Izdaja »Zasavska tednik« v TrbovljaJa. — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 28. — Telefon It. »1. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 609-70-1-14». — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaži 1* din, — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, Id morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo » . ; tojtžnlo.', ,{«- ■ ifL*. mm HH m 8*. 32 TRBOVLJE, *. avgusta 1958 Leto XI mmum Saj ni mogoče drugače: svet se trenutno suče okrog osrednjega svetovnega vprašanja, kaj bo prinesla bližnja konferenca predsednikov vlad ve likih sil? Ali bo tista zelena miza doživela veliki sen miroljubnih ljudi, da bo priča realnim razgovorom o miru? Ali se bodo morda že prvi upi razblinili v nič? Bodimo optimisti, morda bodo diplomati rešili vsaj glavna sporna vprašanja in se vsaj zedinili o tem, da bi vsakršna vojna prinesla strašno pogubo za ves svet. Če se bodo zedinili o tem poglavitnem vprašanju, potem mir ne bo več v nevarnosti. Sicer pa pojdimo nekoliko po svetu. LIBANONCEM SE JE PREDSTAVIL novoizvoljeni predsednik republike z govorom, v katerem je med drugim dejal, da je eden izmed nacionalnih ciljev dežele umik tujih čet z libanonskega ozemlja. Apeliral je tudi na enotnost prebivalstva in dodal, da so iskrenost v odnosih do bratskih arabskih dežel ter spoštovanje in prijateljstvo v odnosih z drugimi deželami temelji, ki lahko zagotove Libanonu mir in čast. Po-zvc ■ .je tudi upornike, naj od-lože orožie. To sta storila le dva v odi‘el ja upornikov, medtem ku drugi to odločno zavračajo SVEŽ VETER v ŽENEVI Konferenca atomskih znanstvenikov v Ženevi, ki ji prisostvujejo delegati Anglije, SZ, ZtyA, Francije, CSR, Poljske in Romunije, traja že šesti teden. Zdaj je konferenca, ki je obravnavala možnosti za kontrolo atomskih poskusov, skoro na koncu svojega dela in videli je, da so pripravili sistem kontrole, ki ga bodo lahko uveljavili, seveda če bo prišlo do političnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Upajmo, da bo le prišlo ... VSE VEČ VLAD PRIZNAVA IRAŠKO REPUBLIKO ki se je porodi 1$ v kratki, a Uspešni revoluciji, Za zdaj omahuje le šč Francija, ki še ni določila svoje politike do arabskih dežel. V iraško prestolnico pa je dopotoval tudi sovjetski veleposlanik, ki je bil tamkaj akreditiran od leta 1945 do 1948. Diplomatski odnošaji ned SZ in Irakom so bili pretrgani leta 1955 in vzpostavljeni šele po razglasitvi iraške republike. NA CIPRU SE MNOZE UBOJI Med zadnjimi spopadi in požigi je izgubilo življenje šest ciprskih Grkov in en Turek. Med ubitimi Grki so štirje niadinci. ■ Enega izmed šestih Grkov so ubili pripadniki britanskih varnostnih sil, ko so streljali na skupino Grkov v Učki turški vasi. Pred dnevi pa je voditelj ciprskega odporniškega gibanja EOKA Digenis Ukazal članom tega gibanja, haj prenehajo s temi napadi Britance in pripadnike turške manjšine na otoku. V svojem ukazu, ki je bil ponatis-nien v letakih, si Digenis pridržuje pravico do ponovnih Ukcij. Kulturo delovnemu človeku USPEHI NA KULTURNEM PODROČJU V OBČINI TRBOVLJE. — DELAVSKA GODBA IZ TRBOVELJ NAJBOLJŠA AMATERSKA GODBA V JUGOSLAVIJI, PRAV TAKO TRBOVELJSKI ZABAVNI ORKESTER, — TUDI DRAMSKA DRUŽINA »SVOBODE - CENTER« V TRBOVLJAH PRVA V SLOVENIJI. — PEVSKI ZBORI MED NAJBOLJŠIMI. — PERSPEKTIVE ZA BODOČE: VEC SKUPNEGA DELA KULTURNIH SKUPIN, TO JE PRVA NALOGA OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V OBČINI TRBOVLJE Kateri Trboveljčan ni bil vesel in ponosen nad uspehi naših kulturnih skupin v . zadnjem času, saj so le-te pokazale na festivalih širom po državi, da je možno tudi v delavskih središčih doseči pomembne uspehe na kulturnem področju: prvo mesto med amaterskimi godbami na pihala v Jugoslaviji in prvo mesto med amaterskimi zabavnimi orkestri v državi — to je plod vztrajnega in trdega dela. Tudi uspeh amaterske gledališke družine iz Trbovelj no reviji v Velenju kaže pravilno pot njenega načrtnega dela Da ne govorimo o festivalu v Kranju, kjer so trboveljski pevci pokazali, da niso hiii med najslabšimi. Če potegnemo pod vse to črto, potem lahko brez skrbi rečemo, da so v Trbovljah dani vsi pogoji za uspešen kulturno-prosvetni razvoj in da je treba le še več skupnega dela med ustvarjajočimi kulturnimi skupinami. Tako je na primer dramska sekcija »Svobode« iz Trbovelj II s svojimi člani pomagala in sodelovala pri dramski družini »Svobode - Center« v Trbovljah. Tak način dela bi bil priporočljiv za razne kulturne skupine v kraju in še drugod, saj bi z združenimi močmi lahko dosegale še večje uspehe. Pred kratkim je »Zasavski tednik« razpisal anketo o kulturnih problemih v Trbovljah, ki je dala dragocene napotke za bodoče delo in predvsem za bližnjo kulturno-prosvetno sezono 1958/59. V zadrugi na Mlinlah — ladjarstvo in pospeševanje kmetijstva Kmetijska zadruga na MHn-šah šteje že nad 160 zadružnikov, im zadruga se vse bolj ukvarja r. načrti za pospeševanje sadjarstva im živinoreje. V okolici so naravnost idealni pogoji za pospešeeo sadjarstvo, se veda pa bi morali obnavljati sadovnjak skupmio, ker bi se splačala le skupna obnova. Po perspektivnem načrtu kmetijstva v zagorski občimi, ki j pravkar v izdelavi, ima zadruga na Mlim-šah dokajšen pomen, če računamo, da je okolica zelo primerna za sadjarstvo in živinorejo. Največje uspehe Ima zadruga z odkupom lesa im živime. Odkup »e je že v prvi polovici leta znatho povečal v primerjavi z istiim razdobjem lani. Na področju občine Trbovlje delujejo danes štiri »Svobode« in troje prosvetnih društev. DPD »Svobode« zajemajo dejavnost in članstvo h samem mestu, medtem ko prosvetna društva delujejo na vasi, in sicer na Kleku, v Čečah in na Dobovcu. Vse štiri »Svobode« v Trbovljah imajo svoje domove in tudi precej številne in delavne sekcije. V samih Trbovljah so že mnogo razpravljali o vprašanju, kako bi v kraju še bolj poživili kul-turnoprosvetno dejavnost, zla-sta pa da bi dosegli to, da bi bil, lep nov Delavski dom v Trbovljah preko celega leta zaseden z dom.ačimi kultumc-prosvetnimi prireditvami. Splošno mnenje različnih kulturno-prosvetnih in ostalih delavcev v Trbovljah je, da je treba kulturno-prosvetno dejavnost v kraju poživiti z medsebojno pomočjo kulturnih društev v okviru občinskega sveta »Svobod«, ki naj v bodoče bolj koordinira vse kulturno-prosvetno delo v občini in napravi tudi program ostalih kulturno-prosvetnih prireditev in proslav za celo leto. in tega načrta naj bi se vse »Svobode« ter ostala prosvetna društva v kraju tudi disciplinirano držala. V bližnji kulturni sezoni 1958/59 je v Trbovljah mogoče doseči, da vse štiri »Svobodet v mestu dado združene 6 gledaliških premier, razen njih pa naj se razpiše razen abonmaja va gostovanje celjskih gledališčnikov še abonma na predstave domačih dramskih družin. Z razpisom abonmaja na domače gledališke prireditve, bi zainteresirali za delo vrsto dobrih amaterskih igralcev v kraju, ki stoje danes ob strani in ne delujejo, bi pa v boljših pogojih in v pričakovanju na boljši obisk domačih predstav prav gotovo raje obiskovali gledališke vaje in s svojim sodelovanjem vrispe-vali k napredku gledališkega dela in življenja v Trbovljah. Razen tena vprašanja pa naj občinski svet »Svobod« — kot že omenjeno — napravi tudi program vseh ostalih proslav in slovesnosti v občini za celo leto. Imamo državne praznike, kulturne praznike, občinski praznik in še druga praznovanja. In na vsako tako prireditev naj se določena »Svoboda« pripravi s primernim načrtom, saj ve že za celo sezono naprej, da je ta in ta dan njena dolžnost pripraviti primeren kulturni program za ta ali oni praznik oziroma slovesnost. S takim načrtnim delom bodo vse naše proslave res kvalitetne, saj bodo lahko dobro pripravljene, obisk pa bo prav tako dober in ponašali se bomo lahko, da smo določen praznik res dostojno praznovali. (Nadaljevanje na 2. str.) Nestlovci in Vreskovci! so se vrnili Po dveh mesecih, polnih nepozabnih lepih in težkih trenutkov, obogateni z novimi izkušnjami in z novim znanjem, so se v torek zvečer in ponoči vrnili domov brigadirji II. trboveljske mladinske delovne brigade »Toneta Okrogarja-Nestla« in III. trboveljske MDB »Franca Vreska-Gustla«. Brigadi 'sta dosegli na avto- Zastava najboljši brigadi mobilski cesti izredne uspehe: Nestlova je postala sedemkrat, Vreskova pa šestkrat udarna. Na prsih mnogih brigadirjev se svetlikajo udarniške značke, skoraj vsak drugi mladinec je bil pohvaljen, v arhivih obeh brigad pa je tudi nekaj skupnih pohval. Zares: Nestlovci in Vreskovci nas niso razočarali, ampak so nasprotno potrdili sloves zasavske mladine! II. trboveljska mladinska delovna brigada »Toneta Okrogarja — Nestla«, ki so jo sestavljali mladi trboveljski in zagorski rudarji, je delala v odseku pri Šentjurju. Dobila je posebno odgovorno delo, ki ga je opravljala z izredno požrtvovalnostjo, zaradi česar je bila v četrti dekadi celo v posesti prehodne zastave Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Normo je vsak dan presegala za 100 in več odstotkov. Notranje brigadno življenje je bilo vzorno, saj je bila ocena, na primer higiene, največkrat petica. Stiki z okoliškim prebivalstvom so bili prisrčni. Brigadirji so jim nekajkrat nesebično pomagali. Toplega priznanja so bili deležni zlasti tistega usodnega dne, ko so preprečili, da požar ni uničil cele va,si, in naposled: izmed slovenskih mladinskih delovnih brigad je Nestlova brigada prva osvojila naslov sedemkrat udarne brigade. Vnskova brigada je delala v odseku Mačkovec. Sestavljali so jo mladinci in mladinke iz zasavskih in spodnje-posavskih občin ter iz mariborskega in murskosoboškega okraja. V začetku je kazalo, da bo brigada zaradi takega sestava najslabša v naselju, pa je kmalu prekosila