Posamezna številka 1 K.
fiev. 276.
• SLOVENEC« velja
po pošti aa vse utranl Jugoslavije in v Ljobljant: sa oelo leto naprej. h 180*— n pol leta „ .. M 9>— sa četrt leta * .. „ 45-— sa ea mesec „ ,. „ 15-—
Z« tnosemstvo celoletno K 24(K e Sobotna izdaja: ~
Za oelo leto ..... K 30-— ia inozemstvo.. . . _ 35 —
Poštnina platna v gotovini.
V LluDllODl v petek, dne 3 dscemliro 1020.
Leto XI VE
		Efcv
v ' l		J ** ■ ■S-,
	i!	
;	M	M-
r nV'	U	
		
Bnostolpna petitvrsta (58 aa široka In 3 mm visoka ali njo
prostor) u enVrat . . . p« K gv* poslana IM. . , po K Ka
Pri več|em naroSfln popnst
!ta|manjil oglu 09/9mm KIS.
Izhaja vsak dan ltvsemil po*
nedeljek In dan po pranalkt^ ob 5. ari sjatraj.
W Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol itev. 8/IIL Botoplsl se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. BO, npravn. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 9. — Bafan poštne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino in št 34b sa oglasa, avstr. In čeftico 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bero. 7583.
Hutonomija in sfraihe.
Volivna borba v Sloveniji se je izvršila v znamenju avtonomističnili teženj. Slovenska ljudska stranka je šla v volitve z jasnim avtomističnim programom, ki po eni strani jamči državno edinstvo, na drugi pa omogoča gospodarski in kulturni razvoj pokrajin, ki ga mori in zadržuje centralizem. Ljudstvo jc za tak avtonomistični program in je oddalo glasove tudi drugim političnim strankam, ker so se izjavljale za avtonomijo. Samostojna in socialisti so na Štajerskem, Dolenjskem in v Belo krajini agitirali proti SLS najuspešneje z lažjo, da je dr. Korošec »prodal« Slovenijo Srbom, hoteči tako vzbuditi v narodu sum, da SLS ne misli resno s svojim avtonomističnim programom. Avtonomistično stališče SLS je primoralo dnvge stranke, da so se izjavljale za avtonomijo, četudi je bil njihov avtonomistični program silno nejasen, da je izgledal kot zgolj agitacijsko sredstvo za volitve. Tudi dr. Tavčar se je izjavil za volitve in celo dr. Kukovec je šaril s tem vprašanjem, bil je pa vendar toliko odkritosrčen, da je javno negiral avtonomijo Slovenije in je zagovarjal avtonomijo okrožij.
Tako je bilo pred volitvami. Sedaj pa že zagovarja minister dr. Kukovec v ministrskem svetu najstrožji centralistični državni načrt in to ne samo v imenu svoje stranke, ki je dobila v Sloveniji dva milostna mandata iz ostankov, ampak tudi v soglasju s Samostojno kmetijsko stranko in narodnimi socialci. Po izvajanjih dr. Kukovca bi izginila pokrajinska vlada za Slovenijo, ki bi jo nadomeščala samoupravna okrožja, pokrajinski zbor bi pa imel samo posvetovalno moč; opravljal bi torej posle prostih zabavljačev, za katerih sklepe bi sc centralne vlade, v katerih bodo sedeli demokratski ministri, ravnotoliko zmenile, kakor ukazuje sedaj preko avtonomnih in zakonitih sklepov poverjeništva za uk in bogočastje minister Pribičevič. Široki sloji naroda že sedaj popolnoma napačno presojajo moč in kompetenco deželne vlade, ki so jo demokratje tako okrnili, da deželna vlada danes vrši skoro samo še ma-lopomembno reprezentacijo. Ljudje zabavljajo čez deželno vlado, misleči, da spe tam spanje pravičnega, medtem ko igrajo demokratski in njim sorodni ministri vlogo vsemogočnih, ki se za deželno vlado zmenijo lc tedaj, kadar sami kaj hočejo.
