Pred njim sedi sila lepo oblečen trgovec z velikimi in očitno dragimi očali. Hitro pristopi do mene. Že hitiva v njegov kiosk. Previdno zapre vrata. Odpravi se do bližnjega hladilnika. Vse skupaj precej skrivnostno. Očitno želi narediti vtis. Na veliko mizo odloži posodo. V pričakovanju. Seveda, kaviar! In to čisto pravi kaviar. Ne tisti iz slovenskih nizkocenovnih trgovin, ampak svež kaviar iz Kaspijskega
Že smo na poti v civilizacijo in prvi bari (gostilne) so že v vidnem polju.
Foto: Uroš Zajdela
morja. Malo poskusim. Neprijeten okus. Rahlo po ribi, seveda, a precej sluzast. Ni mi všeč. Še manj ob pogledu na ceno. Majhen zavojček tega kaviarja ima ceno neverjetnih 120 EUR, brez možnosti pogajanja. Sicer pa je Azerbajdžan znan po izvozu kaviarja, zlasti
seveda v sosednjo Rusijo. Kajje
Azerbajdžanski kaviar?
Kaviar, gre pravzaprav za siva jajca ribe jeseter, je danes ena izmed najdražjih jedi na svetu. Včasih ni bilo tako, saj so bile britanske vojaške enote leta 1919 prisiljene v množično prehranjevanje s kaviarjem. Danes je slika povsem drugačna, kar je posledica pretiranega ribolova in onesnaževanja, s čimer je riba jeseter bila celo na listi ogroženih živalskih vrst. Posledično je kaviar »drag kot žafran«. V Kaspijskem jezeru so štiri podvrsti ribe jeseter, in sicer aseterina in osetra, ki proizvajata najcenejši kaviar, boljšo kakovost zagotavljata sevruga in zlasti beluga. Največja beluga, ki so jo uspeli preučiti, je v dolžino merila kar 9 metrov in je imela blizu tone! Težava je v tem, da beluge živijo okrog 60 do 70 let in začnejo proizvajati jajčeca za kaviar šele, ko so stare okrog 20 let. Mnoge med njimi so že prej ulovljene in na jedilnikih številnih restavracij. Od leta 2009 obstaja v Azerbajdžanu kvota 300 kilogramov za izvor kaviarja beluge.
Razen tržnice pa sem si zadal nalogo odkriti, zakaj Baku imenujejo mesto ognja in kaj več o Evroviziji. Le nekaj samostojnih korakov in že se mi pridruži eden izmed mimo-hodcev. Greva na čaj. Fantu je bilo ime Mahmud in je študent prava. Starši so se iz Turčije, bratske države Azerbajdžana, preselili v Baku s trebuhom za kruhom. Mahmud že celo življenje živi v Bakuju.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 6. avgust Danes goduje Ljubo.
776 p. n. št. so Grki so izvedli v Olimpiji svoje prve igre. Od vseh iger v antični Grčiji so bile najimenitnejše tiste, ki so v Olimpiji v mestni državi Elidi potekale v čast Zevsu.
1811 so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«.
1881 se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin.
1886 se je rodil v Trstu prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan.
1894je dobila Škofja Loka kot prvo slovensko mesto javno električno razsvetljavo.
1940 si je SZ priključila baltske države
1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje na Nagasaki. V Hirošimi v hipu umrlo 70.000 ljudi, kasneje za posledicami sevanja še 130.000. V Nagasakiju umrlo 70.000 ljudi. Sreda, 7. avgust Danes goduje Kajetan.
1779 se je rodil nemški geograf Carl Ritter, ki je skupaj s svojim rojakom Alexandrom von Humboldtom utemeljil sodobno geografsko znanost.
1819 so v bitki s približno enako močno vojsko Španiji zvestih rojali-stov dosegli Simon Bolivar in domoljubni bojevniki odločilno zmago v boju za neodvisnost Kolumbije.
1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari.
1893 so odprli v Benetkah prvo mednarodno razstava moderne umetnosti. Slavni beneški bienale še danes nadaljuje tradicijo.
1895	so postavili Aljažev stolp na Triglavu. Četrtek, 8. avgust
Danes goduje Miran.
754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih podob. To je povzročilo, da je bilo mnogo del v kratkem uničenih.
1859 je izšel je cesarski ukaz o rabi ljudskih jezikov na gimnazijah, ki je določal, da se v gimnazijah dežel, kjer večina »ni nemškega jezika«, uporablja večinski jezik.
1861 se je rodil angleški biolog Wilin Bateson. V biologijo je uvedel izraz genetika.
1925 je prišlo do velikega pohoda Ku Klux Klana na Washington. Petek, 9. avgust
Danes je mednarodni dan domorodcev. Danes goduje Janez.
1942 je indijska kongresna stranka sprejela resolucijo z zahtevo po takojšnjem britanskem umiku iz Indije.
1945 so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. To je bilo
tretji dan po atomski bombi na Hirošimi.
1963 se je rodila ameriška pevka Whitney Houston.
1974 je škandal Watergate pobral svojo najpomembnejšo žrtev, ko
je Richard Nixon postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral
odstopiti.
1902 so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria.
1912 se je rodil v Ribnici na Dolenjskem skladatelj in dirigent Bojan
Adamič.
1916 so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1991 so se sestali v Ljubljani predstavniki Slovenije in JLA in razpravljali o tehničnih podrobnostih umika armade iz Slovenije. Sobota, 10. avgust Danes goduje Lovrenc.
1674 je bil v Greenwichu pri Londonu ustanovljen astronomski observatorij.
1893 se je v Kotljah na Koroškem rodil slovenski pisatelj in politični delavec Prežihov Voranc (Lovro Kuhar).
1896	so odprli prvo planinsko kočo na Kredarici pod Triglavom. 1928 se je v Žireh rodil slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan.
1945 je Japonska je zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s
pogojem, da cesar obdrži prestol.
1960 se je rodil Antonio Banderas.
Nedelja, 11. avgust
Danes goduje Suzana.
1789 je francoska skupščina uradno ukinila fevdalni red. 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat.
1880 se je rodil v Lokvah pri Novi Gorici general in politik Leon Ru-pnik.
1918 se je rodil na Bledu pisatelj Karel Mauser. 1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil slovenski filozof in alpinist Klement Jug.
1938 je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije izdal odlok, s katerim je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije. 1954 so ustavili vse vojaške akcije v Indokini med francoskimi četami in četami osvobodilnih gibanj v Vietnamu, Kambodži in Laosu. Ponedeljek, 12. avgust Danes je svetovni dan mladih. Danes goduje Klara.
1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu.
1859 so naredili v Pensylvaniji v ZDA prvo naftno vrtino.
1898 se je končala vojna med Španijo in ZDA, po kateri je prišlo do
neodvisnosti Kube.
1908 je prišel s tekočega traku Fordove tovarne v prvi model njegovega avtomobila T.
1981 je ameriška družba IBM dala na trg prvi osebni računalnik. 2000 se je potopila ruska jedrska podmornica Kursk. Umrlo je vseh 118 članov posadke, saj je bila podmornica polna vode.
18 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 13. avgusta 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Sonce nam ne prizanaša
Še dober mesec nazaj smo tarnali, da nas zebe, zdaj pa nam je vroče. Enako se dogaja tudi rastlinam. Trenutno jim je v takem vremenu zelo težko pomagati. V prejšnji številki ste si lahko prebrali predvsem, kaj je treba narediti pred nastopom takega vremena. Kar zapomnite si, saj bo zagotovo več poletij s takim vremenom, kakor pa tistih mokrih, vlažnih poletij.