vse druge. Brigadirji — med njimi so bili celo cigani — so se kmalu spoprijateljili in začeli dosegati neverjetne .uspehe. Rezultat tega je napis na zastavi: III. trboveljska šestkrat udar- r 1 SODNIŠKA TROJICA IZ BEOGRADA Nedeljsko srečanje med Odredom lz Ljubljane in domačim Rudarjem je privabilo na trboveljski stadion rekordno število gledalcev iz vseh zasavskih krajev in od drugod. Tekmo so objektivno vodil sodniki, ki jih vidite na sliki. Glavni sodnik VlaJJB z »nagajivim« usnjeni v rokam, je hip zatem dal znak za drugi kvalifikacijski nogometni start v Trbovljah. Podrobno poročilo našega športnega reporterja berite na 5. strani. * na mladinska delovna brigada f •»1/ranca Vreska-Gustla«. $ Krivični bi bili, če ne bi J omenili tudi oba komandanta: j) Zdravka Peska, trboveljskega q rudarja, in Naceta Klemena, f hrastniškega steklarja, ki sta f uspešno vodila brigadi od t zmag do zmag in zaslužita za f to vse priznanje. Mimo njiju ( bi morali omeniti še številne t druge člane štaba in brigadir- 4 je, toda to ob drugi priložno- , sti. Za sedaj samo: NAJ Zl- ( V1JO VRLI NESTLOVCI IN ( VRESKOVCI! ( V sredo so se v Trbovljah ( zbrali srednješolci, dijaki iz t gimnazije in ekonomske sred- ( nje šole, da bi pregledali svoje 4 vrste, preden so še isti dan if odpotovali na mladinsko de- 4 lovno akcijo. Vseh skupaj je f bilo 40. Njihovo število bi bilo ji gotovo še večje, če bi se v ji šolskih počitnicah lahko zvr- ji stili na zvezni in republiški j delovni akciji vsi priglašenci. ji Tisti, ki so ostali doma, se tolažijo, da bo mladina gradila avtomobilko cesto tudi prihodnje leto, in to celo še na daljšem odseku kot letos. KAM? NA DOPUST? Ne. Videmsko-krško postajo »o zadnjič zavzele mladinske delovne brigado iz bratskih republik, ko so se po dvomesečnem boju s kuhiki, polne zadovoljstva in novih spominov, vračale speit domov. 1 DA BO CESTA LEPA, RAVNA V Zgornjih Trbovljah se bližajo dela pri asfaltiranju ceste zaključku. Zdaj je prevzel na njej glavno besedo težki valjar, ki jo bo dokončno utrdil. Osušili bodo 10 tisoč hektarov zemlje Zahodni del Krškega polja s Krakovskim gozdom in obrobnimi livadami je že od nekdaj znano kot zelo zamočvirjeno področje. Že pred desetletji so nameravali to ozemlje osušiti. Ker pa to delo ni bilo načrtno, kajti pri- Občanom Videm-Krškega VREME A CAS OD*.—17 AVGUSTA Okoli 10. avgusta padavine * hladltvijo, nato nekaj dni le-o. zmerno toplo poletno vre-Sredi avgusta nestalno s ^Kostnimi padavinami, hkrati *sensko hladno V M Ob praznovanju 3. občinskega praznika občine Videm-Krško ml je prijetna dolžnost pozdraviti vse občane v svojem, kakor tudi v imenu občinskega ljudskega odbora. Ko se spominjamo prvih krških žrtev, na prisilno izseljevanje, na vse padle borce, in na težave, ki smo jih takrat preživljali, si danes, po 17 letih lahko krepko stisnemo roke, kajti premagali smo sovražnika in uspeli v socialistični izgradnji naše domovine. Danes, ko obujamo spomine na temne dnj fašistične okupacije in pregledujemo uspehe našega dela, lahko s ponosom gledamo na razvoj naše občine in celotne socialistične domovine. Akcija za gospodarski, kulturni in prosvetni napredek jc uresničena. Delavski sveti v gospodarskih organizacijah, družbeni organi v šolstvu, zdravstvu In drugod, krajevni odbori po vaseh i. občinskim ljudskim odborom na čelu s sodelovanjem ZK in SZDL se zavedajo, da je samo v skupnem deln in v skupni akciji moč in uspeh. Brez nenehnega dviganja industrijske in kmetijske proizvodnje, brez znanja in sodobnega gospodarjenja, brez prosveti je vanja množic ni napredka, ni uspehov. Ko danes po treh letih obstoja naš* občine to ugotavljamo, lahko pogumno trdimo, da smo v svojih prizadevanjih mnogokje uspeli. Posebno veliki so ti uspehi v industriji, manj pa v kmetijstvu. čeprav ima tildi le-to vse pogoje za napredek in razvoj in za dvig proizvodnje. Zato bo treba v bodoče razen razvijanja Industrije, obrti, trgovine, gostinstva in ustanavljanja raznih novih obratov posvetiti razvoju kmetijstva vso skrb, hkrati pa povedali našemu kmetu, da Je nujno, da sodeluje s kmetijsko zadrugo, če hoče dvigniti svojo proizvodnjo, da se je treba oprl-letl sodobnih metod kmetovanja, kajti le z dvigom kmetijske proizvodnje bomo izboljšali življenje kmeta, z njim pa tudi življenje ostalih delovnih ljudi v industriji in mestu. Ce se dotaknem še komunalne dejavnosti, potem lahko rečem, da smo tudi tu dosegli uspehe, ko spreminjamo zunanje lice naše občine. S komunalno dejavnostjo nam je tudi že do neke mere uspelo izboljšati življenje naših občanov. Naš tretji občinski praznik pa bo še pomembnejši, ker bomo to leto skončali elektrifikacijska dela v vsej občini. S tem bomo ustvarili možnost vsem občanom, da se bodo lahko posluževali raznih električnih pripomočkov in strojev, ki bodo olajšali kmetu njegovo naporno delo, zlasti pa radia, ki nudi tudi naši vasi izobrazbo in razvedrilo. Ob tej priložnosti pa ne smemo pozabiti, da je med nami tudi nekaj prenapetežev, ki bi radi našo občino kar preko noči do kraja preuredili in modernizirali, vsak trezno misleč človek pa ve, da je to nemogoče, saj gre to preko naših moči. Prav ti ljudje pa pozabljajo, da so takoj po naši osvoboditvi izjavljali, da bodo srečni in zadovoljni, če bodo jedlj le enkrat dnevno, samo da bodo lahko govorili slovenski jezik. Tudi v naši občini so ustvarjeni vsi pogoji za razvoj in napredek, vsak posamezni občan pa naj ima vsak dan pred očmi, da bomo samo z neutrudnim delom in marljivostjo, z dvigom naše storilnosti ustvarili lepše in srečnejše življenje. T0 je naša glavna naloga, na katero naj naliče ne pozabi. K 3. občinskemu prazniku.občine Videm-Krško Iskreno čestitam vsem občanom z željo, da bi ga vsi z zadovoljstvom obhajali in nenehno delali vnaprej za blaginjo in razcvet naše lepe socialistične domovine. Stane Nunčič čeli so z izkopi pri Gržeci vasi, kjer voda ni imela odtoka, so delo kmalu opustili. Po osvoboditvi so pričeli z načrtnim osuševanjem. Zaradi zamočvirjenosti tega ozemlja je namreč bila, košnja zelo slaba in so na njej le pašniki. To močvirno ozemlje pa zlasti škodi živinoreji, saj je tod okrog 70 odstotkov vse živine metiljave. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da se izsuševanje splača že zaradi odprave metiljavosti, ne glede na to, da se bo kultura na tem ozemlju po izsušitvi spremenila in se bodo pridelki na njej povečali. Najprej so izdelali načrte, ki so obdelani za celotno področje zahodnega dela Krškega polja v skupni površini okrog 5 tisoč hektarov zemlje. Ti načrti pa še niso potrjeni, ker nameravajo regulirati reko Krko. Nekateri so mnenja, da bi na ta način znižali nivo vode in tako osušili zamočvirjeno zemljo. Večina se pa s to trditvijo ne strinja. Naj bo tako ali drugače, nujno je, da se dokončno odločijo in uberejo pravilno pot, ki bo znatno pripomogla k zboljšanju kmetijske proizvodnje na tem delu Krškega polja. NAJBOLJŠA JE SZDL NA DOLU Nia nedavnem plenumu občinskega odbora SZDL v Hrastniku so ugotovili, da je delo v terenskih organizacijah v' glavnem potekalo v orgamiiziiramju zborov volivcev ter izvedbi volitev v zvezno in republiško skupščino. Veliko pažnjo so terenske organizacij e SZDL posvečale pridobivanju novih članov, kjer prednjači dolska organizacija Socialistične zveze, kjer je vključeno v njo 95 odstotkov vseh volivcev, na terenu II v Hrastniku pa je v SZDL 94,5 odstotkov vseh volivcev. Tudi hišni sveti v Hrastniku zaznamujejo znaten napredek v delu, medtem ko sveti potrošnikov niso doslej odigrali nobene vloge, saj so povsem pasivni. Reforma šolstva v Hrastniku je prinesla pozitivne zaključke. Krajevna industrijska podjetja naj bi prevzela patronate nad šolaimi in jdm preko svojih delavskih svetov tn upravnih odv borov nudila več pomoči prt preskrbi učil in potrebne oprave. Učiteljski kader se bo unjl v posebnih tečajih v praktični delih. R. OTVORITEV INDUSTRIJSKO-OBRTNE RAZSTAVE V ZAGORJU OTVORITVE RAZSTAVE NA TOPLISKI OSEMLETKI SO ŠE UDELEŽILI RAZEN MNOŽICE OBČANOV TUDI PREDSTAVNIKI OBLASTI IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN ZASTOPNIKI PODJETIJ — VELIKO ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŽE V PRVIH DNEH. O razstavi lahko napišemo nekaj laskavih besed. Prireditelji so hoteli pokazati, koliko je napredovalo zagorsko gospodarstvo v zadnjih itirih letih, kaj lahko industrijska in *m J* TW5 **&&&&» « Tenrti Pečar govori o pomenu razstave druga podjetja ter zadruge nudijo potrošnikom in kakšni so njihovi načrti za prihodnja leta. Vsi oddelki, brez razlike, so zelo okusno urejeni ter opremljeni z grafikoni, ki pripovedujejo obiskovalcem o rasti posameznih podjetij in kako si njihovi izdelki utirajo pot po Jugoslaviji in celo v zamejstvo. Nam se ždi najvažnejše to: včasih so si lahko Zagorjani služili vsakdanji kruh samo pri rudniku, ker je bilo to edino večje podjetje v občini. Kmalu po vojni pa je ljudska oblast spoznala važnost razvijanja ostalih vej industrije in s pomočjo skupnosti ustanovila nova podjetja. Občani so skraja nekoliko z nezaupanjem spremljali razvojno pot teh podjetij in še vedno je bilo nekje v njihovi zavesti ukoreninjeno mnenje, da je edinole pri rudniku gotov in stalen zaslužek. Danes to mnenje izgublja svoja tla, kajti v soci- alistični družbi je delo vsepovsod enako cenjeno in tudi nagrajeno. Na tej drugi povojni razstavi sodeluje kar 46 razstav-Ijalcev. Razen industrijskih podjetij malone vsa obrtna podjetja, vse tri kmetijske zadruge, na poseben način pa je prikazan tudi perspektivni načrt zagorskega gozdarstva. Obiskovalci so doslej napisali nekaj pohvalnih ocen v posebno razstavno knjigo in vsi brez izjeme dajejo priznanje prirediteljem kot razstavljal-cem. Upravičeno lahko