Ako ne dobimo avtonomije, ne bode za to odgovoren samo dr. Kukovec in demokratska stranka, ampak ludi vsi do zadnjega, ki so oddali volivne kroglice laži-avtonomističnim strankam. Odgovore naj samostojni in narodni socialci, je-li dr. Ku-
kovec govoril v ministrskem svetu resnico, da se ti dve stranki strinjata z demokratskim ustavnim načrtom! Dr. Kukovec je izjavil tudi, da sta ti dve stranki samo krili demokratske stranke. To smo itak vedeli in na to dejstvo opozarjali, toda samostojni in narodni socialci so to v javnosti tajili. Ali bodo imeli sedaj pogum to priznati ali pa bodo desavuirali ministra dr. Kukovca.
Na dan z resnico! Kdo je govoril resnico, ali dr. Kukovec ali samostojni in narodni socialci?
Dobra stran volitev v konstituanto jc gotovo spoznanje, kakšno mesto zavzemamo v javnem življenju. Vzeti moramo izid volitev hladnokrvno ter iti odločno svojo začrtano pot naprej! Tu ni mesta za sentimentalno pomišljanje. Edino, kar moremo poudarjati v današnjem položaju, je: Brez odloga na bolj intenzivno socialno-prosvetno tlelo med narodom! —
Molil bi se, kdor bi smatral sedanjo gru-pacijo stranic izključno le za posledico povojnih razmer. To je gotovo deloma res — a ne izključno. Za to grupacijo stoji močna sila dobro organiziranega nasprotnega časopisja in agitatorstva. Niso edini v programnih točkah, v načelih — edini so le v svetovnoznauem refrenu vseh protikrščanskili strank celeg. svela: Doli s katolištvoni!
No smemo omalovaževati sedanje grupa-cije. naših nasprotnikov. Poglejmo le kompaktno protikrščansko maso proletariata, ki jo zastopa »Naprej <:; poglejmo močuo revolucionarno komunistično strujo z ».Rdečim Praptu<-jeiiK; upoštevajmo starokopitno buržuazijo za . Slov. Narodom ; ue oinalovažujmo radikalnih svobodomiselcev za »Jutrom« in »Jugoslavijo-::. Kes je, da se ue smemo bali teh elementov radi njihove zloglasne »naprednosti . Dejstvo jo le, da je nam nasprotna grupacija močna jto številu in s tem dajstvoiu moramo računati!
Naše časopisje nadkriijuje nasprotno po svoji notranji vrednosti; tu nas nasprotniki ue bodo prekosili. To je jasno za vsakogar, ki zna pojave socialnega življenja presojati samostojno in so ne da premotiti s puhlimi frazami svobodomiselnih elementov.
Nam gre za čislo drugo stvar. Tu apeliramo resno na vse našo somišljenike iu na vse. ki 5c ni'io zavrgli pozitivnih in večno veljavnih načel krščanstva: razširimo naše ča-i sopisje, tla bomo mogli uspešno konkurirati i. nasprotnim tudi t>o številu. Le z dobro organiziranim iu močno razširjenim časopisjem sc bomo mogli vztrajno in uspešno boriti j>ro-li rastočemu svetovnemu nazoru svobodomiselnega materializma, pa naj se skriva za
socialnodemokratično strujo, ki poudarja načelo, da je vera privatna zadeva, ali pa naj pride od svobodomiselne žurnalistike, ki ima jasen program: Kako grupirati enotno fronto vseh svobodomiselnih elemenlcv proti tako imenovanemu : rimskemu klerikalizmu«.
Za naše zavedne somišljenike bi tega ne bilo treba omenjati. Da pa povdarjamo vele-važuo socialno nalogo moderne dobe: razširjanje in konsolidacijo katoliškega časopisja, je vzrok nelogično postopanje velike mase sicer dobrih ljudi, ki še žive iu čutijo krščansko, a sc vendar ne zavedajo cele sveje krščanske dolžnosti: udejstvovati krščanska načela v človeški družbi, socialno in politično! Skoro ni treba posebej poudarjati, da je razširjenje in podpiranje svobodomiselnega časopisja le skrajna, naravnost zagonetna nedoslednost s a vsakega človeka, ki še ni zavrgel pozitivnega krščanstva.