Bliža se čas
razmnoževanja
rastlin
Vročinski val in suša vedno zmotita naravni ritem rastlin, ko se tak val konča in se temperature nekoliko znižajo, rastline zelo pogosto menijo, da se je pričela pomlad. Zato lahko že nekaj let zapored opazujemo cvetenje sadnega drevja in spomladi cvetočih okrasnih rastlin v jeseni.
Konec vročinskega vala pa navadno pomeni tudi kratek predah, počitek v cvetenju številnih okrasnih rastlin. To je čas, ko rastline ponovno zajamejo sapo, prenehajo svojo energijo usmerjati v rast in cvetenje, pričnejo pa ponovno močneje rasti korenine. Zato je to tudi čas, ko je najprimerneje razmnoževati okrasne rastline, delati potaknjence. V tem času
je najbolj zanesljivo, da bodo iz skritih brstov pognale korenine. Potaknjence lahko delamo skoraj iz vseh rastlin, tudi lesnatih grmov in celo iglavcev, le da je ukoreninjanje pri nekaterih nekoliko slabše ali pa slabo, pri drugih pa skoraj vedno uspe.
Pred tem je treba rastline najprej očistiti škodljivcev, ravno letos je teh izredno veliko. Zato svetujem, da takoj po znižanju teh nenormalno visokih temperatur na normalno poletno vročino (30 oC v sredini dneva) uporabite insekticide, ki delujejo predvsem na pršice in tripse ali resarje. Med njimi je kar nekaj takih, ki naj ne bi bili »strupeni«. Opozarjam pa, da vsi ekološki, biološki ali kakor koli jih že imenujemo pripravki niso povsem nedolžni, saj če z njimi neposredno poškropimo čebele, pikapolonice ..., ubijemo tudi te. Njihova prednost pa je, da
Zdravstveni nasveti
Okužba s humanim papiloma virusom (HPV)
Družina virusov papiloma, ki jih najdemo pri človeku, obsega več kot sto različnih genotipov HPV. Glede na vpliv na nastanek raka se HPV delijo v tri skupine: nizkorizični, srednje- in visokori-zični. Visokorizičnih HPV, ki jih povezujemo z nastankom raka, je približno 20 genotipov, najpogostejša visokorizična HPV pa sta: HPV 16 in 18.
Nizkorizični HPV povzročajo nastanek kožnih bradavic, najpogosteje na rokah, prstih in celo na obrazu. Večina teh bradavic je popolnoma nenevarnih, saj ne povzročajo drugega kot kozmetične nevšečnosti. Sre-dnjerizični HPV povzročajo na vlažni koži okrog spolovila značilne in neprijetne genitalne bradavice ali kondilome. Te bradavice so mehkejše in bolj gladke kot bradavice drugod po telesu. Najpogosteje se pojavljajo kot posamezne drobne brbončice. Izredno redek zaplet okužbe z visokorizičnimi HPV je nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu.
Genitalne bradavice se najlažje in najhitreje prenašajo s spolnimi odnosi, vendar pa to ni edini način prenosa, ta je možen tudi pri porodu, prek obleke, brisač in spolnih objektov okuženega z genitalnimi HPV. Večina ljudi, okuženih s HPV, nima nobenih simptomov. Genitalne bradavice so edino s prostim očesom vidno znamenje okužbe z genitalnimi HPV. Ženske pogosteje obolevajo zaradi genitalnih bradavic kot moški. Genitalne bradavice ne povzročajo bolečin, vendar so pogosto neprijetne in povezane z rahlo zbadajočo bolečino v tem predelu. Visokorizični HPV-virusi lahko povzročajo spremembe na celicah materničnega vratu. Spremembe potekajo več let, tudi od deset do dvajset let, od blagih do hujših predrakavih in
le v izjemno redkih primerih, če teh predrakave spremembe ne odkrijejo in zdravijo, tudi do raka materničnega vratu. Predraka-ve spremembe materničnega vratu imenujemo tudi cerviko-intraepitelijske spremembe ali s kratico CIN. Glede na stopnjo patoloških sprememb jih označujemo s CIN 1, 2 ali 3, pri čemer je CIN 3 najhujša predraka-va sprememba. Pomembno je vedeti, da tveganje za nastanek raka materničnega vratu, poleg okužbe s HPV, povečujejo tudi kajenje, nekatera kronična vnetja rodil in okužbe s HIV. Pre-drakave spremembe, ki jih povzročajo HPV, se zlahka odkrijejo že z enostavnim in nebolečim odvzemom brisa materničnega vratu, to je s testom PAP, zato je izredno pomembno, da se ženske zavedajo, da storijo zase največ, ko z rednimi pregledi pri ginekologu in odvzemi brisov materničnega vratu ali testi PAP uspešno pripomorejo k odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem k preprečevanju raka materničnega vratu. Razen tega je najzanesljivejši način za dokazovanje HPV testiranje DNA, pri katerem dokažemo genetski material (DNA) virusov znotraj celic, vendar se ta priporoča pri ponavljajočih se začetno patoloških testih PAP zaradi zanesljivejšega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu. V primeru slabšega izvida PAP-brisa in pozitivnega testa HPV je nujno potrebna dodatna preiskava: kolposkopija materničnega vratu in eventualna biopsija. Prav tako je test HPV nepogrešljiv tudi pri vseh ženskah po zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu, saj omogoča hitro in učinkovito odkrivanje še vedno prisotne ali obnovljene bolezni. Testa HPV
Tako lepo endivija uspeva pod senčilom.
Foto: Miša Pušenjak
jih sončni žarki zelo hitro v nekaj minutah ali urah razgradijo v povsem nenevarne sestavine.
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
ne uporabljamo v primerih, ko že s samim testom PAP zanesljivo odkrijemo prisotnost predrakavih sprememb materničnega vratu. Za zdaj ni uspešnega zdravila, s katerim bi zdravili okužbe s HPV in tako enkrat za vselej in v celoti odstranili HPV iz človeka, okuženega s temi virusi. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v odstranjevanje sprememb, ki jih povzročajo ti virusi. Če pride do predrakavih sprememb materničnega vratu, se lahko glede na stopnjo in obseg spremembe opravi klasična ko-nizacija, ali pa se spremenjeno območje kirurško izreže z električno zanko. Poseg se imenuje LEETZ (angl. loop electrosurgi-cal excision of transformation zone). V zadnjem času se uporablja tudi laserska terapija. Pred okužbo s HPV se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Cepivo je namenjeno preprečevanju hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, hujših pre-drakavihsprememb zunanjega splovila kot tudi preprečevanju genitalnih bradavic. Proti okužbi s HPV se cepi s tremi odmerki cepiva. Drugi odmerek je potrebno prejeti dva meseca, tretji pa šest mesecev po prvem odmerku. Cepivo prepreči okužbo le pri ženskah, ki niso bile predhodno okužene s HPV.
Lara Lukman, dr. med
Zato tudi nimajo nobene čakalne karenčne dobe. Hkrati pa se moramo tega zavedati in pripravke uporabiti šele, ko se ohladi pod 25 oC in predvsem absolutno po sončnem zahodu, saj nanje ne smejo posvetiti sončni žarki. Če jih uporabite zjutraj, bodo imeli veliko krajši čas delovanja, kakor če jih uporabite pozno zvečer, morda zdaj najbolje celo v temi. Med temi naravnimi pripravki so pripravki, ki vsebujejo piretrin, delujejo tako na resarje kakor na pršice. Poskusite pa z njimi doseči tudi spodnje strani listov.