zapišemo, da bo letošnje občinsko praznovanje, ki se je začelo z otvoritvijo razstave in bo trajalo z ostalimi prireditvami do 10. avgusta, prineslo občanom razen razvedrila tudi spoznanje, kaj vse je mogoče ustvariti s trdim delom, prijadevanjem in ljubeznijo do skupnih ciljev. (v) Videm - Krško dobi javno pralnico V Vidmu-Krškem se ne bo več treba muditi z žehto, kajti njih delo bo kmalu prevzelo nova javna pralnica. Pred trami tedni so prišli delavci v bivšo Ferenčakovo hišo in pričeli preurejati pritličje. Radovedni prebivalci so kmalu izvedeli, da nameravajo tu odpreti javno pralnico. Dela dobro napredujejo in čez kakšen teden že lahko pričakujemo prve svežnje opravnega perila iz nove pralnice. Misel o javni pralnici je v Vidmu-Krškem stara vsaj toliko, kolikor so stari napori za- Lesna industrija v Litiji gradi novo furnirnico Lesna Industrija v Litiji (UL) kna več obratov. V Litiji je poleg ieleznike postaje furnirnica. Sredi mesta sta poleg gimnazije mizarstvo m Žaga. nekdaj last lesnega podjetja Frana Kunstler, ter sosedna mizarska delavnica, last Emila Koprivnikarja. Na tem delovišču so opustili zdaj mizarstvo, m so ga prenesli v sosedino Smart. no. Sredi Litije deluje le Se žagarski obrat. Mizarsko središče Je zdaj v Šmartnem, v nekdanji tovarni Franca IzgorSka, kasneje drtavnega podjetja »TesaT« iz Ljubljane, v Zagorici prt Litiji pa Ima LIL veliko Z«go. Od vseh oddelkov tega podjetja Je najbolj donosen turnirski obrat. Z»’ imajo tamkaf te izrabljene stroje, zato so zdaj začeli s preurejanjem turnirskega oddelka. Prav zdaj zida litijsko gradbeno podjetje »Gradbenik« novo turnirsko delavnico, ki bo dolga 35 m ln Stroka 16 m V novi delavnici bo tehnološki proces olajia-n in poenostavljen Računajo, da bo gradbeno podjetje dokončalo zidarska deta do konca tega leta. nato pa se bo produkcija furnirnice povečala. Doslej Izdelajo v podjetju UL letno okrog 300 kub. metrov furnirja. Nekaj ga prevzamejo Jugoslovanska mizarska podjetja, ostalo pa gre v tujino, in aicer največ na Poljsko, zatem pa tudi v Avstrijo. Egipt. Turčijo ln Italijo. Poljaki odkupijo okrog gos/« produkcije litijskega furnirja. Ko bo skončana nova furnirnica v Litiji, bodo povečali proizvodnjo na 700 kub. metrov letno. Doslej je imela LIL 270 milijonov dinarjev letnega bruto produkta, ko pa bo dograjena nova furnirnica, bodo dvignili vrednost letne proizvodnje na 400. morda celo na 500 milijonov dinarjev. Ta dvig bo dosežen pri sedanjem staležu kolektiva. ki Šteje 160 delavcev ln uslužbencev. Kakor kažejo napovedi, se obeta Litiji lep razmah lesne Industrije ln se bo s tem povišal tudi dohodek litijske komune, da bo lahko Izvedla nekaj svojih novih načrtov za gospodarski razmah na področju občine. Kolektiv litijske >esne industrije se je pred letj borH s težavami: skladišča podjetja so bBa polna neidočih Izdelkov in produkcija je bila še na tako nizki stopnji, da so delavci dobivali le 80 - odstotne plače ln Je podjetju gr ozri a prisilna uprava Ko pa so podjetje prevzeli sedanji strokovnjaki, se Je kolektiv kmatlu izvil iz težav, saniral Je lz-lzgube in zdaj je podjetje v porinem razmahu, v svoje zadovoljstvo ln v ponos vse občine. POTOK REKA RUSI OBREŽJE Potok Reka ima precejšnjo razdiralno moč. Izvira pod Trobelj evlm ln teče skozi Zavrstnikovo doCino. Posestvu Grmače In Smar. čanom dela ob poplavah precejšnjo škodo. Mnogo trpe zaradi razdiralne sile tega potoka tudi last- niki zemljišč na meji Litije ta sosedne vasi Breg. Svoje čase so zavarovali obrežje na pobudo zdaj ie pokojnega litijskega domačina inž. Pavla Koblerja, ki je zavaroval obrežje s faštnami ta tako ustavljal moč potoka ta varoval obrežje, travnike in njive. Zdaj b, poslenih žena, ki morajo poleg -svoje službe opravljati še vsa gospodinjska dela. Posebno s perilom se gospodinje največ zamudijo, pranje pa je tudi zelo naporno, ker do nedavnega ni bilo v Krškem niti vodovoda. Žene, ki so zbrane okoli Gospodinjskega centra so pričele razmišljati, kako bi si olajšale svoje delo. — Ce bi imeli javno pralnico, bi bilo že laže! — so modrovale. Potem pa, ko so obiskale lanski zagrebški velesejem in tam videle sodobne pralne stroje, so njihove želje prerasle v sklep. — Imeli bomo pralni stroj. Odprli bomo pralnico tudi v Vidmu-Krškem! — Žene so takoj pričele z akcijo, ko pa so jih podprli še možje, ki so na vodilnih položajih v podjetjih in jim odobrili kredit, je stvar že pričela dobivati jasne oblike. Na posebno razumevanje so naletele pri predsedniku občine in občina jim je nakazala 370 tisoč dinarjev »dolgoročnega kredita«. Zbrali so pol milijona di- Zagorjani so prihiteli k otvoritvi razstave Kulturo delovnemu človeku (Nadaljevanje 9 1. strani) Prav je, da vsaka »Svoboda«, ki danes v Trbovljah obstaja, deluje v sedanji smeri še naprej, toda treba je med njimi, kakor smo že poudarili, več medsebojnega dela in povezavnosti, potrebna pa jim je pomoč tudi od občinskega sveta »Svobod-, ki naj v prihodnje koordinira, kulturno-prosvetno delo društev ne oziraje se na levo ali desno. Le s takim čvrstim, discipliniranim delom bodo naše »Svobode« dobro uspevale in napredovale, na drugi strani pa bodo pod vodstven} občinskega sveta »Svobod« lahko dale tudi skupne prireditve in tako reprezentirale kulturno-prosvetno delo celotnih Trbovelj. Jasno je seveda, da sam občinski svet »Svobod« v tem prizadevanju ne bo sam uspel, če mu ne bodo pomagali tudi ostali faktorji v kraju, ki morajo razumeti, da je kulturno-prosvetnemu delu treba nuditi vsestransko pomoči Občinski svet »Svobod« po naj ob takem vodstvu tudi kontrolira in nadzira delo svojih društev. Vse štiri »Svobode* in prosvetna društva v občini naj nenehno delajo naprej in vzgajajo svoj dramski kader, najboljše igralce in igralke pa naj postopoma vključujejo v centralno dramsko družino v mestu. Na ta način bi »Svoboda - Center« pridobila dve močni dramski skupini in bi z večjim številom igralcev lahko uprizorila več odrskih del v sezoni. Ra* zen tega pa obstaja v »Svobodi - Center» mnogo obetajoče mladinsko gledališče, zato mislim, da ne bo vprašanja, kako zagotoviti gledališki prov gram za bližnjo kulturno-prosvetno sezono. Isto vprašanje kot pri dramskih družinah Je treba obravnavati tudi v drugih kulturnih sekcijah naših »Svobod» in jim, ako so r težavah, nuditi potrebno pomoč — ne pa samo brezplodno razpravljati in zabavljati, češ da je ta ali ona sekciia zanič da ni vredna, da obstaja in podobno. Tudi to je ena izmed naših bodočih nalog v knltnr-no-prosvetnem delu Nadaljnja nič manj vatna naloga pa je, da skrbimo za pridobivanje splošne izobrazbe šoli odrasle mladine in starejših ljudi s predavanji v Ljudski univerzi, s prirejanjem raznih tečajev in šol za starše itd. Prav je, da obstaja v mestu centralna Ljudska univerza, ki naj že sedaj misli na svoj bodoči program, da se ne bo zgodilo tako kot lani, kjer razen nekaj predavanj v šoli za starše sploh nismo imeli nič. Razen Ljudske univerze pa naj »Svobode• skrbe za izobraževanje z raznimi predavanji in tečaji, tako na primer jezikovnimi, stenografskimi in še drugimi tečaji. Kakšna škoda za našo mladino, da pogosto nespametno zapravlja čas. Kako lepo bi bilo, če bi razmišljali o večernih gimnazijah, v katerih bi naši fantje in dekleta ter starejši pridobili srednješolsko znanje in po letih opravljali celo veliko maturo. Kakšna škoda za naše mesto, da še vedno nimamo primerne čitalnice v kraju, kjer bi mladi in stari lahko v svojem prostem času prebirali najrazličnejše častnike in revije v domačem in v tujih jezikih. Koliko mladih ljudi bi s tako ustanovo lahko odtegnili cesti! Namesto potepanja in pohajkovanja po gostilnah bi lahko nešteti preživeli lepe ure ob prebiranju! raznih časnikov in lepih revij in si ob njih bogatili svoje znanje, ki jo terja od vsakega človeka moderno življenje. Upajmo, da bo v bližnji prihodnosti tudi v tem pogledu v našem mestu že bolje, saj je, kakor znano, v načrtu, da bomo tako sodobno ljudsko knjižnico in čitalnico dobili v novi stanovanjski stolpnici, ki jo zida trboveljska Elektrarna na Rudarski cesti. Ta knjižnica in čitalnica bo spet lepa kulturna pridobitev za Trbovlje. Upajmo, da ni zadnja in da bomo tak ih čitalnic dobili v našem mestu z leti še več. R vodpiranjem naših »Svobod- in njenih marljivih sekcij, z ustanavljanjem, knjižnic in čitalnic bomo ob ifenehnem, vztrajnem poklicnem delu korakali r socializem — v lepšo In svetlejšo prihodnost. Stane Šuštar bilo treba a temi deli »pet nadaljevati. Litijski kmetje so hvaležni vrlemu podoojnemu Inženirju, ki Je z nasipom od litijskega mostu zavaroval tudi obrežne hiše in zem-lijšča ob reki Savi. Obrambni okop na litijskem polju še danes imenujemo Koblerjev nasip. Od takrat voda še ni prestopila nasipa, včasih pa so bila ob vieoki Savi poplavljena stanovanja bb reki m je bil celo nemogoč vstop v nekdanjo litijsko občino. Sele Koblerjev nasip je zavaroval obrežne stavbe ln cesto ob Savi pred poplavami. -J*- SPET V BRIGADO Ze drugič v mladinsko delovno brigado. — Te dni so tudi iz Zagorja odšli novi mladinci na gradnjo avto ceste Ljubljana—Zagreb. Ti bodo delali v sestavu XVII. ljubljanske mSiadtaslke delovne brigade Med njimi Je tudi mladinec Vtki Belina, ki je sedaj že drugič odšel na to velllko mladinsko akcijo Ko smo ga povprašali, zakaj se je odločil za ta korak, nam je dejal, da rad dela in da skuša po svojih močeh prispevati, da bo cesta Bratstva in enotnosti do ta. novembra skončana. , je mnogo gasilcev odšlo n NOV in na gasilskem do-rnti je vklesana plošča z imeni tistih aktivnih gasilcev, so žrtvovali svoja življenja f® zmago pravice nad nasi-tjern. Skoda, da društvo nima toč- nega seznama, kdaj in kolikokrat so posredovali ob požarih. Vsekakor pa so bili vedno