Zato vsi na delo! Nc bojimo sc boja, ki liani ga napovedujejo nasprotniki. Vsi, ki se zavedamo resnosti položaja, bomo šli na delo solidarno: vsak po svoji moči iu vsak v svojem delokrogu. Inteligenco čaka ogromno delo: poglobitev socialnega in prosvetnega dela med narodom in sicer v duhu krščanske socialne orientacije. Nič manj važna naloga pa ne čaka našo zavedno mladino v krščansko-prosvehiih organizacijah. Naša mladina je naša predstraža v našem socialuo-prosvetnein delovanja, le v solidarnem sodelovanju vidimo naš napredek.
V tem boju nam je neobhodno potrebno močuo organizirano časopisje. Brez lega orožja bo vse naše delovanje brezplodno!
Dolžnost vsakega zavednega pristaša tega krščanskega gibanja je, da oslane zvest naročnik naših Jistov in da jih skuša razširiti med ljudstyom. V Lom smislu delajmo vsi: med narodom: v znamenju agitacije za naše časopisje, da bomo tem polom mogli konsoli-dirali našo vrste ian razširiti krog naših zve- ; slih pristašev.
Naš čas zahteva velikih žrtov od vseh krščanskih elementov. Urez velikodušno požrtvovalnosti za časopisje krščanskega svetovnega naziranja ne bomo kos modernemu materijalizmu.	— ik.
Mgtfttus ® aMriftoralsenK VDiftnHem ssferašfp«
Od 21 mandatov v celjsko-mariborsko-prekmursko-mežiškem volivnem okrožju dobi SLS 8 mandatov. I/:voljeni so: dr. Korošec, dr. Hohnjec, Ivan R oš-kar, Franc P i š e k , Jožef K 1 e k 1, Vladimir P u š e n j a k , Davorin K r a n j c in Jožef Škoberne.
Proti SLS. so se navalile vse druge
stranke z veliko silo. Da nismo dobili večine, imamo pripisovati predvsem dejstvu, da se je dr. Ž e r j a v u p o s r e č i 1 o r a z -dvojiti kmetsko ljudstvo v dva tabora, v SKS in KZ. Da je SLS kolikor toliko slabo odrezala, pa je kriva tudi ve* lika nezadovoljnost, ki vlada med ljudstvom. Radi tega se je ojačila JSDS in KSJ. Odkrito pa tudi moramo priznati, da naši v mnogih občinah in okrajih niso v polni meri storili svoje dolžnosti.
Voditelji SKS danes sami priznavajo, da je Žerjav zakrivil razdor v kmetskih vrstah. S tem se je dalo socialni demokraciji in komunistom v roke najboljše sredstvo, da sta ti dve politični skupini kovali kapital. Trezni možje od Samostojne že javno govorijo, da je razdor, ki ga je za-sejala Samostojna, pripomogel na Slovenskem Štajerju socialni demokraciji do petih mandatov in komunistom do dveh. Pri zapeljanih kmetskih volilcih bo siccr prišlo to spoznanje, a prepozno bo!
Da je socialna demokracija dobila pri nas 5 mandatov, pa je bilo mogoče osobito radi tega, ker se je Žerjavu in Mer« molju posrečilo s k l o p i t i velike kmetske občine v skupno volišče v kakem rdečem g n e z -d u. Slučaj Sv. Krištof-Marija Gradec« Laško pove dovolj! Nad 600 naših v o -1 i 1c q v se je moralo zvečer v, temi vrniti domov po 4 ure daleč, ker jih niso pustili v volilno sobo! Isto se je zgodilo na deseterih in deseterih voliščih. To jc ukradlo SLS mnogo tisoč glasov.
Splošna nezadovoljnost jje tirala neuke in zapeljane volilce v rdeči tabor. K nezadovoljnosti se. je pridružila še sila in surovost nasprotnikov.