Tretiranje rastlin ponovimo po treh do petih dneh. Priporočljivo je pripravkom dodati tudi izvlečke aminokislin, ki pojača-jo delovanje pripravka. Za boljše delovanje pripravkov proti resarjem pa je priporočljivo dodajanje navadnega sladkorja. Dodamo ga 25 g/10 l vode. Če bodo vaši potaknjenci prosti škodljivcev, bo uspeh razmnoževanja veliko večji.
Kaj se dogaja s pušpani?
Na pušpanih se je pričelo nekaj dogajati, mnogim so se že povsem posušili. Pogled nanje je zelo žalosten. Povsem suhi, sivo beli so, okoli vej je opaziti
zapredke, pajčevino. Mnogi so nad njimi obupali in jih želijo posekati. Vendar ni treba povsem obupati.
Pušpane je napadel dokaj nov škodljivec, pušpanova vešča. Njene gosenice objedajo liste, rastlina se zaradi tega zelo hitro
susi.
Žal se tega škodljivca na naravi prijazen način skoraj ne da izkoreniniti. Naravni pripravki žal niso učinkoviti. Kdor želi, naj poskusi s pripravkom iz rabarbare, vendar mora tretiranje ponavljati tri- do petkrat zapored v tedenskem presledku.
Pušpanova vešča Cydalima perspectalis je nočni metulj bele barve z rjavim robom na krilih. Jajčeca leže na notranje liste na njihovo spodnjo stran. Zato so težko dosegljiva, težko jih najdemo in uničimo. So velika kakšen milimeter in rumene barve. Iz njih se izležejo gosenice, ki so vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s posameznimi črnimi pikami ter črno glavo, dolge približno 4 cm. Kasneje postajajo gosenice rjavkaste barve. Pri svojem žre-tju tvorijo zapredke, podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se gosenica zabubi. Buba je 1,5-2 cm dolga, v začetku zelene barve s temnimi
Pušpani so prelepi grmi, poskusite jih rešiti.
Foto: Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Take poškodbe na listih pelar-gonije preprečijo dobro ukoreninjanje potaknjencev.
vzdolžnimi progami, ki postane kasneje rjave barve, skrita med listi in vejicami. Iz bube izleti vešča, ki meri čez krila okoli 4 cm in je v začetku umazano bele barve z rjavimi vrhi kril. Razvojni cikel od jajčeca do vešče traja do 40 dni, odvisno od temperatur. Na leto ima vešča od 3 do 4 generacije, ob ugodnih pogojih tudi več.
V tujini priporočajo uporabo pripravka Decis, ki deluje kontaktno, dotikalno in je želodčni strup, žal pa v Sloveniji ni registriran za uporabo pri okrasnih rastlinah. Uporabi se lahko pripravek Calypso ali Confidor ali Kohinor ali Mospilan ali Perfekthion, ki jim dodamo še kakšen kontaktni pripravek in predvsem tudi kakšno aminokislino (Delfan plus ali Protifert).
Ko gosenic ne opazite več, pušpan porežite. Lahko pa ga najprej porežete in šele nato tretirajte rastline. A v tem primeru okoli rastline pred rezjo položite folijo, da boste polovili vse gosenice, ki bodo padle na tla. Vse skupaj, porezane veje in škodljivca, potem zažgite.
Ne bojte se močne rezi, saj se rastline odlično obraščajo. Vendar z rezanjem počakajte na konec te neznosne vročine.
Pušpane spremljajte skozi celo sezono vse do zime, saj se škodljivec pogosto ponovno pojavi.
Na vrtu je težko sejati
Direktne setve v takih razmerah so skoraj nemogoče. Žal pa je skoraj že prepozno za setve repe, podzemne kolerabe in črne redkve, te vrtnine pa so na prvem mestu v boju pred zimskimi zdravstvenimi težavami. Zato setve zasenčite. Tudi po presajanju sadik je bolje, če gredico zasenčite. Na sliki poglejte, kako lepo endivija uspeva pod močnim senčilom.
Plodovk ne obremenjujte po nepotrebnem s plodovi. Vem, da jih je lažje pustiti na rastlinah, kakor pobrati in sproti vlagati, a ti plodovi po nepotrebnem porabljajo vodo rastlini, predvsem pa jo še dodatno slabijo in obremenjujejo. Zato jih pobirajte sproti.
Sicer pa bo vročina vendarle počasi popustila. Želim vam, da jo čim bolje prestanete in da vam bo vrt v jeseni kljub vsemu obilno rodil.
Miša Pušenjak
torek • 6. avgusta 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 1S
S svetovne glasbene scene
To je to
Na koncertu v kanadskem Quebecu je Celine Dion
predstavila novo skladbo z naslovom Live, ki jo bomo najverjetneje slišali tudi na njenem novem studijskem albumu Loved Me Back To Life. Album naj bi izšel v oktobru, na njem pa sodelujejo nekatera znana glasbena imena, kot so Ne-Yo, Sia ter producent Eg White. Zadnji album v angleščini Taking Chances je Celine Dion izdala leta 2007.
Švedski producent in DJ Avicii ter kalifornijski soul pevec Aloe Black sta s sin-glom Wake Me Up postavila letošnji britanski rekord, saj je omenjeni singel postal najhitreje prodajani singel v Veliki Britaniji. Da je skladba res izjemna, potrjujejo tudi svetovne glasbene lestvice, saj se je skladba v kar 47 državah povzpela na prvo mesto. Na krilih tega uspeha je že nastal tudi videospot za omenjeno skladbo, pod katerega sta se podpisala znani modni fotograf Mark Seliger in CB Miller. Avicii se medtem že pripravlja na novo presenečenje, saj bo kmalu 17. septembra objavil novo skladbo
Celine Dion
ID (Lay Me Down) na kateri gostujeta Adam Lambert in Nile Rodgers.
23. septembra bo izšel novi studijski album Petra Gabriela, nekdanjega frontmena nekoč izjemno popularne zasedbe Genesis. Na zgoščenki z naslovom And I'll Scratch Yours bodo zbrane priredbe njegovih pesmi izvajali drugi glasbeniki. Podobnega projekta se je Gabriel lotil že leta 2010, ko je izdal album Scratch My Back, na katerem so njegove priredbe znanih pesmi drugih izvajalcev. Med tistimi, ki bodo na novi plošči prepevali njegove skladbe v novi preobleki, so naslednji izvajalci: David
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTION
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTION
3.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
3.	WHATEVER - CRO
Foto: avidamy.com
Bryne, Lou Reed, zasedba Arcade Fire, Elnow, Brian Eno, Randy Newman, Paul Simon in Regina Spektor. Petru Gabrielu je preboj na svetovno glasbeno sceno kot samostojnemu izvajalcu uspel predvsem s pomočjo glasbene televizije MTV, ki je izstrelila dve njegovi veliki uspešnici Sledgehammer in Big Time. Gabriel se bo letošnjo jesen odpravil tudi na veliko glasbeno turnejo, ki jo bo pričel 28. septembra na Danskem. Najbližje Sloveniji pa bo nastopal 5. oktobra v zagrebški Areni.