na mestu, kadar koli je bilo potrebno in obvarovali ljudi pred večjimi škodami. Danes je društvo v razcvetu, saj ima mladinsko in pionirsko desetinko in ni bojazni, da bi z odhodom starejših članov delovanje zamrlo. V svojem domu imajo vse potrebno orodje in opremo, tako da so lahko v najkrajšem času povsod tam, kjer je potrebna njihova pomoč. Edina ovira za uspešnejše delovanje je po njihovem mnenju zastareli in za današnje prilike nesodoben dom. Pred leti so začeli misliti na gradnjo novega gasilskega dopia, za kar so imeli že kupljeno zemljišče, vendar se je pokazalo, da tisto zemljišče ne ustreza. Zelja, da bi zgradili nov dom, pa s tem ni zamrla. Se vedno čakajo prilike, da bodo lahko uresničili svojo zamisel. Kajpada računajo pri tem na podporo ljudske oblasti in vseh ostalih činiteljev. Radi bi imeli tak dom, v katerem bi lahko nadaljevali v vzgojo mladega naraščaja v korist vse naše skupnosti. To nedeljo bodo, kot reče- no, skromno počastili svoj jubilej. Dali bodo priznanje vsem tistim gasilcem, ki so že 50 let v vrstah društva, nekatere mlajše aktivne člane pa bodo odlikovali z republiškimi odlikovanji. Vsekakor jim želimo. da bi se tudi v bodoče O stanovanjskih skupnostih se v zadnjem času mnogo, razpravlja. Tudi okrajni odbor SZDL Ljubljana je na svoji zadnji seji resno spregovoril o teh stvareh. Pa tudi pri nas v Zagorju smo že o tem govorili. Vendar sodim, da bi kakršno Črtov, tam stanovanjska skupnost ne bo uspevala. Vendar mislim, da bomo morali v okviru našega občinskega odbora SZDL najti tako obliko stanovanjske skupnosti, ki jo bodo osvojili naši delovni ljudje, da za uspeh ne bo nobenih dvomov. O tem pa bodo dokončno spregovorili ljudje sami. Podobno je z ustanavljanjem servisnih delavnic. Potrebe bodo pokazale, kakšne oblike servisnih delavnic bomo morali ustanoviti. V občini imamo približno 60 stanovanjskih svetov. Po podatkih, ki z njimi razpolagalno, jih je aktivna le polovica, ostali pa so delno neaktivni zaradi pomanjkanja fi-načnih sredstev ali pa še niso našli prave vsebine dela. Delno smo krivi za tako stanje In zadnje vprašanje: kako ocenjujete razvoj občine v letošnjem letu? Ali je polovičarstvo, ki je bilo značilen pojav mnoga povojna leta v našem družbenem delu, že odstranjeno in kako ocenjujete delo množičnih organizacij in društev? - • Ena od osnovnih napak je brezdčomno polovičarstvo, o katerem sva že s tovarišem Bregarjem govorila na pokon-gresni konferenci ZKJ. Res je, žilo radi se ustavljamo sredj započetega dela. Dostikrat dobi človek vtis neresnosti pri reševanju problemov, ki pa so zelo važni, da jih rešimo. Morda je temu kriva dosedanja praksa, pomanjkljivi gospodarski in ostali pokazatelji, ki so za uspešno delo nujno potrebni, ali nezainteresiranost problemov ali pa da temu ali onemu ne ustreza delo v tem ali onem svetu. Pogostoma se problemi v občinskih svetih rešujejo zelo ozko, le povrhu, ne pa kompleksno. So primeri, ko bi morali določene probleme sveti reševati skupno, ker se zaradi širine ne dajo'reševati ločeno in podobno. Mnogokrat premalo resno razmislimo, kam naj nalagamo natečena sredstva, da bodo čimbolje naložena, da se bodo čim hitreje obračala, da nam bodo dala čim več novih sredstev, potrebnih za razvoj občine. Skratka gre za tako gospodarjenje, ki bo koristno družbi kot celoti. Res je. da se je to stanje že nekoliko zboljšalo, vendarle so korenine še močne, in se bomo morali proti temu pojavu kot ObLO tako tudi ostali politični družbeni faktorji v bodoče še boriti. (v) Žito zor) strokovno in politično izobraževali in da bi, kadar koli bo potrebno posredovanje za obravnavanje ljudskega imetje, storili vse, kar je v njihovi moči. (v) koli nepremišljeno posnemanje stanovanjskih skupnosti bolj razvitih občin prineslo več škode kot koristi, ker bi vsako vsiljevanje pomenilo neuspeh, kajti tam, kjer ljudje ne bi osvojili zamišljenih na- Iz zagorske občine Delavski dom v Zagorju v gradnji Vodovod bodo drobili, _ prebivalci nove kolonije ob Kolodvorski cesti v Zagorju ob Savi še nimajo prepotrebnega vodovoda. Tako morajo hoditi po pitno vodo v bližnji vodnjak, ki stoji tik ob potoku Medije. Kakor pa vemo, je potok zelo zamazan, saj se vanj Stekajo vse fekalije, razni odpadki In drugo. Razumljivo je, da ta pitna voda zato ne more biti kdo-vekaj. Zagorska mladina Je spričo takega stanja sklenil«, da bo Izkopala Jarke za^položltev vodovoda. BrlgardirJI Nestlove brigade so začeli s temi delt že prejšnji teden, ta teden pa nadaljuje dela ostala zagorska mladina. KRATEK ORISK PRI IZLAŠKIH KERAMIKIH Zdaj že izvažajo Ni dvoma: kolektiv kljub najrazličnejšim težavam uspešno izpolnjuje svoje proizvodne naloge in jih močno presega. Nekoč sem že zapisal, da podjetju ni bilo postlano z rožicami, vendar je ob pomoči rudnika in občine le zlezlo vsaj toliko na zeleno vejico, da danes nihče več ne pomisli na opustitev dela. Kajpada pa so proizvodni pogoji še dokaj primitivni, vendar že toliko boljši, da je delo znosnejše, in kar je poglavitno: pred seboj imajo lepe perspektive, ne glede na to, ali se bodo odločili, da bi tovarno prenesli bliže Zagorju oziroma središču, ali bodlo ostali kar tu, kjer so sedaj. Kolektiv je začel celo izvažati svoje izdelke. Tako so menda do konca junija izvozili na Poljsko za 22 milijonov dinarjev Berg-mannovih pipic in vpasnih vijakov, v sosednjo Avstrijo pa bodo poslali navadne in več-polne Bergmannove pipice ter uvodnike. Trenutno se podjetje pripravlja na ustanovitev oddelka za kompletiranje Bergmanovih pipic in tako stopa počasi, a zanesljivo, naproti večji samostojnosti, se pravi, začeli bodo izdelovati finalne proizvode. Najkasneje marca prihodnje leto morajo pričeti z rekonstrukcijo podjetja. — Idejni osnutek adaptacije podjetja je sicer šele v izdelavi, vendar jim je že povsem znano, kaj potrebujejo za boljše in znosnejše delo. Mislijo predvsem na gradnjo novih hal, skladišč, garaž in obratnih i pisarn, seveda tudi ta nakup nekaterih prepotrebnih in nepogrešljivih strojev za redno dn povečano proizvodnjo. — Zanimivo je, da bo podjetje več ali manj opravilo rekonstrukcijo z lastnimi sredstvi, kar še bolj veča ugled te mlade, zagorske gospodarske organizacije. Čeprav perspektivni načrt zanje še ni narejen, pa kljub temu takole zase že računajo na to, da bodo podvojili proizvodnjo, zaposlili še nekaj desetin delavcev in zlezli tako daleč, da se bo ustvarjeni bruto produkt nevarno približal polovici milijarde dinarjev. Torej: perspektiva je zagotovljena. Treba bo še krepko zavihati rokave, da bodo zamišljeni načrti uresničeni. Videti je, da jim volje in poguma ne bo zmanjkalo. Pozdrav šestenin občinskemu prazniku S tem ko šestil! po vojni praznujemo občinski praznik v Zagorju, želimo vsem zagorskim delovnim ljudem prijetno razvedrilo na letošnjih kulturnih in drugih prireditvah in jim želimo še mnogo nadalj-nih delovnih uspehov za razcvet zagorske komune in naše socialistične skupnosti. f žagotjfi ob »Mmmmm — to ti je sad!” Pri tovariših se je vzbudilo poželenje. »Samo eno, Peter, da poskusimo!” »Seveda! Tamle so!” In Peter je poredno pokazal na drevo. Zmagalo je poželenje. Dečki so se previdno splazili k vrtu, zne-nada pa so se usuli na češnjo, trgali in lomili, da je bilo groza. Takrat je sem od hiše zarohnelo: »Vam bom že dal lomiti veje! Gromska strela! Ze grem, že grem!” Kakor, bi jo pometel blisk, je zaneslo otročad na cesto, in čez hip se je culo le še cepetanje bosih nog. Drugi dan je stala ob cesti ograja iz bodeče žice. »No, zdaj pa imaš češnje!” je Petru zabrusil Jože, ki je bil prejšnji dan vlovil le malo plena. * Peter ni zinil nobene. Potrt je z drugimi koračil mimo vrta in ; gledal v tla. I , Popoldne tistega dne je pri Ledniku zapel električni zvonec. Moža ni bilo doma, pa je šla odpirat gospodinja. Trije bos jaki so prebrisano gledali vanjo. »Kaj bi radi?” »Žejni smo!” se je ojunačil prvi. Dala jim je vode. Toda vtem jo je zgrabila nevolja. »Pa češnjo mi v miru pustite!” je vzkipela. »Kdo nam je včeraj tako grdo oblomil drevo?” »Mi —?” Sami angelsko nedolžni pogledi. »To pa- ne!* Morda res ne — je pomislila Lednica. Ko pa je kmalu za njimi odšla na vrt, je našla pri češnji pravo opustošenje. j »Torej ste me speljali!” jo je bridko zaskelelo. Pod večer se je vrnil Lednik. Strahovito je zarobantil, ko pa se I je unesel, je z naslado zasikal skozi zobe: »Le počakajte, smrkavci, bomo videli, kdo bo koga!” Naslednjega jutra je privezal k češnji Črta. »Tako — zdaj pa le pridite, fakini poniglavi! Crt, pozor!* ' Tisti dan je imela češnja mir in Lednika sta s slastjo opazovala, kako je otročad na cesti iz onemogle jeze cepetala z nogami in stre-\ sala ograjo ter dražila psa, da je besnel in se trgal z verige. Potlej se za češnje nista več zmenila in bi nanje bržkone čisto j pozabila, če bi v njun tihi dom ne bila nekega dne vstopila dvanajst-, letna Lednikova nečakinja Rozika. ,Ce ta ni prišla zastran češenj, sem | b&dakf je stricu šinilo v glavo. »Le kam naj zapiševa, da si naju obiskala?* 4o je sprejela teta. Deklica pa je vtem že gostolela: »Res je, da nisem vsak dan pri vama, toda vesta, danes dajejo ' v našem kinu Kekca. Pomislite, Kekca! Tega pač ne smeta zamuditi!” »Ej, kje je že moj Kekec!* je zamomljal stric, teta pa podsmeh- | Ijivo zmrdnila z brado. Rezika pa je že navalila: -A, »Ali vesta, kaj se to pravi: Kekec! Vse drm v kino, da ga vidi. i . Ne, ne, tega zares ne smeta zamuditi. Tetica, striček!” Čudila se je teta, čudil se je stric, nikdar ju š? ni bila silila v kino. Toda noben izgovor ni vzdržal in nazadnje je Lednik ugnan r.arevsal: »Pa kdaj bo tisti nesrečni Kekec?” »Zdajle, čez dve uri! Kar tu vaju počakam, skupaj gremo. O, to j bo lepo!