Žalibog pa moramo poudariti, da po mnogih naših krajih naši zaupniki niso storili svoje dosžnosli. Nočemo danes nikomur očitati brezdelja, a dejstvo je, da jc marsikateri »zaupnik« presedel ves čas volivnega boja v najhujši liberalni družbi, a priprave za volivno agitacijo so mu bile deveta briga. Bridko loži marsikateri pošten in zaveden volivec, da v mnogih občinah ni bilo prav nobenega vodstva ali iniciative. Navodila, ki jih jc pošiljala strankina pisarna, ležijo še sedaj v neštetih hišah takih »glavnih zaupnikov« neodprta, letaki pa na kupu nerazdeljeni. Nasprotno pa moramo priznati /. velikim veseljem, da so naši delavni zaupniki celo v najnevarnejših krajih delali naravnost čudeže. Poglejmo n. pr. samo Središče, Šntar-jc pri Jelšah, Gornjigrad, Krčevina pri Ptuju, Hoče. Slov. Bistrica, Št. Ilj, Sv. Jurij, Konjice, Sv. Marjeta pri M., Sv. Peter v.
Dr.
K sedemdesetletnici,
»Vsaka knjiga, ki izide, je motenje javnega mini«. (Dr. Fr. Detela, Trpljenje značajnega moža. Dom in Svet, 1916, str. 1.) Res, morala bi biti, saj je to njen namen. A pri nas? Izide n. pr. zadnja številka Dom in Sveta in jc letnik zaključen in ima bogato vsebino; pa kdo se zmeni? O več letnikih ni bilo niti črkice priznanja. Javni mir se torej vobče ne moti. Najboljša priča, da ta greh pri nas nc velja, je dr. Detela sam: Danes praznuje svojo sedemdesetletnico (rojen je bil dne 3. decembra 1850 v Moravčah), za se-bo ima štiridesetletno književno delovanje (pri Slov. in Hrv, Matici, v Ljublj. Zvonu, v Dom in Svetu, pri Mohorjevi družbi), in javnost? Vse mirno, »Ueber alien Wip-leln ist Ruh«. Tiho praznuje niš odlični književnik, vzgojevatclj mladine in naroda, ta slovesni dan v krogu svoje rodbine. Ne verjamem, da bi sc ob naši pozabljivosti kakšna slavnostna /ieputacija danes oglasila pri njem. Nobena? Pač eno pa lc vidim; naš slavljcncc, tedi v tvoji delavnici za pisalno mizo t«r gleda, gleda .., nazaj v pretekle dni.j|.. Okrog pisalne mize pa stoji v velikem, /cliketn --c 11- -~gu slavnostno odposlanstvo. Vc<;e aii m a niše
skupine so, v pestrih nošah, iz raznih dob naše zgodovine in iz raznih krajev, ludi iz raznih slojev, največ iz kmetskega, ka tudi iz malomestnega in delavskega, da, ludi iz krogov najvišje izobrazbe. Večinoma so to zelo veseli ljudje in hudomušni, nekateri pa so tudi resni, nekaj je celo glo-bokožalostnih med njimi. Pa poglejmo jih od bliže! Pričnimo na desni, pri tistih, ki so slavljencu najbliže. Oj, saj so sami ljubi znanci! Menda najglasnejša jc takoj prva skupina: »primojdunaj« se oglaša vesel starec ter meče klobuk v zrak, poleg njega pa sedi mladenič, neumorno igrajoč na harmoniko. Ha .saj lo sta vidva, stari Prc-mcc in sin tvoj Miha! Bog vaju živi, pošteni, plemeniti in vedno veseli duši! V vajini družbi bi človek hotel živeti! Bog živi tudi tebe, tihi trpin Jurij, in tvojo nevesto Ro-zalko! Pozdravljena tudi vidva, Štefan in sestra ti Anica, Šimonova s Strme peči! Delal si se močnega, Štefan, pa kdo bi ti to zameril, ko r.i sc hotel pred dekletom postaviti! tn tudi li, cerkveik Ozbe od Sv, lorijana, si igral važno vlogo s svojim ob- j širnim izkustvom. Zdi sc, da ic nad vami ! sijalo samo solnce in ni bilo nikoli nc obla- ; kov nc mrakovl Že zaradi vas nam bo mo- | ravška dolina vedno ljuba in draga. (M a - j 1 o življenje. Lj. Zvon ,1882; Ljudska knjižnica, 1908.) Dobro sc držiš tudi ti. župan iz Griž, ko razvajeni družbi dokazuješ. da vaše vino ne »grhe«. (Kislo grozdje, Lj. Zvon. 1883.) Smiliš sc nam