Mineva 20 let od izdaje zadnjega album In Utera legendarne zasedbe Nirvana. Ob tej priložnosti bo konec septembra objavljena nova dopolnjena izdaja albuma. Originalni album In Utero je bil izdan leta 1993, tokrat pa bo izšla nova dopolnjena izdaja, na kateri bodo še nikoli objavljeni demo posnetki, manj znane skladbe in koncertni posnetki. Tokratna kolekcija bo zajemala tri zgoščenke in DVD, na katerem bo posnetek s koncerta MTV "Live and Loud" v Seattlu 13. decembra 1993. Dopolnjena izdaja bo obsegala zgoščenki oziroma tri LP-je. Nirvano sta leta 1987 ustanovila pevec in kitarist Kurt Cobain in basist Kris Novoselic. Prvi album Bleach so izdali leta 1989, šele
leto zatem pa se je zasedbi pridružil tretji člen legendarnega sestava Nirvane Dave Grohl, ki je kmalu postal nepogrešljiv član. Njihova pot se je končala tragično, saj je Cobain na vrhuncu slave, pri rosnih 27 letih, naredil samomor.
®@®
Južnokorejska glasbena senzacija Psy (Park Jae-sang), ki je svetovno slavo požel zahvaljujoč svojemu mega hitu Gangnam Style, za september napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. Pevec se trenutno nahaja v Los Angelesu, kjer je v studiu že posnel tri nove skladbe, za katere je na Twitterju napisal, da "so kar simpatične". Naj spomnimo, videospot za njegovo skladbo Gangnam Style, ki je bil objavljen lansko poletje, je na YouTubu povzročil pravo senzacijo, spot je potolkel vse rekorde, saj si ga je ogledalo
kar 1,7 milijarde ljudi.
®®®
Popularni ameriški pevec, tekstopisec in producent R. Kelly (Robert Sylvester Kelly) je izdal novi težko pričakovani singel z naslovom My Story. Pri omenjeni skladbi je sodeloval tudi znani 2 Chainz, za produkcijo pa je poskrbel Paul Jefferies. Pevec prav tako za letos napoveduje izid novega trinajstega studijskega albuma, ki bo nosil ime Black Panties. Zadnji album Write me Back je R. Kelly izdal leta 2010. Glasbenik se lahko pohvali z odličnimi referencami: 6 albumov št. 1, 11 singlov št. 1, 3 gram-myjeve nagrade, 6 American music awards in 6 Billboard music awards, v svoji karieri pa je že prodal že več kot 40 milijonov albumov. Z vsemi omenjenimi uspehi si je R. Kelly upravičeno prislužil naslov nesporni "kralj R & B" glasbe.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dobrodelnost
Vsake toliko časa si ogledam kakšno oddajo in preberem kak časopis ter se seznanim z dogajanjem na rodni grudi. Beda se v teh nehvaležnih časih širi, vzporedno pa vznikajo neštete dobrodelne organizacije ter pobude za zbiranje sredstev oziroma denarja.
Kar je v nekaterih primerih v redu, velikokrat pa ne. Osebno se mi zdi, da v našem primeru to ne kaže na nič dobrega, saj so naš problem v veliki meri nesposobne vlade, torej nesposobna država. Tako dobrodelne organizacije prevzemajo odgovornost države in rešujejo pomembne probleme, državi pa se tako ne mudi z iskanjem sistemskih rešitev. Ni se ji treba.
Seveda s tem ne pravim, da bi se morali vseh dobrodelnih organizacij kar znebiti; nikakor ne. Gre za to, da bi morali od države še naprej zahtevati, naj že končno nekaj naredi na določenem področju, saj kakor hitro se pojavi dobrodelna organizacija, ljudje radi pozabimo, da to ni dokončna rešitev. Da to pravzaprav ni prava rešitev. To je namreč naloga države - sistemske rešitve. Sicer države kot institucije ne potrebujemo, saj se bodo ljudje že nekako sami organizirali. Bomo pač imeli društvo za socialno pomoč, pa zavod za izdajo obrazcev in tako naprej. No, saj tudi prav, če je to tisto, kar si želimo; jaz osebno si ne.
Tak nefunkcionalen sistem (četudi so na nekaterih področjih boljši od nas) je na primer ustaljena praksa v Angliji, kjer je dobrodelnih organizacij oziroma lokalnih društev ter raznoraznih dobrodelnih "akcij" na tisoče. Skoraj za vsak problem se najde vsaj ena. So takšne za štipendije, pa za raziskave raka, za boj proti srčno-žilnim boleznim, za pomoč ljudem z demenco, za to in za ono; takole bi lahko našteval v nedogled.
Saj nekako tak sistem funkcionira, vendar ne smemo pozabiti samega bistva. Ni prav, tako ne bi smelo biti. Vse to so naloge države, institucije, ki jo drago plačujemo, da te probleme reši in organizira. Ni plačana za sejnine, dokapitalizacije bank ali nabave nepotrebne vojne mašinerije, pač pa za sistemske rešitve na območju, ki mu pravimo republika. In dobrodelnost je v tem oziru škodljiva, saj ob nepravilni uporabi spodbuja nefunkcionalnost državnega aparata ter preprečuje prave sistemske rešitve. Zato mislim, da bi morali biti nekoliko bolj zadržani do preštevilč-ne dobrodelnosti in postati posebej kritični do države, kadar se dobrodelnost na široko razpase. To namreč ni nič pozitivnega ali dobrega ..., je zgolj indikator, da stanje v državi postaja vse bolj katastrofalno.
Matic Hriberšek
stvi NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE PHARRELL
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	DEAR DARLIN' - OLLY MURS
4.	I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLIXCX
5.	LIQUID LUNCH - CARO EMERALD
6.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
7.	LET HER GO - PASSENGER
8.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITI
9.	BASTILLE - POMPEII
10.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHA WILLIAMS
11.	COUNTING STARS - ONE REPUBLI
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
ELL
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 6. avgusta 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna mineštra, breskov zavitek z listnatim testom* SREDA
oženjeni murki, kranjska klobasa, sladoled ČETRTEK
rizi bizi, zelena solata, sladoled PETEK
krompirjev zavitek**, paradižnikova solata SOBOTA
ribji brodet, polenta NEDELJA
klobase na žaru, mešana zelenjava, pečen krompir PONEDELJEK
testeninska solata, ocvrta jabolka
*Breskov zavitek z listnatim testom
Sestavine: zamrznjeno listnanot testo; 500 g breskev, lupina 1/2 limone, 50 g sladkorja, 50 g drobtin, 1 jajce, 1 žlička vanilijevega sladkorja, cimet v prahu, 4 lističi mete.
Breskve olupimo, razpolovimo, razkoščičimo in v skledo zrežemo na tanke krhlje. Dodamo sladkor, drobtine, vanilijev sladkor, drobno nastrgano limonino lupino, cimet in drobno
sesekljano meto. Dobro premešamo. Odtajano listnato testo razvaljamo. Na sredo razdelimo nadev, zavijemo zvitek, ga položimo na pomaslen pekač (ali obložen s peki papirjem) in približno 25 minut postavimo v pečico, segreto na 180 do 200 stopinj. Pečen zavitek narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu.
Krompirjev zavitek
Sestavine: 3 listi vlečenega testa; nadev: 500 g kuhanega in naribanega krompirja, 50 g masla, 50 g čebule, 1 strok česna, 2 jajci, 1 žlička soli, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 žlička drobnjaka, ščepec muškatnega oreška; po želji 250 g kuhanega prekajenega mesa (ostankov šunke).