* Tako se je zgodilo in ne stricu in ne teti ne bi bilo žal, da ju 1 je nečakinja pregovorila, če se ne bi bilo medtem pripetilo tisto, kar i sta najmanj pričakovala: vsa osupla sta obstala pod češnjo na vrtu j — na tleh vse polno vej, Crt pa se je bil z verigo zamotal k deblu tako na tesno, da Je mogel komaj še dvigniti glavo. Ves zbegan je gledal gospodarja. Vsak dvom je bil odveč. Zgodilo se je nekaj, kar je pri priči po-! drlo vso vero v moč Lednikovih ukrepov. V Jasici Gorelce pri Radečah grade kulturni dom Prebivalci vasice Gorelce niso čakali prekrižanih rok, da bi jim nekdo pripeljal boljše življenje. — Sami si moramo pomagati! — so sklenili že pred nekaj leti, ko eo si prifeh napeljevati elektriko. Bila je bo prva vas, ki je dobila elektriko, vsa dela so opravil', vaščani sami. Takoj nato so pričeli delati vodovod, ki so ga leta 1954 že imeli. Sadovi skupnega dela so s« ' jasno pokazali, toda prebivalcem tega oddaljenega kraja to ni bilo dovolj. — Sedaj sl bomo zgradili še kulturni dom, da se bomo lahko v njem kdaj sešll in se kaj naučili! Osnovan je bil gradbeni odbor, ki so mu ponudili svoje sodelovanje tudi vaški odbori sosednjih vasi v sevniški občini: Novi Grad, Nožnice, Hrušice, Budna vas in Vitaivec. Vse te vasi leže precej skupaj, Gorelce pa pomenijo nekakšno središče. Zait© so prebivalci vaeh teh vasi sklenili, da sl postavijo skupni kulturni dom v Gorelcah. Takrat »o sii tudi mladi osnovali skupni mladinski aktiv, ki je postal kmalu zelo delaven na vseh področjih' in tudi pril gradnji novega kulturnega doma. Posestnik Alojtz Ajdšek je daroval zemljišče in dela so stekla. Minerji trboveljske Cementarne so opravili v*a minerska dela, ostala podjetja iiz bližnjih krajev pa so jim priskočila gmotno na pomoč. Prebivalčl so soglasno sklenili, da mora vsak posestnik napraviti vsaj 300 prostovoljnih ur s svojo živinsko vprego, mnogo pa to normo še prekoračijo. Feliks Zalar, predsednik vaškega odbora SZiDL, j s na primer v enem dnevu opravili kar 10 voženj do eno oddaljene žage, kamor so zvozili ves les, ki Je bil za gradnjo potreben. Gradbeni material so dobili pri graščini Novi grad, kd je bita med vojno porušena, les pa so prispevali kmetje sami. Kulturni dom. ki so ga te dni že dozidali do prvega nadstropja, bo zgrajen iz kamenja. Ze ao si postavili tudi rok, do katerega mora biti dom končan. Do Dneva republike bo pod streho, do 1. maja 1958 pa bodo vsa dela opravljena in bo prvomajska proslava že v novem domu. To nedeljo, to je 10. avgusta, pripravljajo na Gorelcah veliko veselico s srečelovom. Dobitke so brezplačno prispevala razna podjetja, čisti dobiček srečolova pa bo Sel za dograditev kulturnega doma. Ta dan bodo tudi mnogi Radečami odhiteli na Gorelce, da se skupno z vaščani malo povesele. SZ bo organizirala prevoz s kamioni. Tudi rudarji iiz Krmelja so že napovedali svoj prihod. Tehtnica — kiosk v Radečah Zraven stare tehtnice je v nekaj dneh zraslo poslopje nove javne tehtnice. Povedali 50 nam, da bo hišica tehnice služila tudi kot kiosk za prodajanje časopisov fin tobačnih izdelkov. Torej, dv^ muhi na en mah. Kolporter pa bo hkrati tehtal vozove iin kamione. Nova tehtnica je bila v Radečah že zelo potrebna, saj stara hi mogla več zadovoljiti vse potrebe. Ker je premajhna, morali večje kamione tehtat' dvakrat: najprej sprednji del. potem pa še zadnji. Seveda Je bilo takšno tehtanje zelo netočno.'Nova tehtnica bo lahk0 tehtala bremena do 20 ton, obratovati pa bo pričela le do občinskega praznika. Gradbena dela opravlja domače obrtno podjetje »Obnova«, naprave a® tehnico, ki jih je občina *e ku' pila, pa bodo montirali strokovnjaki. * Iz Sevnice DPM v Sevnici je pripravilo 27 pionirjem in pionirkam lopo taborjenje v Moterodi pri Poreču. Med taborniki so bili tudi izkušeni, pravi taborniki, pa tudi taki, ki so prvič prespali noč pod platneno streho. Ko so prvo noč uspešno preživeli, večini tabornikov ni šlo v račun, »da bi se morali zjutraj umivati v mrzli vodi, kar pod vodovodnimi pipami. V še večjo nadlogo so jim bili zobje, ki pa so jih ob koncu že navadili redno čistiti. Da so zgodaj vstajali, telovadili, imeli pozdrav zastavi, zajtrkovali .malicali, kosili in večerjali, ni treba podrobno opisovati, Zanje so bili skoro važnejši izleti V Poreč, kjer so si ogledali baziliko, obisk Modre lagune, triurna vožnja z motornim čolnom in podobno. Takoj so sklenili, da si bodo tudi doma izdelali montažne hišice, kakršne so videli v Modri laguni, kjer je mednarodni kamp. Zanimive so bile plavalne tekme, pri katerih je bil „ DEI.O ŽE NAVSEZGODAJ SeviviSke pionirke »o bile videti takrat, ko so urejevale svoje šotore oh morju, kot prave pravcate gospodinje. zmagovalec Miha, pri deklica*1 Polonca, pri začetnikih P8 Maja. Med taborniki je bilo tud* nekaj pionirjev, ki so imej1 svoje »»konjičke«. Miha je najraje šahiral. Ladi je najraje namakal trnek, Dušan je bi* velik nasprotnik marmelade; zelo dobro pa se je izkazal pf* obveznem pranju nogavic. Nekaj časa jih je ogledoval, nat0 namočil, in kaj sedaj? Ni d1 ni se mogel načuditi, kako bi jih namilil. Ker je bil iznajdljiv, si jih je nataknil na noge in jih tako kar najbolj močt>° namilil. Skoda, da so ga op«' zovali in opozorili, kako h®* pere nogavice. Morda bi P°' stal novator. Drago je pripr®' vil nekoliko dela zdravnik0111-Pri igri je meril moč in z g1®? vo poškodoval borovec, hkra*1 pa tudi svojo glavo. Cept®v je imel povito glavo in v njej dve »»klanfci«, je vendarle =e naprej vestno opravljal delo tabornega starešine. . Branko bi najraje umrl lakote, od same žalosti. lažilo ga je šele očetovo obv®' stilo, da bo z njim pozneje odpotoval z motorjem ob mot' ski obali, če bo priden. , Sinko je še zadnje dni k?' tiziral, da je na taborjenj zanič, ker mu ni ugajala disciplina. Bil je prvič od dofh®j Ni mu šlo v glavo, da bi ral sam postiljati posteljo. šele, da bi bil dežurni. v Dobre volje pa so bili Pr* vsi ob veselem večeru, kjer* med drugim nastopil oT,, ster godbe na pihala, brez Instrumentov; in pri kopah*,! zlasti takrat, ko so se bori* za plavalno blazino. Ko so se poslovili, so tovili, da so skoraj vsi kak kilogram svoje teže vodi, nabrali pa so si moči za prihodnje šolsko ” to, ki se hitro bliža. "* LOJZETA AVSENAKA NI VEC... Pred dnevi smo dobili s Senovega žalostno sporočilo, da je tamkaj nepričakovano umrl LOJZE AVSENAK, uslužbenec rudnika Senovo in književnik, poznan po svojem marljivem, literarnem delu, Zlasti še po svoji knjigi »Bohor žari*. Dragi pokojnik je bi\ tudi sodelavec in dopisnik našega lista, ki ga bomo težko pogrešali V blag spomin pokojniku priobčujemo naslednjo črtico, ki nam jo je izročil, ko je bil še zdrav in krepak ter poln načrtov in snovanj. Sedaj ga ni več in hudo je po njem vsem, ki so ga poznali (n cenili njegovo zlasto srce. Naj mu bo slovenska zemlja pod zelenim Bohorjem, ki jo je tako ljubil, lahka! UREDNIŠTVO Na Lednikovem vrtu stoji češnja, najzgodnejša med vsemi naokrog. Kadar porde njeni plodovi, se napno oči celo možakom, kaj šele drobižu. Tisto leto je bilo prav tako. Več dni pred koncem maja so orumeneli prvi sadovi, v prvih junijskih dneh pa so bili “kakor živordeči šopki. Koga ne bi zemimali! j Drevo je stalo globoko v vrtu, zaslonjeno z drugim drevjem, in človek bi mislil, da ne bo nikogar zbodlo v oči. Toda ta neskončno vabljivi sad, ki vznemirja otroško dušo celo v sanjah, prodre do otroških oči tudi skozi najgostejše zelenilo vej. Prvi je opazil češnje Lepinov Peter, ko se je s svojimi tovariši vračal iz šole. Prešinilo ga je vsega: cekar s šolskimi knjigami mu je zdrknil iz rok, oči so se mu razširile kakor pred čudežem. »Jih vidite?* je vzkliknil tovarišem. »Uuuuu —!” se je utrgalo iz mladig grl Sklep je bil v trenutku storjen. Toda kako ga izvesti? Tukaj cesta, po kateri vsak hip kdo prikolovrati, tam pa Lednikova hiša ki z dvema oknoma nadzira vrt in češnjo. In nekaj leorakov stran prav tako pri sosedu. Tovarišija na cesti se v zadregi spogleduje. Plašljivci krenejo dalje in postoje, kjer je varneje. »Niči* je vzkliknil Lepinov Peter, se zapodil proti drevesu, od-tesnil vejo in spet planil na cesto. Strah ga je pognal dalje, le spotoma je čavsnil po češnjah, jih stlačil v usta in izgnjocal- »To je strašno!* je zastokal. »To — to — so mi storili —■” Toča glavno, kar je hotel reči, je pogoltnil v jezi in osuplosti. Kam naj j* uvrsti to divje dejanje? »Ti veš,* se je naposled obrnil k ženi, »da p* jim jih bil vsakemu privoščil prgišče ali dve, toda tako — razboj* ništvo!* . »Pomiri se, Matic!* je poskušala žena. »Otroci pači Pri njih nikdar ne veš, pri čem si.” . Toda Lednik se je komaj pomiril do drugega dne. Vzel je v roki knjigo, sedel pod češnjo in menil takole: »Zdaj pa le pridite — bes vas plantaj! Ce vas Crt ni užugal, vas bom pa jaz!* Ze se je zatopil v branje, ko je zaslišal na cesti previdno šepc* tanje. Pogleda tja. Dvoje drobnih, živih oči ga je pretkano opazovalo. »Kaj bi rad, mali?* je vprašal. Poba se je nasmehnil, pogled pa mu je poželjivo ušel na češnjo- »Le povej!* - »Nič, ah, nič —« se je zvijal deček. Mož se. je zartiislil: kje so leta in kje tiste češnje, po katerih j® koprnel tudi on sam ... »Pridi bliže!