lepi kraljevič Ladislav Postumus, še deček, ko se Irgata za-tc ua eni strani mrzli baron Eisinger, na drugi pa vročekrvni silni grof Ureh celjski, a za teboj stoji tvoj varuh, cesar Friderik v spremstvu visoko-izobraženega tajnika Eneja Silvija, Težko ti jc bilo, ko si moral svojega ujca Urha zbog njegovih silnih strasti odsloviti. Lepo je pa moralo biti v tvoji šoli v Celju, učeni magiter Pctacij, in lepo si odgojil rejenko svojo (nc »hčerko«, kakor je napak razumel Glaser!) Kornelijo. In ti, ubegli menih, expater Caliej, si bil žc predznak bližajoče se vihre lutrovske. (Veliki grof, Lj. Zvon, 1885.) Veselo pozdravljata našega slavljenca tudi vidva, Cedinov Peter in nevesta tvoja, Mejačeva Minica, spet sta obe hiši sprijaznjeni, ki ji je bil tako usodno razprl štacunar Stržen, tip »kmečke pijavke«. (Prihajač. Slov. Matica, 1888; Ljudska knjižnica, 1908.) Dosti lepo jc bilo vaše življenje v 15. stol., kmetje slovenski; krasni junaki in vitezi ste bili: Lambergar, Ostrovrhar, Vitovec, a najraje se moje oko mudi nad vami tremi, ponižni subprior p. Benedikt in nad tvojima varovancema, vednoveselim Gregorjem in. energično Taj-do; sploh pa se mi zciita ti, Gregor, in tvoji triie tovariši: Jernej, kovač Miha in Belcev Janez iz Doba srečno izbrani kakor štirje temperamenti v človeškem življenju. (P c g a n ■ n Lambergar, Slov. M-.--" --i, 1891; 2. izd. skupno s Hrv. Matico 1. 19iO.) Požirali so ljudje povest o te-
bi, gospod Lisec, »lahkokruhar«, podob-zajedavka kakor Stržen; kaj sc pravi j^ koča, slaba vest zaradi razpečavanja p-, narejenih bankovcev, veš ti, kaj ne, Jan Brorlar, žalosten do smrti? (Gospod L Hr« s c c. Mat. Slov. 1894.) Prav si imel, župni^ko mirnopeški, da si svoje župljane učil, nprvi se pokore novi vladi, Francozom; da er-tebe poslušali in ne dvoličnega komisarjem Aperta, nc bi bilo Novo mesto z gro, v gledalo celega kupa mrtvih kmetov pv, v ]>roštijo. (H u d i č a s i. Dom in Svet, 18'v sa-Tri rodbine razločno opazujemo v nasl/ Sanji veliki skupini: v sredi jc rodbina Sto)?? v nova, vzor modernega, umnega gospodar-er stva (tisti svetnik pri Stojanovih, kako jeke podoben v obraz našemu slavljencu!), nala desni kmetska rodbina Bojančeva, pošta-n-na, delavna, na levi pa Majerjcva z Mlake,(54 brez srca za kmetsko ljudstvo; in tri dc-0. klice vidimo v skupini s tako različno})t usodo: Majerjeva Jrma, brezsrčna koketa,j(-ki se igra z življenjem mladeničev, Milicami Slojanova, ki vdano nosi vdarec, da jo jc ' zapustil zaročencc iz mladih dni, in srečna ji sestrica Anica; in tri mlade inteligentno može zremo ondi: Lovra Bojanca, ki je v delu in slogi s kmetskim ljudstvom našel samega sebe in srečo svojo, velikega ro-doljubarja, večnega študenta, modrijana, elegantnega Radivoja »Čuka (»Denar mora priti v narodne roke!?) ter marljivega, a lako nesrečnega Vladimirja. Take žalostno gleda lc-ta, da tega nicgovcga 00-
"Sav. dol., Braslovčc, Teharje itd. Slava našim pridnim delavcem!