Sesekljano čebulo in česen svetlo rumeno popečemo ter dobro zmešamo s kuhanim in naribanim krompirjem, stepenima jajcema in vsemi začimbami. Testo do treh četrtin namažemo z nadevom in potresemo z nasekljanim mesom, ostalo četrtino pa pokapljamo z maslom ter ga z nadevane stani tesno zavijemo. Zavitek preložimo v namaščen pekač (ali prekrit s peki papirjem), premažemo z maščobo in pečemo v srednje segreti pečici (180 stopinj) približno 45 minut. Med peko ga nekajkrat namastimo, da postane hrustljav. K zavitku ponudimo solato, odlično pa tekne tudi špinača.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
Smeh ni greh
VOLITVE
Zakaj na zadnjih volitvah Črnogorci niso izvolili Momirja Bula-toviča za predsednika? Ker je Črnogorcem obljubil 30
000 novih delovnih mest... ©©©
MODRČEK
Mož se odpravlja po nakupih. Žena mu tik pred odhodom naroči, naj kupi še en modrček zanjo.
»Ja, žena, tega pa jaz ne znam kupiti, še tega ne vem, kako veliko košarico naj kupim.« »Hja, številka je 3a!« »Žena, tega si pa ne bom mogel zapomniti, precej bom pozabil.«
»Ja, pa vzemi mero!« In res. Mož položi roko na ženine prsi in nato drži roko pri miru, kot da bi vzel odtis. Tako odide v trgovino. Pri vhodu prime za kljuko, da bi odprl vrata in se zave: »No, zdaj sem pa
izgubil mero!«
©©©
NEMŠKA TOČNOST Med drugo svetovno vojno dobijo partizani podatek, da bodo šli Nemci ob 20:15 po cesti mimo Dražgoš. Nad cesto postavijo zasedo, na Bičkovo skalo pa mitraljez. Ura je 20:15, Nemcev od ni-
koder. Ob 20:30 jih še vedno ni. Ob 22:00 mitraljezec zaskrbljen priteče k komandantu in ga vpraša: »Ejga, de se j'm ni
kej zgudil?«
©©©
POŽIRALEC MEČEV Zdravnik: »Takoj morate na dieto! Kaj ste pa po poklicu?« »Požiralec mečev.« »Od sedaj naprej pa le še nože za sadje!«
©©©
BREZ DENARJA Kaj pomeni s.p.? Sami pufi.
Kaj pa pomeni d.o.o.?
Dolžni okrog in okrog. ©©©
HČI
Oče se jezi na mladega prijatelja svoje hčere: »Dejali ste, da boste mojo hči pripeljali ob polnoči domov. Sedaj pa je ura že tri zjutraj in med drugim to
tudi ni moja hči!!«
©©©
PISMONOŠA
»Zares sem jo imel rad. Vsak dan sem ji pisal pismo in to dve leti po vrsti!« »In kaj se je zgodilo?«
»Poročila je pismonoša!« ©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ ALPSKI SMUČAR (OŽBI)
KRATEK URADNI DOPIS
Štajerski TEDNIK
NAGRAJENEC
PRESOJA
SLOVAŠKA PREMIERKA (IVETA)
EDO MOHORKO
NAŠ SLIKAR IN KIPAR (DRAGO)
POSCANE, OSCANEC
PISATELJ CANKAR
DRUŽBENA MOČ
SIVI EMBALAŽNI PAPIR
SVILEN TRAK ZA REDOVE
LETALO
NAŠ FIZIK (GABRIJEL)
i • ; , Ï • W*í¿. i	jt - s
■■ H'^^âymr: ?r¿
l k ff	riiß «
-V <	*	' -
f . • * .
y
J.

DEL GLEDALIŠKE DVORANE
VEČJA ZAPRTA KRAŠKA GLOBEL
ZGORNJI UD
VRBA
KUHAN, ZGOŠČEN SADNI SIRUP
KLADA ZA SEKANJE DRV
ZADNJA PLAT
PARNI SESALNIK
ČLAN LABURISTOV
VODILNO NAČELO
NAŠ SKLADATELJ (PRIMOŽ)
VOJAŠKI TAJNI ODPOSLANEC
ROMUL IN ..
KRČEVINA, LAZ
NAŠ SKLADATELJ GOBEC
EMA DEISINGER
SNOV
DRNEC, GALOP
ZAPORA KAKE DRŽAVE
KAČJI GLAS, SIKANJE
NAVITEK
OKER
NATAŠA LAČEN
ŠKOTSKI OVČAR
GORLJIV PLIN
KOVINSKO PISALO
MOGOČNA GORA
SPOJ PRI OBLEKI
DRŽAVNI UDAR
ŽLAHTEN PLIN
PLAVALKA PROSEN
OBLIKA BUDIZMNA
PROSTI ČAS, PROSTO
NEUKROTLJIVA UPORNOST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KREDITNA BANKA
RADIJ
GEOMETRIJSKA KRIVULJA
KOS, PRIMEREK
NAŠ PESNIK (AVGUST)
LISTNI MAH
NOGOMETAŠ, OBLAK
POZITVIVNA ELEKTRODA
UGANKARSKI SLOVARČEK: BREVE = kratek uradni dopis, CERER = slovenski pesnik (August), EVOLUTA = geometrijska krivulja, KERNEL = slovenski fizik (Gabrijel), MOM = slovenski slikar in kipar (Drago), PREMIANT = nagrajenec, RADIČEVA = slovaška premierka (Iveta), ŠRENC = sivi embalažni papir, ZEN = oblika budizma.
■epoue 'auoig 'jegjde^ 'jaiao 'peiuo^
'ein|0Aa 'Luezjueiu '}sndo|ap 'ey 'uouas^ 'Ajs '^ego 'in 'bj^o '^apiueu '^¡s 'epe^o|q 'efijaieiu '03 'ueAopey 'SA0iuey '}S|jnqe| 'luejiuaid 'oaueosod 'uojuv 'J|ua| '9Aaiq 'He|so :ouabjopoa "3>HNVZ|}d>H 31 A3US3d
torek • 6. avgusta 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da so bili v petkovem za-vrškem dvoboju dveh slovenskih ekip Italijani uspešnejši od Hrvatov...
... da se nekateri čudijo dejstvu, da ima mlad direktor občinske uprave v neki halo-ški občini tudi vroče oboževalce. Eden od njih, nekdanji prvi mož, je ob nekem obisku z objemanjem svojega idola baje celo pretiraval.
.... da je prvemu možu šu-marske občine, ki je trenutno na dopustu, uspelo spraviti svoje ljudi že skoraj na vse ključne položaje v občini; doma pa je baje še vedno vse tako, kot želi njegova boljša polovica.
... da so, potem ko so si ogledali na Ptuju umetniško instalacijo, prebivalci prip-tujske obrežne vasi ugotovili, da neka njihova občanka nima razmetanega in zasvi-njanega dvorišča, ampak se
pravzaprav umetniško izživlja in ima okrog hiše umetniško instalacijo, ki bi jo morali kulturno zaščititi in vključiti v lokalno turistično znamenitost. Doslej pač neo-sveščeni soobčani niso vedeli, kaj je to umetnost!