* je povabil dečka. V fantovih očeh je zaigralo od sreče. Previdno je obšel ograjo in obstal nekaj korakov od njega. »Kako ti je ime?” »Jože sem.” »Pa češnje kradeš, še to povej!” »Jaz —? Nikoli!” Ledniku se je razsvetlil obraz in ves zavzet se je zagledal * dečka. Pokojni Lojze Avsenak na seji DS (Prvi z desne) »»Res ne?” je hlastno vprašal. »Ce je tako, potem se jih boš zdajtt nazobal. pa če počiš na drevesu.. Počakaj!” Mož je odhitel in se vrnil s cajno. »Na, tole naberi, potem pa poskrbi zase. Ne glej me tako debeh% zares mislim.” Jože je hlastnil po canji in v hipu je bil na drevesu. (Konec prihodnjič) Občinski ljudski odbor Zagorje, Občinski komite ZK Zagorje, Občinski odbor SZDL Zagorje, Občinski odbor ZB NOV Zagorje, Občinski komite LMS Zagorje, Občinski sindikalni svet Zagorje, Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev Zagorje, Občinska gasilska zveza Zagorje In: Delavski svet ter upravni odbor Rudnika rjavega premoga Zagorje, Delavski svet ter upravni odbor Tovarne keramičnih izdelkov Izlake, kolektiv Trgovskega podjetja »Potrošnja« Zagorje z vsemi svojimi poslovalnicami, Kolektiv Trgovskega podjetja »Izbira« Zagorje z vsemi svojimi poslovalnicami, Delavski svet in upravni odbor Industrije gradbenega materiala Zagorje, Kolektiv podjetja »Gostinstvo« Zagorje z vsemi svojimi gostišči, Upravni odbor Kmetijske zadruge Izlake, Zagorje, Upravni odbor Kmetijske zadruge Mlinše, Zagorje, Upravni odbor Kmetijske zadruge Zagorje. Omrežje se širi zanima, kje se je porod>> t* lepi šport? — M. V., Sevnice. Odbojka Izvira tz ZDA, od •im pa se je razširila po vsem svetu. v Evropo so jo prinesti ameriški vojaki v prvi svetovni vojni. Zadnje čase je začel prinašati tednik v močno povečani obliki objave kina »Svobod« Trbovlje n«. Ali se vam ne Mi, da je to diskriminacija do ostalih kinematografov? B. L... Brežice. 0 diskriminaciji ni govork. Bino »Svoboda Trbovlje 11« objavlja to povečano reklamo ®a lastno željo in tudi plača Po prostoru, ki ga zavzema. Seveda pa bomo, vsako podob-b® ponudbo drugih kinemat«-tratov tudi radi sprejeli. Zadnjič ste pisali o nenavadnem potovanju dveh zagrebenih reporterjev, ki bosta s •Plavom dosegla Črno morje. Bje st« že sedaj? , Po njunem zadnjem spOročl-'b. ki je prispelo v Zagreb Jhtnuli teden, se bližata naj-"Olj nevarnemu predelu poti, Ojerdapskl klisuri. kjer je mo-vsako najneprijetnejše “Oiivetje. Kadi verjamemo, da •o bosta pošteno oddahnila, ko “o ta konec vožnje, upajmo. ,rcčno mimo. Iz česa /so napravljene ter-•bos steklenice, da se lahko v bJih zg dalj časa obdrži topla pa hladna1 pijača? — J. Z.. Bizeljsko, Te, so steklenice z dvojno •tono, med katerima je Izsesan •rak. 2akaj je zadnjič Pepče napi-•ol. da Je (jop ust nesrečno mimo? — J. SJ, Radeče. , Zaradi prazne denarnlc«l Zelo rad bi vas spomnil na moj članek, ki sem vam ga Poslal pred nekaj dnevi, pa boslej še ni našel mesta v list" Zakaj? — .1 H.. Zagorje. Potrpljenje! NIČ še ni zamu-Jtnega. Tudi preostale hribovske vasi v Posavju postopoma elektrificirajo. Tako je pretekli mesec prvič stekel tok iz nove transformatorske postaje v VELIKEM TRNU. V tej vasi pa elektrifikacijska dela še niso popolnoma končana, ampak se pripravljajo, da bodo električno omrežje razširili še na nadaljnjih 120 hiš bližnjih zaselkov. Te dni bodo sneli petrolejke v vaseh VIHRE in BREGE ter prvič privili . električno žarnico. Transformatorska postaja v MRTVICAH, ki bo napajala obe vasi, je že zgrajena. To je tako vzpodbudilo vaščane, da so se odločili čim- v' Poznate Vid< m-Krško Nič novega ne bomo povedali, če omenjamo Tovarno celuloze in roto papirja »Djuro Salaj«, Tovarno čokolade, Valvasorjevo tiskarno ter lepo urejeno zadružno posestvo »•Matija Gubec« v Leskvcu in kmetijsko posestvo •»Sremič«, ker je to pač stvarnost. 0 O Valvasorjevi hiši v Krškem še precej govori. Predvsem je znana še iz tistih časov, ko je bil v njej muzej. V tej hiši je leta 1693 umrl Valvasor. Omembe vredne so tudi arkade na dvorišču. V neposredni bližini Valvasorjeve hiše je cerkev sv. Duha, ki je grajena v baročnem slogu. £ Znana je nadalje kapucinska knjižnica, kjer so tudi inkunabule. Nekoliko so še vidne razvaline gradu, kjer sta živela celjski grof Friderik in zadnja Celjanka Katarina II. — V. Leskovcu še stoji grad Turn, ki so ga imeli.-v lasti Turja-čani. V bližini je mavzolej, kjer je pokopan grof Anton Auersperg — pesnik Anastasius Griln. — V Leskovcu je tudi cerkev, v kateri so Wolfove freske. — Znana je prav tako Libna, kjer so našli keltske grobove, in Drnovo, kjer je bila rimska postojanka Noviodunum. — V bližini leskovškega gradu živi in dela znani kipar Vlado Stoviček. • V Krškem stoji še hiša, v kateri je živel in delal Janez Mencinger, ki je pokopan tudi v tem kraju. Ne smemo pozabiti, da je v Krškem žive) .n učil Adam Bohorič. K njemu je hodil v šolo med drugimi tudi Jurij Dalmatin. £ Šolsko poslopje, kejr je sedaj osemletna šola in STS, je staro 80 let. V njem je bila prva meščanska šola. q Da bi bil ©piš bolj popoln, moramo še omeniti lep spomenik v Krškejn, ki je posvečen umrlim izseljencem in prvim padlim krškim partizanom, nadalje stadion »»Matija Gubec«, kjer je ena steza za konjske in ena steza za motorne dirke, kjer tekmujejo po sistemu speedway. prej napeljati tudi nizkonapetostno omrežje do svojih hiš. Iz SENUS nam javljajo, da pravkar montirajo' transformatorsko postajo,, daljnovod do vasi pa je že dalj časa končan. Ta transformatorska postaja bo dajala tok vasem BREZJE, STRAŽA in RAVNE. Vaščani, ki sami nimajo dovolj sredstev za napeljave v vasi, poskušajo dobiti preko Kmetijske zadruge posojilo, da bi tudi njim čimprej zasvetila električna luč. V SEVNICI so potegnili dvosistemski daljnovod proti Boštanju. To je za potrošnike električne energije velika pridobitev. Prej so morali pri vsakem defektu izklopiti tok na vsem področju, sedaj ga pa lahko samo na odseku, kjer je napaka nastala. Tudi v BREŽICAH je situacija pri preskrbi električne energije precej pereča. V mestu delata samo dve transformatorski postaji, od katerih ena napaja okoliške vasi. Zato se že dalj časa pripravljajo na temeljito rekonstrukcijo električnega omrežja. Projekti za to rekonstrukcijo so že skon-čani in v jeseni se bodo verjetno že pričela prva dela. Postavili bodo nekaj novih transformatorskih postaj, nizkonapetostno omrežje v mestu pa bodo popolnoma obnovili. Kaj bomo glodali la mesoc v kinu Svoboda II. v Trbovljah Kot prvi bo ta mesec na sp-ore-kino« kop sk.i film »Sedem let J^omin«. Njemu bo sledil ameri-barvni film »Doživljaji kape-Jfha Whitea«. To Je precej napeta Pustolovska zgodba, ki se razvija ; nepregledni džungli ln močvirju. Vlogo glavnega Junaka igra Y tej zgodbi Stari znanec v podobnih filmih Gary Cooper. Film Jp bogat napetih prizorov v borbah proti IndHancem in divjimi 2verml. Tud nato bo na sporedu ame- Sevniška mladina spet dela . po daljšem mrtvilu, ki je vlada-med mladino v Sevnici, je ta •Pet zaživela. Vzrok za nedelav-S081 je biia izguba več članov obraslega komiteja. ..prejšnjo nedeljo Je imela sev-”1®ka mladina seminar, ki so se udeležili vsi funkcionarji Snovnih mladinskih organizacij. 5 Obrazov mladincev je sijalo nestrpno pričakovanje na predava-5)e. Prvo temo »Jugoslavija v :Vetu« je podal direktor Kopitarne ov. Franc Lipovšek. Mladinci so S. ° končanem predavanju razvili rfkusljo, ki Je s svojo živahnostjo “"kazala, da so mladinci sprejeli «redav«nje z zadovoljstvom in ra-fumevanjem. Tudi ostale teme so ns**e med mladinci dober odmev. predavanjih so sl poslušalci rsledall bazen, ki Je še neurejen, ri sklenili, da bodo pomagali pri 'JegovI ureditvi. Zgradili bodo tu- T, Plesno ploščo, za katero vlada u°sebno zanimanje med mladino. , Seminar so zaključili z majhno ‘akusko ko in’plesom. »uadina je dokazala, da s po-jVPoJo starejših lahko dela (n slu-utljem socializma' R. S. riški pustolovski film v barvah »Kjer reka zavije«, v katerem Emerson reši v karavani colea linčanja. Rešeni Cole spremlja zatem karavano do Portlanda, kjer je nakupila hrano in živino, vse to so srečno spravili na ladjo, ki pa Jo spotoma napadejo ljudje, ki so na lovu za zlatom. Navzlic vsem težavam pa pride ladja * tovorom do cilja im krivci dobe zasluženo kazen. Nailednji film bo »Mož, ki Je ljubil rdečelaske«, ki ga Je iz-deliaila Anglja v barvah. Mark Sent-Niots je v diplomatski služ bi z lepo prihodnostjo. Dasirav-no Je srečno poročen in ima sina Denisa, ne more pozabiti Silve, mladega dekleta, kateremu je Se kot mladenič obljubi! zakon. Četudi so se njune poti razšle, je Silva še vedno ostala zanj idealna žena. V svojem življenju je srečal več žensk, ki so bile podobne njegovi prvi ljubezni, vendar nje ne. /Več let kasneje pa Je na nekem sprejemu v čast njegovega sina spet videl Silvo, ki pa je ni spoznal, čaiprav Jo Je Iskal vsa dolga leta. V iskanju izgubljene Silve, po kateri je zaman hrepenel, je končno spoznal, da Je pravzaprav Idealna žena., ki jo Je Iskal, njegova tena Karolina, kt jo je poročil.. . Kot zadnji film v avgustu bo kino predvajal domače delo »Poišči Vando Kos«. Film Je bil na letošnjem filmskem festivalu v Pulj topilo sprejet. V tej zgodbi išče Olga Bojanič človeka, ki Je imel na vesti smrt njenega brata, 1 ki je bil kot ilegalec v zadnji vojni ujet in ubit Olg« je dobila od svojega brata na cigaretni škatlici napisano oporoko z besedilom: »Ce se ne vrnem, poišči Vando Kos!