... da se je neki večni študent v teh dneh lotil projekta, kako dokazati, da pivo sodi med šolske pripomočke. Pri nekem trgovcu je namreč dobil kupon za 30-odstotni
popust na šolske potrebščine, pa se mu ga zdi škoda po-tratiti za kakšne zvezke ali -bog ne daj - učbenike.
Vidi se ...
... daje prekipelo tudi prvemu možu ene najbogatejših občin pri sv. Marki niže Po-etovione, saj se že sedaj pripravlja na vročo politično jesen in začetek predvolilnega leta, zato že pridno brusi ..
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: osebni arhiv
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Ker je kriza in ni denarja za morje, se sončim in uživam kar doma,« je ob današnji poletni fotografiji tedna pripisala avtor Ivan Kirbiš iz Vareje. Posnetek osličke Šmrke je nastal na ranču Haložan.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12. 8. pošljite na naslov: Radi-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Bukvica - knjigarna in papirnica. Nagrado prejme Zora Voglar, Cankarjeva ulica 2, Ptuj.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
4		2	3			9		8
								
	1					2		
	5	1		9	8	6	2	
		4		2				
				5	7	1		
								7
				4			9	
		3	2		5			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	O
Bik	V	©©	€	OOO
Dvojčka	vvv	©	€€	OO
Rak.	VV	©©©	€	OOO
Lev	V	©©	€€€	O
Devica	VV	©©©	€€	O
Tehtnica	VVV	©©	€	OOO
Škorpijon	V	©©©	€€	OO
Strelec	VVV	©©	€	OOO
Kozorog	VV	©©©	€€	O
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Ri6i	V	©©©	€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Tako v literaturi kot v ljubezni nas vedno preseneča okus drugih ljudi.« Andre Maurois
»Kdor v ljubezni preveč trpi, ga to zlomi ali pa morda utrdi.« Božidar Eržen
»Če kdo misli, da se mora za pravo ljubezen ves dan držati drugega, potem ne ve, kaj je ljubezen.« Phil Bosmans
»Prve ljubezni so kakor zobje: izpadajo brez bolečin in prepusteprostor novim.« Alexandre Dumas
»Gotovo ni lepšega na svetu, ko se dva skupaj starata in sta zmeraj bolj do ušes zaljubljena drug v drugega.« Phillips Brooks
»Ljubezen in rdeč nos se ne moreta skriti.« Thomas Holcroft
»Ne govori, razen če lahko izboljšaš tišino.« Jorge Luis Borges
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: MAŠA KOCIPER
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. do 12. avgusta 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. avgusta 2013
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
POHORJEB RESORT
NAJ PRODAJALKO/


WW ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-lBdnik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recep ciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
GnsMInn Tin,
A-DERMA RADIO»)
Obiavliamo trenutni vrstni red prvih 18pq številu
ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI
IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE
DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS
BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM
ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA
SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA
MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ
ZVONKA HOJNIK - 3DVA TRAFIKA PTUJ
torek • 6. avgusta 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 6. avgust
10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino brez stropa, Kino vrtiček - Delfin, zgodba o sanjaču; ob 21.00 na gradu, Angelski delež 11:00 Ptuj, pred Orfejevim spomenikom: predstavitev projekta postavitve 33 info tabel ob kulturnih spomenikih Ptuja, CAKA 16:00 Kog, izletniška kmetija Hlebec: zaključek mednarodne slikarske kolonije Forma viva Makole, kulturni program in podelitev priznanj
18:00 Ormož, park: O.F.A.K Športno doživetje v parku, Joga smeha z Zvonkom Pukšičem
Sreda, 7. avgust
13:00
18:00
Ptuj, Mestni kino: Kino brez stropa, Z dojenčkom v kino, Zveri južne divjine, ob 21.00 na gradu, Čudežu naproti Ormož, park: O.F.A.K Športno doživetje v parku, Tai Chi z Rihardom Škorjancem
Četrtek, 8. avgust
10:00 Ptuj, Mestni kino: festival Kino brez stropa, Kino vrtiček, Ali-ali, ob 21.00 na gradu, Otrok iz zgornjega nadstropja, ob 23.00 Jekleno nebo
17:00 Ptuj, Stari zapori, Muzejski trg 1: Dan spoštovanja vrednot NOB na ptujskem, spominska svečanost ob obletnici herojskega boja Slovenskogoriške Lackove čete 18:00 Ormož, park: O.F.A.K Športno doživetje v parku, orientalni ples z Majdo Fridl
Petek, 9. avgust
18:00 Ormož, park: O.F.A.K Športno doživetje v parku, Capoeira z Vojkom Stolnikom
18:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana: 17. občinski praznik Zavrč, društveni večer
19:00 Juršinci, pod šotorom: 19. občinski praznik, Noč pod topoli -veselica z ansamblom Donačka
20:30 Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Bistričan Slavc Kovačič s prijatelji
21:00 Ptuj, dvorišče gradu: Kino brez stropa, Medtem ko si spala, ob 23.00 Tabu
21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert Leni Kravac
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 6.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjo - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal
'ßrvj
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
pon.
Ptujska kronika Info kanal h
13:00 Pomurski tednik-pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
17:00 Snort(no)-14. oddaja -pon. 17:30 Motoscena -17. oddaja -pon. 17:50 Film od blizu - Rutina - pon. 17:55 Film od blizu - Polovica mene - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
19:00 Glasbena 8 (tuja lestvica)-
2. oddaja - pon. 19:35 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20Sport(no) -14. oddaja-pon. 20:50ilotoscena -17. oddaja - pon. 21:10 Cista umetnost - 21. oddaja ~ 21:30 Glasbeni oredah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 7.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal
14:35 Gostilna »Pr Francet« - 40. oddaja - pon. 1:35 Kuhinjica 1 :00 Ptujska kronika - pon.
18:35 Film Campus-Jaz in ti-pon. 18:45 Film Camnus- Raj -pon. 18:50 Dežela dolgega belega oblaka - pon. 19:30 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 19:55 Glasbeni oredah 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-non. 20:55 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:15 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
3. oddaja - pon. 21:45 Motoscena -17. oddaja - pon. 22:05 Regi TV Gorišnica -----lfok "
pon.
Četrtek 8.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro-pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:55 info kanal 15:00 Glasbeni predah 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:30 Srečanje z Evropo -
dokumentarna oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Sport(no) -14. oddaja-pon. 8:50 Info kanal
9:00 ^zivi trenda staranja- pon.
1. oddaja - pon. 19:55 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:55 Glasbena 8 (tuja lestvica) -3. oddaja
21:25 Moto scena -17. oddaja - pon.
1 :20 Info kanal 17:00 Cista umetnost - 22. oddaja 17:20 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo - pon.
i
PTU JSKfl VI,'.- ;•
21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi-17. oddaja 22:45 Info kanal
pon.
OSMRTNICA
V 82. letu je umrl
Mirjan Vedlin
upokojenec Taluma Kidričevo,
IZ MAJŠPERKA 37
nazadnje varovanec Doma upokojencev Ptuj
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 7. avgusta 2013, ob 14. uri na majšperškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Vsi njegovi
Tiho teče solza		
lepega spomina, a v srcu ostaja bolečina.		
SPOMIN		
5. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in ati		
Zvonko Budja		
IZGABRNIKA 11 A		
Hvala vsem, ki se ga spomnite, iskrena hvala tistim, ki svečko ali cvetjem okrasite njegov grob.		s
Žalujoči: žena Anica s sinom Mitjem		
Mali oglasi
STORITVE
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnost z dostavo. Tel.