« Olga je odšla v Sarajevo, da b) tamkaj kaj več zvedela o svojem bratu. Pri ikka-nju Ji Je pomagal slikar Luka Andrič, ki je naletela nanj po naključju. Na koncu je Olga spoznala, da je bila smrt njenega brata stvar, ki jo mora oprostiti, zato se je tudi odpovedala maščevanju. Kino vstopnice so v predprodaji vsako nedeljo od 10. do 1)1 ure pri kino blagajni. Obiskal je domovino Slovenski rojak Jož« Račič, doma iz Aurora- pr1 Chicagu v ZDA. s« je rcdli pred 72 leti v Skopicah na Krškem polju, v Amerik« je odšel »red 46 leti. Z marljivim delom si Je sčasoma ustvaril lastni dom in sl prislužil tudi pokojnino. Ker si je po dolgih letih spet zaželel videti domovino Ut svoj rojstni kraj. sc je v juniju napotil * letalom v Jugoslavijo ua dvomesečni obisk, kjer je obiskal vse sorodnike in znan. ce. Ogledal pa si je tudi Ljubljano in Zagreb in še druge naše kraje. Ob povratku v ZDA J« Izrekel vse priznanje napredku naše domovine, zla. stt naši industrializaciji. Razočaran pa Je. kakor sam pravi, nad Jktuetijsko proizvodnjo v svoji vasi. kjer delajo danes še prav tako kot pred. petdesetimi leti. {jenav To pot sem se vračal z Mrzlice, Kjer sem sl ogledal televizijo. v Gabrskem sem oStel fantiča, ki sta v Trboveljščici kar svojo pest lovila ribe. Skesano sta mi obljubila, da tega bosta več storila ln odrinil sem zadovoljen dalje. NO, sem sl Jbislli, ker sem že v tej vasi, bom Se malo poučil tamkajšnje Smete, ki dajejo mleko naSi Micki, naj ne prilivajo vanj vode, G* se mleko ne bo tolikokrat sesirilo, namreč v petnajstih primerih kar devetkrat, kar Je že res od sile. Strankam, ki so "*lcki odpovedale mleko, sem dejal, da so storile prav, čeravno 0na ni kriva. Ko sem koračil dalje, sem videl, da se tudi Zg. Trbovlje na •boč modernizirajo. Tudi tamkaj dobiva cesta novo obliko. Prav Vleč ml Je bilo, da v bodoče tudi tu ne bo treba požirati groz-a«ga cestnega prahu. Jezilo pa me je, da prav tam. kjer je a**ta že urelena, kopljejo Jarek za telefonski kabel. Kaj niso Joga vedeli že prej? Pa še to bi požrl, če se ne bi kopanje jarka 'b polaganje kabla vleklo že kar v nedogled. To nevšečnost •bio pošteno občutili potniki na trboveljskem avtobusu, ko smo J® zgodaj ziutral srečali na razkopani cesti z rudniškim avtobusom ln smo kljub prednosti morali skoraj nazaj do Klenovška, čeprav bi moral Iti po predpisih nazaj rudniški avto. Naj-hr* sl je rudniški šofer mislil: kaj boš tl reva, sa.t je moj •vtobus večji kot tvoj! ,. Med vožnjo sem tolažil najbolj vroče trboveljske navijače, S1 kar ne morejo pozabiti nedeljske nogometne tekme z Odre-?°dnih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka, vse šolske potrebščine ter knjige. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), prtmje osebnega perila in delovne obleke, krpanje periia in obleke ter pomoč pri učenju. Vpis v šolo traja do 1. septembra 1958. RAVNATELJSTVO SOLE ležtl, Čeprav bi drugi šahisti zelo radi igrali. —. v Mariboru so ee za finale plasirali kandidati Guzel, dr. Šmigovc, Njegovan in prof. Hočevar. (n) Prvenstvo Slovenije v plavanju O PRVENSTVU SLOVENIJE V PLAVANJU. — Jufri in v nedeljo bo v Trbovljan X. povojno prvenstvo v p.avanju. Na tej reviji najboljših slovenskih plavalcev bomo videli, kako je napredovalo plavanje v Sloveniji. Pričakujejo ae dobri rezultati in tudi več novih slovenskih, če ne celo državnih rekordov Na tem prvenstvu bodo nastopili vsi slovenski plavalni klubi: Triglav Iz Kranja, Prešeren iz Radovljice, Kamnik, Ljubljana, Ilirija iz Ljubljane, Neptun iz Celja, Branik iz Maribora, Panonija iz Murske Sobote. Celuloza iz Vid-ma-KrSkega, domači Rudar ;n še drugi, * Vsekakor si bo vredno ogledati borbo najboljših plavalcev: Eri-novca, Kocmurja, Goršiča, Barbke Konciljeve, Horvatove. Tominško-ve. Breskvarjeve, Kočarjeve in Se drugih. Vse kaže, da se bo potegoval za prvo mesto Triglav iz Kranja. Zadovoljiva atletika steza v Radečah Občinski komite mladine je pretekli teden organizira: tradicio- nalno atletsko tekmo za p-kai »Marijane« Nemca in Mirana Kosa«. Tekmovanje je trajam ava dni ln se ga je uaeražno več kot 120 mladih atletov iz občine. Na startu srno iahko opazi., razen ladeških, loških in zideauimskih miadmcev tudi tekmovalce iz Dol pri Litiji, ki so opravili 40 km poti, da so lahko nastopili, nadaije mladino z Gorele. H.ega, Jcgaje-nice, Svibnega itd. Skupno Je nastopilo 10 ekip. Dosegle pa so tudi zelo dobre rezultate. saj so ob tej priliki zrušili kar 6 radeških rekoidov. v skupnem plasmaju meških in ženskih ekip je bil končni vrstni red naslednji: l. Radeče I, 2. Radeče II, 3. Papirnica, 4. Zidadi most. 5. Jagnjeniea, 6. Loka, 7 Doie. 8. Gorelce, 9. Svibno, 10. Breg. Po tekmovanju je sledila iazde^ litev pokalov in dip.om in družabni večer. V načrtu Je še eno tekmovanje, ln sicer turnir prvakov posameznih organizacij. Tako se Radeča-nom obeta zopet atletska prireditev, ki bo prav gotovo zadovoljila vse. Šport v Sevnici V počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva sta ekipa PVV in domači Partizan odigrala nogometno tekmo. V lepi igri, kaiteri je prisostvovalo okolj 200 gledalcev, je domačinom uspelo zmagati z rezultatom 3:0. Upravni odbor telovadnega društva se bo moral pozanimati za rekvizite nogometašev, saj igrajo le-tl že skoraj dve leti bosi. • Brane Zagorski telovadci v čemšeniku Telovadno društvo Partizan iz Zagorja ob Savi je prejšnjo nedeljo priredi Io v Čemšeniku telovadni nastop. Pred nastopam je povzel besedo tov. Klun in med drugim dejal, da »naj se tudi v naš: vasi, čeprav je mnog dela, zbudi žilica na tem področju«. Med točkami telovadnega sporeda je igrali kvintet Veselih revirčanov iz Zagorja. Tudi »Zagorska polka«, ki jo je kvintet zaigral in ki jo je napisa,] petnajstletni Zagorjan Anton Kuder, je bila poslušalcem všeč, kakor je ugajalo v Ljubljani na javni oddaji »Pokažii, kaj znaš«. Cemšeničani so odšli s te prireditve dobre volje. Telovadni nastop se obeta tudi v Lukovici. R. P. Ob letoSnjem tretjem občinskem praznovanju občine VIDEM-KRSKO želijo vsem občanom kar najlepše praznovanje občinskega praznika in Se mnogo delovnih uspehov za blaginjo naše socialistične skupnosti naslednje ustanove, organizacije in podjetja: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, VIDEM-KRSKO OBČINSKI ODBOR SZDL, VIDEM-KRSKO OBČINSKI ODBOR ZB NOV, VIDEM-KRSKO OBČINSKI KOMITE ZKS, VIDEM-KRSKO OBČINSKI KOMITE LMS, VIDEM-KRSKO OBČINSKI SINDIKALNI SVET, VIDEM-KRSKO Tovarna celuloze in roto papirja »DJUBO SALAJ«, Yridem-Krško — Splošna obrtna kovinska zadruga, Videm-Krško — Tovarna čokolade "in likerjev, Videm-Krško — »Posavje-Produkt«. Videm-Krško — Gradbeno podjetje »SAVA«, Videm-Krško — Trgovsko podjetje na veliko -GROSIST«, Videm-Krško — Trgovsko podjetje -POTROŠNJA«, Videm-Krško — Zadružno posestvo -Matija Gubec«, Leskovec — -TOBAK«. Videm-Krško — -ELEKTRO«, Videm-Krlko — Avtotrgovina. Videm-Krško — Papirnica in knjigarna, Videm-Krško — Kleparsko kotlarsko podjetje. Videm-Krško — Elektromehanična delavnica Videm-Krško — Valvasorjeva tiskarna, Videm-Krško — -KOTEKS«, Videm-Krško — Komunalno podjetje »REMONT«, Videm-Krško — Kmetijsko gospodarstvo, Sremič — Kmetijska zadruga. Videm — Kmetijska zadruga. Krško — Kmetijska zadruga, Raka. Hotel -Sremič« Poučna ekskurzija hrast-niSkih rezervnih oficirjev Rezervni oficirji v Hrastniku se zavedajo svojih dolžnosti do naše Armade, zato se redno vsaki mesec udeležujejo seminarjev, da bi si pridobili čim več strokovnega znanja, ki Je tudi za našo Armado neogibno potrebno. Rasen seminarjev pa skrbi odbo$ združenja tudi za to. da se rezervni oficirji spoznajo z najnovejšim orožjem. V ta namen so hrastniškl rezervni ofiairjl pred nedavnim odšli na poučno ekskurzijo v Črnomelj, kjer so st ogledali naj novejše artilerijsko orožje. V Črnomlju so goste častno sprejeli odborniki tamkajšnjih rezervnih oficirjev, predsednik občine in direktor rudnika Kanižarice, nato pa so vsi skupaj odšli na določen prostor, kjer »o oficirji neke enofe JLA gostom Iz Hrastnika razkazali novo orožje in pokazali ravnanje z njim. Gostje so razumljivo z velikim zanimanjem sledili izstrelitvi granat. Kasneje so si ogledali še prostore, kamor so padli izstrelki, in videli, da naši vojaki zanesljivo streljajo tudi na večje razdalje. Po končanem streljanju so domači rezervni oficirji povabili hrastniške goste na zakusko. Med prijetnim razgovorom so starejši tovariši obujali spomine iz časov NOV. Kot znak prijateljstva in vzajemnega sodelovanja med rezervnimi oficirji so izletniki prejeli od gostiteljev dragocen spomin, za katerega so »e jim Hrastničani prisrčno zahvalili z željo, da se tudi oni kdaj ogJastjo v Hrastniku. Z. S. Borbene pozdrave Vidmu Krškemu! Trboueljslii otroci letujejo Spogledala sta se zmedeno in nista črhnila besedice. Čuteč isti nagib sta drug drugemu prikimala in molče krenila navzgor po bregu proti kraju, kjer so se brzice začenjale. Vista še napravila sto korakov, ko sta srečala Stinea in Spragua, ki sta prihajala navzdol . »Kam pa?« je vprašal poslednji. »Se oni čoln pripeljeva,« je odgovoril Cok. »Ne, tega pa že ne! Mrači se, kar lepo šotor postavita!« Srd ln stud sta tako silno zajela Dimača v žilah, da se mu je zdelo za malo odgovoriti. »Ženo ima s seboj,« je menil Cok. »To je njegova stvar,« je mrzlo rekel Stine. »Pa tudi moja in Dimačcva,« je bil Čokov odgovor. »Prepovedujem vam, Dimač,« je siknil Sprague surovo. »Ako napravite še en korak, vas odslovim.« »In vas tudi, Cok,« je dodal Stine. »Skisala se bosta oba, če naju odslovita,« je odvrni Cok prezirljivo. »Kako bosta neki sbravila vajin sala,-menski čoln v Dawson?