041 723 957._
KUPIM traktor Ferguson, Deutz, Ze-tor, Ursus, Univerzal ali drugo. Tel.
041 680 684._
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj.
NESNICE rjave v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._
UGODNO prodam bukova in ga-brova drva (debelo cepana in v hlodih), možna dostava. Tel. 051 632
814._
PRODAM nebreje in breje plemenske svinje linije 12, vzrejno središče. Ka-
cijan, inf. 041 548 115._
KUPIM tribrazdni, 14-colski navadni plug. Tel. 031 823 969.
NEPREMIČNINE
VRSTNE hiše Skorba, novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646
662._
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
DOM-STANOVANJE
V PTUJU ali okolici vzamem v najem garsonjero ali sobo, pomagam pri vseh manjših delih, imam lastne manjše dohodke. Tel. 031 255 861.
RAZNO
PRODAM klopotce različnih velikosti. Tel. 745 63 51 ali 031 683 355.
www.tednik.si
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
liJM.I.HJJ.I.IIIUII.II.kH
ïiïii
00:00 Video strani
06:00 Grajski vinski praznik na Ptuju 09:35 Polka in Majolka 10:35 Utrip iz Ormoža 11:35 Vldeo strani 18:00 Destmik- Iz domača skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Praznik gospodinj Iz Juršlncev 21:00 Destmik - Iz domača skrinje 22:00 Gostilna pri Francetu 23:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani 08:00 Gasilska vas Hajdoše 10:00 Od kleti, do klati s prijatelji 11:30 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 20:00 Predaja gas. vozila v Dražencih 21:00 Hajdlna - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Košnja trave na Polenšaku
09:10 Glasbena oddaja
10:30 Ujemi sanje
12:00 Video strani
18:00 Domava - Iz domače skrinje
19:40 Ptujska kronika
20:00 50. praznik žetve na Polenšaku
21:00 Domava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 OO 30
Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si
Prazen je dom,
ker ni več tvojega nasmeha,
ostaja le spomin
tvojih pridnih rok.
OSMRTNICA
à 'M
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 60. letu po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat
Milan Vesenjak
pismonoša v pokoju,
IZ KORENJAKA 27, ZAVRČ
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 7. avgusta 2013, ob 16. uri na završkem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Njegovi najdražji
Ko življenje tone v noč,
žarek upanja še išče pot,
ostala je le nema bolečina
in tiha solza večnega spomina.
Odšla si tja v svet tišine,
odšla si tja, kjer ni solza in bolečine.
SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar je nehalo biti tvoje zlato srce, naša draga žena, hčerka, mama, babica, sestra, tašča in svakinja
Marija Farič
RABELČJA VAS 23 A
V žalosti tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Äaj'mfe'TEDNIK
Štajerski 2x
otai ersni
TEDNIK
tedensko

www. ra d io-ted n i k.s¡
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
AUDI AG AVANT 2.0 TDI, 0DUCEN CHEVROLET LACETT11.416V, 5 VRAT FORD FOCUS KARAVAN 1.6 FORD FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT FORDKA 1.3 3 VRATA MAZDA 323 SEDAN 1.41, SLO OPEL MERIM,5 VRAT PEUGEOT 106 POP ART 1.1,5 VRAT PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, ODUČEN RENAULT MEGANE 1.5 DCIGRANDTOUR RENAULT MEŠANE 1.616V, 5 VRAT SEAT ALTEA XL 1.9 TDI. 5 VRAT VVVGOLF 1.9 TDI COMFORTUNE VARIANT VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, AVTOI VW PASSAT 1.9TDI KARAVAN. SLO
LETNIK CENA		OPR.	BARVA
2007	15.990,00	BI-XEN0N, 2x KOM. GUM Z ALUPLAT. SREBRNA KOV.	
2007	4.690,00	KUMA$RV.KNJ,1.IAS1NIK	KOV. SREBRNA
2007	5.980,00	2 KOMPLETA GUM S PLATIŠČI,1.L	KOV.SREBRNA
2008	6.690,00	AVT.KUMA,ELPAKE1,ABS...	KOV.T. SIVA
2000	1.150,00	AU1PLAT.,CEN1R.ZAKL,RADI0	RDEČA
1999	1.850,00	4 X ZRAË. BLAZ..CENTR.ZAKLEP.	RDEČA
2004	4.990,00	It 69.708 km,VLEČNA KLÜUKA.1.LA	K0V.SV. MODRA
2002	1.390,00	RADI0+CD, EL POMIK STEKEL	ZLATA KOV.
2010	19.500,00	le 37.417km,1.LZ K0MPLGUM...	K0V.ČRNA
2005	3.890,00	AVT.KUMA.MEGL, OBVOLKONT.	K0V.ČRNA
2009	7.990,00	KLIMA, PGT.RAË..1.LAST, SER.KNJ.	ČRNA KOV.
2007	9.490,00	l.LASlJTO.SERV.KN.ELPAKET	K0V.SREBRNA
2002	4.490,00	4X4, POTR.SER.KNJIGA, LEP	SREBRNA KOV.
RC 1999	2.200,00	ALUPLAT., KLIMA, STREŠNE SANI	T. MODRA KOV.
2004	4.990,00	6 ST0P.MENJ., 7EMP0MAT. SER.K.	SV. MODRA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Ormož • Požar na odlagališču odpadkov
Zagorelo zaradi samovžiga odpadkov
Minuli petek, okrog 18. ure, je zagorelo na ormoškem odlagališču odpadkov na Dobravi, ki ga upravlja Komunalno podjetje (KP) Ormož. Do požara je prišlo zaradi samovžiga, premoženje in zdravje ljudi pa zaradi ognja nista bila ogrožena.
Foto: MZ
Nad požariščem se je dvigoval gosti dim, ki je bil viden daleč naokrog. Zagorela je gmota mešanih komunalnih odpadkov.
Gasilci so bili o požaru obveščeni nekaj po 18. uri, po dobrih dveh urah in pol gašenja so ga uspeli lokalizi-rati. Vodo za gašenje so črpali iz treh virov: iz hidrantnega omrežja in iz bližnjega potoka, dovažali pa so jo tudi z gasilskimi cisternami. Po tem, ko je bil požar ustrezno lokaliziran, so gasilci na požarišču obdržali gasilsko stražo. Pričelo se je prekopavanje smeti, polivanje z vodo in ohlajanje, kajti še vedno je bila možnost, da bi ogenj tlel pod površjem. »Ta del je bil še posebej mukotrpen, saj so se sproščali plini, prisoten je bil specifičen vonj. Pogoji dela so bili kar zahtevni. V intervenciji je sodelovalo enajst gasilskih društev Gasilske zveze Ormož z okrog 80 gasilci,« je povedal vodja intervencije Miroslav Kosi. Zaradi dehidracije in izjemne vročine so trije gasilci na kraju potrebovali zdravniško pomoč. »Temperature zraka so okrog 35 stopinj, pod gasilsko obleko je temperatura gotovo čez 50 stopinj. Vročina zagotovo pripomore k izčrpanosti organizma. Medicinsko osebje je naše fante oskrbelo, resnejših zdravstvenih zapletov ni bilo.«
Na kraju se je porajalo tudi vprašanje, zakaj gasilci pri gašenju niso uporabili dihalnih aparatov. Kosi odgovarja: »Ker se je naprej gasilo s primerne razdalje, smo ocenili, da dihalni aparati niso potrebni. Prav tako nekako ni pravilo, da bi v odprtem okolju pri gašenju uporabljali dihalne aparate. Smo pa jih uporabili,
Dogajanje na deponiji je z zask KP Ormož Pavla Majcen. Ob nje drugim vodja službe ravnanja z
ko smo šli fizično v središče pogorišča in so bili gasilci neposredno izpostavljeni plinom, ki se sproščajo.«
Po besedah Kosija so v minulih letih na odlagališču na Dobravi v času suše in visokih temperatur zaradi samovžiga običajno zabeležili dva ali tri manjše požare na leto. Požara takšnih razsežnosti, kot je bil petkov, pa na tej lokaciji še ni bilo.
Tudi po mnenju Ludvika Hriberška, vodje ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter javnimi površinami pri KP Ormož, je bil razlog za požar samovžig. Še uro in pol preden je zagorelo, so bili delavci Komunale na deponiji, popravljali so stroj, glede na visoke temperature so se
stjo spremljala direktorica ivec Ludvik Hriberšek, med ;i pri KP Ormož.
med seboj celo pogovarjali o možni nevarnosti požara. In čez uro in pol je na odlagališču dejansko zagorelo. »Ne verjamem, da je bil na delu človeški faktor. Menim, da je prišlo do samovžiga,« je dejal
Na Policijski upravi Maribor poudarjajo, da bo več znanega šele po zaključku ogleda kraja požara, vse do takrat pa v zvezi z dogodkom ne bodo dajali izjav. Požar je izbruhnil v hali za predelavo plastike in papirja na Teznu, kasneje pa se je razširil še na deponijo. Gasilci so ga uspeli v veliki meri pogasiti šele dva dni kasneje.
Vzrok za požar, v katerem k sreči ni bilo poškodovanih, še
Hriberšek in dodal, da izključujejo možnost, da bi se zaradi požara v zemljino izločale nevarne snovi. »Pod deponijo je polietilenska folija, zato ni nevarnosti, da bi strupene stvari šle v naravo.« Kapacite-
vedno ni znan. V civilni zaščiti domnevajo, da je začelo goreti na strehi hale, nato pa se je ogenj razširil nižje v poslopje. Neuradno se navaja, da je začela goreti sončna elektrarna na strehi. Prav tako se še vedno ugotavlja obseg škode, ki jo je povzročil požar. V Gorenje Surovini podatke še zbirajo, podobno kot v zavarovalnici Generali, kjer je bil zavarovan objekt, v katerem je zagorelo. »Vrednost nastale škode pri tako
te ormoškega odlagališča naj bi se zapolnile do konca leta 2015. Deponijo bodo nato prekrili s pokrivko, kar pomeni, da bo bistveno manjše tudi požarno tveganje.
Mojca Zemljane
velikem požaru bo lahko znana po končanem ogledu pogorišča, končanem zbiranju podatkov in opravljeni natančni oceni, kar lahko traja še nekaj dni,« so sporočili iz zavarovalnice.
Na Teznu ima Gorenje Surovina štiri poslovne enote, največja škoda je nastala na enoti odpadne električne in elektronske opreme, ki zaposluje 20 do 30 ljudi, ki so trenutno brez dela. (sta)
Osebna kronika
Rojstva: Tadeja Belčič Šel, Zavčeva ul.17, Ptuj - deček Tjaš; Anita Zelenko, Spodnji Velovlek 25, Ptuj - deček Tilen; Svetlana Martinšek, Ledinek 70, Sv. Ana, Slovenskih goricah - deklica Tadeja; Milena Kelc, Hajdoše 9
b,	Hajdina - deklica Sara; Isabell Vanessa Fuhrmann, Ul. 25. maja 4, Ptuj - deklica Soraya; Tanja Simonič, Mestni Vrh 106 a, Ptuj - deklica Brina; Tadeja Solina, Hajdoše 66, Hajdina - deklica Lana; Svetlana Širec, Cirkulane 76 a, Cirkulane - deček Lion; Eva Pilinger, Spuhlja 47, Ptuj, - deklica Adelina; Jasna Lukačič, Videm pri Ptuju 49, Videm pri Ptuju - deček Luka; Urška Kolednik, Cirku-lane 26, Cirkulane - deklica Tinkara; Klavdija Vrbančič, Lešnica 25, Ormož - deček Gal; Renata Gaiser, Rimska pl. 6, Ptuj - deček Maksim; Tea Grabeljšek, Apače 81, Lovrenc na Dr. polju - deček Nace; Špela Križan, Ceste 100, Rogatec - deklica Abi; Amalija Kosi, Podgorci 113, Podgorci - deček Jan; Mihaela Prelog, Moškanjci 81 d, Gorišnica - deklica Evelina. Umrli so: Kristina Prejac, roj. Majcen, Velika Nedelja
2,	roj. 1935 - umrla 17. julija 2013; Franc Čoh, Štuki 21 a, Ptuj, roj. 1944 - umrl 19. julija 2013; Alojzij Šimek, Sp. Gaj pri Pragerskem 7, roj. 1935 - umrl 25. julija 2013; Rudolf Stolnik, Svetinje 9, roj. 1944 - umrl 27. julija 2013; Zorica Kornik, roj. Per-ko, Ulica 5. prekomorske 2, Ptuj, rojena 1923 - umrla 27. julija 2013; Štefanija Marija Jambriško, roj. Sivilotti, Vinarska ulica 15, Ormož -umrla 27. julija 2013; Franc Horvat, Mezgovci ob Pesnici 3 b, roj. 1940 - umrl 28. julija 2013; Ivana Kovačec, roj. Zagoršek, Formin 13, roj. 1928 - umrla 29. julija 2013; Jožef Kozel, Barislovci 3 a, roj. 1948 - umrl 31. julija 2013.
Poroke - Ptuj: Marko Bez-jak in Maja Kelc, Gorišnica 163 c; Boštjan Maroh in Jasmina Arnautovic, Dornavska
c.	22, Ptuj; Mihael Molnar. Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj, in Rebeka Repič, Cvetkov trg
3,	Ptuj; Boštjan Vogrinec in Klavdija Voglar, Popovci 17 a; Lovro Marinšek in Marjet-ka Žganjar, Ivanjkovci 73.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo do 14 do 19, najvišje dnevne od 34 do 38 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno in še naprej zelo vroče. Pihal bo jugozahodni veter. V sosednjih pokrajinah bo sončno in vroče, v Alpah bo popoldne nastalo nekaj neviht.
Opozorilo
Do vključno četrtka bo velika toplotna obremenitev. Predvsem na Primorskem je še vedno velika nevarnost požarov v naravi.
Fantje iz gasilskih vrst so potrebovali tudi medicinsko pomoč.
Napoved vremena za Slovenijo
Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi.
15/34
Foto: MZ
Foto: MZ
Maribor • Po požaru v podjetju Gorenje Surovina
Še vedno neznan vzrok požara in nastala škoda
Minuli konec tedna so v mariborskem podjetju Gorenje Surovina začeli sanacijo objektov, ki so bili poškodovani v požaru pred tednom dni. Kriminalisti so zavarovali območje pogorišča, na katerega je dostop omogočen samo določenim ljudem, počasi tudi obnavljajo proizvodnjo, ki so jo ob požaru morali ustaviti. Kriminalisti so sicer prisotni ves čas sanacije pogorišča.