« Glede na različne komentarje in pripombe, ki so nastale v zvezi z nogometno tekmo preteklo nedeljo v Trbovljah, daje vodstvo nogometne sekcije SD -Rudarja« sledeče pojasnilo: x V drugem polčasu igre smo odredili izmenjavo igralcev Sorla in Knavsa, ker se je prvi tik pred koncem prvega polčasa huje poškodoval na peto in gleženj na desni nogi, tako da ni mogel dalje igrati v obrambi. Dogovorjeno je bilo, da bo zopet prešel na svoje staro mesto, brž ko bo občutil, da je noga ogreta in ga ne bo več bolela. Sorel je ob stanju 2:2 odšel na svoje staro mesto m je z velikimi bolečinami vzdržal do konca tekme. V ponedeljek je bil le-ta pri zdravniku, ki ga je poslal na pregled v bolnišnico, ker ima huje poškodovan gleženj. Istočasno omenjamo, da je poškodovan tudi Ahlin, ki je šel prav tako pa pregled v bolnišnico. Toliko v pojasnilo o storjeni izmenjavi igralcev, o kateri večina gledalcev meni, da je bila storjena zaradi obrambne taktike. ODBOR TUDI VODA JE DOBRA ZA ŽEJO Tako je povedal našemu fotoreporterju tale delavec, ki si je privoščil izdaten požirek iz pletenke za osvežitev osušenega grla nimininimimiimniMimMmiiimiiinitimMimmiimiitHMiiminniiimmtiiiiitniiiiiiiimnNmimtiiimiiimiimmiHmlinmiiiiiiiimnmiiiinimiiiimiiiiHHMntiiuiiiiNp Športni javnosti v Trbovljah v pojasnilo rož, v načrtu pa imajo tudi izlet z ladjo, kar jim bo gotovo v velik užitek. Mladince zanimajo tudi boji za osvoboditev Pirana in sploh Primorja. Na občinskem odboru ZB v Piranu so jim obljubiti, da jih bodo s tem seznanili. Takole ob večerih pa se zbe-ro pod staro hruško sredi tabora, in v toplo poletno noč doni naša lepa slovenska pesem . .. Hofti IZ LITIJE IN OKOLICE Stanovanjska skupnost v Litiji sestavlja s* hiš Pogovor s predsednikom stanovanjske skupnosti v Litiji, tov. Jernejem Kapljem, bo gotovo zanimal bralce »Zasavskega tednika« Saj je stanovanjsko vprašanje danes ena izmed glavnih skrbi, ki zanima naše ljudi. Tudi v Litij čatka na stanovanje okrog 300 proslcev. Prav te dni bo javna licitacija za oddajo gradbenih del za dve novi devetstanovanjski hiši. Ti dve stavbi bosta pozidani do konca letošnjega leta, vseljivi pa do 1 septembra prihodnjega leta. Eno poslopje bo zidala litijska občina, drugo pa predilnica. Vsaka stanovanjska stavba bo veljala okrog 20 milijonov dinarjev. Stanovanjsko skupnost v Litiji sestavlja 50 hiš. Nekatere so last Splošnega ljudskega premoženja, druge pa so tudi zasebne, a sodijo po zaikonu v stanovanjsko skupnost. v tej skupnosti so tudi vse hiše, nekdanja last litijske predilnice. Stanovanjska uprava prejema mesečno 280.000 din najemnine. V tem letu so bila izvršena večja popravila na hišah, in sicer so popravili lg-stanovanjsko poslopje. kjer je pred vojno stanoval predilniški direktor. Tei stavbi nravi jo zdaj tudi predMniška graščina. Popravila so stala 800.000 din. v stanovanjsk stavbi Stale so ' bili včasih predilniški hlevi, potem pa so jo preuredi'! i v stanovanjsko hišo. je zdaj 26 strank. Se nedavno so jo določili za rušenje Zdaj pa so stavbo temeljito popravili, kar je terjalo pol milijona dinarjev stanovanjska uprava je renovirala tudi nekatere diruge stavbe, med njimi so prepleskali bivšo Elsnerjevo hišo na glavnem trgu in Roblekovo hišo. kar je stalo tudi pol milijona. Uprava stanovanjskih hiš opravlja redno kontrolo nad strehami in pritiklnami posameznih hiš. tako da vsako okvaro popravijo sproti ln s tem čuvajo ljudsko imetje. Litijska stanovanjska skupnost skrbi nadalje za nekatere hiše v Šmartnem. Tam sta dva interesenta sama dogradila v hiši št. 8 in št. 18 po eno družinsko stanovanje. V Litiji pa smo pridobili v zadnjem času dva stanovanjska bloka v skupini predilni-ških stavb. V vsaki hiši ,1e po 9 družinkih stanovanj in po 6 samskih sob Fiesa je znani letoviščarski kraj pri Piranu. Številni delovni kolektivi imajo tu svbje počitniške domove. Tu so kovači iz Krope, velenjski rudarji, delavci iz Litostroja in še drugi. Malo nad kopališčem, na hribčku z imenom Pazug, pa so v štirih dolgih vrstah postavljeni šotori. To je tabor otrok padlih borcev NOV iz Trbovelj. Blizu sto jih je. Nekateri so že kar lepo ožgani, drugi se še malo skrivajo pred soncem, vsi skupaj pa radi čofotajo po topil vodi. Nad vremenom se ne pritožujejo. Nebo je že več dni brez oblačka. Pa tudi v sladki vodi se naši najmlajši državlja-nini lahko kopajo, kajti poleg morja je tu sladkovodno jezer-ce, ob rijem pa prostor, kjer vneti nogometaši nabijajo žogo. Vodstvo tabora predstavljajo nekdanji borci — partizani: Šprogar Lojze-Lugi, Matko Rudi, Unetič Francka. Ti so zagotovilo, da bodo otroci dobro počutili, ki*jti stari partizani znajo skrbeti za otroke svojih padlih tovarišev. Sredi tabora je kuhinja, kjer se pridno sučejo tri kuharice. Saj ni malenkost pripraviti hrano v takšni vročini in za toliko ljudi, ki imajo velik tek. Pa tudi otroci jim pomagajo: deklice lupijo krompir, fantje pa prinašajo vodo in cepijo drva. N a kratko: v taboru je tovarištvo in zadovoljstvo. Mladi Trboveljčani so že priredili izlete v Piran in Porto- resitev nagradne uganke iz 30. številke Pravilna rešitev nagradne uganke iz 30. številke našega tednika se glasi: TROBENTA. Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Marjanci HRIBAR, učenki 4. razreda osnovne šole, pošta Litija, Levstikova cesta 3, nadalje Štefki SRŠEN, učenk; 3. razreda osnovne šole, Apnenik I pri Velikem Trnu, pošta Videm-Krško. Obema bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE POLDE JELEC Zgoraj navedeni tovariš živi na kmetih. Kaj je njegov poklic? Skrit je v črkah njegovega imena. Poiščite ga! Za rešitev uganke imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba. Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Rešitev posetnice nam pošljite do nedelje, 17. avgusta opoldne. Vsem našim pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO i Krištof Dimač ► PO POVESTI JACKA LONDONA Bile: J. Spitale* AGATHA CHRISTIE Miša na sipini KRIMINALNI ROMAN Od razburjenja šeni težko dihal in Poirot nič manj. Na vizitki je bil načečkan isti stavek, ki ga je moj prijatelj napisal, ko je posla! kr.i-ir.co cvetja: »Z najboljšimi željami od Hercula Foirota.. »Sacre tonnere!« »No, sedaj vidite,« je obtožujoče dejala Nick. »Jaz tega nisem napisal.« »Kako?« »Kljub temu pa, kljub temu ... je to moja pisava.« »Vem, je prav ista kot na karti, ki ste mi Jo poslali z nageljni. Zato pa nisem tudi le za hip podvomila, da mi niste vi poslali čokolade.« »Zakaj bi naj tudi bili dvomili, otrok moj? ... Ah, ta satan^Va pre-vejani, nagnusni satan! ,Z najboljšimi željami od Hercula Poirota — zelo preprosto. Na to bi se moralo pomisliti. In jaz jaz nisem mislil na to. pozabil sem predvideti šahovsko potezo.« ' Nick se je na blazinah nemirno premikala sem in tja. »Ne vznemirjajte se, gospodična. Vas ne zadene graja. Le mene, nesrečnega butca. Kot rečeno, moral bi to predvideti.« Glava mu je omahnila na prša in moj prijatelj Poirot. ki je bil drugače tako samozavesten, Je bil videti skrušen. »Mislim, da res . .« je zašepetala sestra, ki se je približala in se ji Je i obraza brala nejevolja. »Hm? Da, da šel bom! Pogum, gospodična To je bila zadnja napaka, ki sem jo napravil Sem neutolažljiv, ker so me prelesičili, kakor kakšnega iolačka. Toda. to se ne bo več dogodilo Ne1 Obljubim vam Poidite Hastings.« Nato se je da! Poirof najaviti predstojnici, ki je bila zaradi tega pripetljaja Izredno razburjena. »Nedoumljivo, povsem nedoumljivo, kako se mora kaj takega pripetiti v zavodu, ki je pod mojim vodstvom.« Poirot jo je z obzirnimi besedami skušal pomiriti in ko mu Je to uspelo, je pričel ispraševati o prispetju usodnega paketa, nakar mu je predstojnica pojasnila, da bi o tem mogel kaj natančnejšega vedeti vratar, ki je imel ob tistem času službo. Ta možak pa je bil sicer naiven, toda fant poštenega videza, dvaindvajsetih let. »Nimate si kaj očitati,« je Poirot pomiril moža in mu prijateljsko položil roko na ramo. »Toda, jaz bi od vas rad zvedel, kdaj in kako je prispel paket?« • • Na to je težko, odgovoriti sir, ker je tekom dneva prišla množica ljudi, ki je povpraševala ter prinašala rože in pakete za različne pociente;« »Po pripovedovanju sestre je bil paket prinešen in o;Jdan včeraj zvečer okoli šeste ure.« Mračni vratarjev obraz se je razjasnil. »Da, sedaj se spomnim. Neki gospod ga je prinesel približno okoli pol šeste, kmalu po prihodu pošte.« »Neki gospod, ozkega obraza in plavih las?« »Plavolas je bil — toda, če je Imel obraz ozek, ne vem.« »Ali ga je Charles Vyse osebno prinesel?« sem omenil Poirotu, ne da bi pomislil pri tem, dn bodo vratarju domača imena poznana. »Ne, mr. Vyse ni bil,« Je zagotavljal. »Gospod je bil močne rasti, dobro je izgledal In so je odpeljal z velikim avtom.« »Lazarus!« sem vzkliknil. Poirot me je svareče pogleda! in jaz sem obžaloval svojo prenagljenost »Torej, pripeljal se je v velikem avtomobilu in vam oddal paket,« Je nadaljeval moj prijatelj svoje Zasliševanje. »Ali je bil naslovljen na nU5* Buckley?« •Da, sir. In jaz sem ga kot običajno položil na mizo.« »Na katero mizo? Pbkažite mi jo.« ^ Vratar naju je odpeljal v vežo, kjer so bila odprta prednja vrata, neposredni bližani pa je stala dolga miza z marmorno ploščo na kateri 5 bili zavoji ln pošta. »Torej, vse kar pride, se položi sem, nakar raznesejo sestre posamer nlm pacientom.« »Potem bi pa rad govoril s sestro, ki je vzela paket. Najlepša hva1®’ dragi moj.« Cez nekaj minut Je prišla sestra prijetne zunanjosti, majhne postavfj od razburjenja vsa iz sebe. Zatrjevala je, da se še dobro spomni, da je 0 šestih, ko pričenja službo, vzela ta paket. / »Ob šestih .. .* je mrmral Poirot v svoje košate brke. »Potem je zaV°J ležal približno na mizi okoli dvajset minut.« »Kako prosim, gospod?« »Nič, mademoaselle. Nadaljujte prosim!« »Nesla sem paket gor skupaj z ostalimi stvarmi, ki so bile poslane * misa Buckley. Na primer velik šopek rož od mrs. in mr. Croft, nato -nekaj pisem in en paket, ki je prišel s pošto in kot po naključju, pravta* škatla s Calller-konfekti.« »Kako? Se druga škatla?« '»Ja. Čudno naključje. Miss Buckle.v ju Je takoj odvila In rekla: da ne smem nič Jesti kar pride od zunaj!' Nato je odprla pokrov, da vidj če Je tudi vsebina ista In pri tem našla vašo vizitko. ,Ah, sestra, takoj odstr8j nite drugo škatlo s konfekti, da se ne zamenjata,1 je prosila. Kdo je nr>or8 kaj takega slutiti. Sliši se kot v romanu Edgarja Walacai, kajne?« . Moj prijatelj ji je takoj vpadel v besedo. »Dve škatli? Kdo Je d1,11® poslal?« »OdpošiljatelJ ni bil naveden.« .j »In katera od obeh naj bi bila moja? Tista, ki je prišla s pošto, 8 ona druga?« »To ne vem več točno. Ali naj Rrem gor In povprašam miss Bucki®? »Ce hočete biti tako prijazni.« Ze je bllH zunaj In stekla po stopnicah navzgor. Ili-iMe nrllioilii M h 1