Prvi napad šestero nasprotnih armad smo srečno odbili. Pripravimo se z veliko resnobo na ofenzivo. Iz boja gremo preizkušeni, čvrsti, a nikakor ne strti. Premagani so edino demokrati.
Poli&I2ne novice.
4 Državni praznik v Ljubljani. Dne 1. t. m. ob pol 12. uri je sprejemal deželni predsednik dr. Brejc čestitke oblastev in korporacij povodom obletnice narodnega ujedinjenja. Istočasno se je vršil sprejem tudi pri poveljniku Dravske divizije generalu D o k i č u. V imenu častniškega zbora je čestital k državnemu prazniku polkovnik Janko V u k a s o v i e. General Doki c se je zahvalil za čestitke, nagla-šajoč v svojem govoru, da grenita radostno razpoloženje ob obletnici našega narodnega in državnega ujedinjenja, edino dve točki: Koroška in Primorje. Tudi lema zadnjima našima neodrešenima zemljama bo treba doprinesti solnce svobode. V to Bvrho je treba, da se vsi /.družimo v krepko falango k smotrenemu delu, da osvobodimo zadnjega svojega rojaka onkraj Karavank in ob Soči. Častniki so navdušeno pritrjevali generalovemu govoru ter oduševljeno manifestirali za kralja Petra, za regenta Aleksandra in za ujedinjeno Jugoslavijo. Zvečer je priredila godba Dravske divizije po mestu bakljado, ki se je udeležilo številno občinstvo.
!-f- Narodni praznik y Belgradu, Na praznik narodnega ujedinjenja je bila v belgrajski saborni cerkvi svečana služba božja, katere se je udeležil dvor z vlado, diplomatskim zborom in drugimi visokimi dostojanstveniki. Tudi v katoliški cerkvi je bila ob desetih svečana služba božja.
4- Mnenje srbskih demokratov o večini v konstituanti. »Politika« piše v današnjem uvodniku med drugim: Akotudi ui dobila večine nobena stranka — sicer pa je to po današnjem volilnem zakonu zelo težko — je dobila večino ena ideja: ogromna večina naroda se je izrazila proti federaciji. Proti federaciji so radikalna, demokratska in seljačka stranka, vendar pa, ako se tudi te stranke protivijo federaciji, se razlikujejo v pojmovanju države. V pojmovanju njene notranje ureditve so razlike med temi strankami mnogo večje. Potemtakem bi se te tri stranke mogle srečati samo v ustavnem vprašanju, in sicer v njegovem najožjem zmislu, da se takoj potem definitiv-no razidejo. Ta koalicija bi irnela to napako, da bi bila po večini srbska, imela bi pa to dobro stran, da bi mogla morda izvesti vsaj ustavo. Druga kombinacija bi bila koalicija radik. stranke z ljudskimi strankami, muslimani in obenem zajedničarji in demokratsko stranko. Tudi ta koalicija bi se morala oinejiii na sprejetje ustave in se polem takoj raziti. Tudi ta koalicija bi imela iste napake, da bi bila pretežno srbska. S tega stališča bi bila idealna rešitev spojitev Radičeve in hrvatske seljačke stranke, s kmetskimi strankami drugib pokrajin v zedinjeno kmetsko stranko Jugoslavije in njen vstop v koalicijo za ustavo z radikalno in demokratsko stranko. Ta idealna rešitev našega najvažnejšega državnega vprašanja je odvisna samo od Radiča. Ustavo, ki bi jo priznala tudi njegova stranka, bi sprejela v bistvu vsa Hrvatska, ker v tem trenotku predstavlja Hrvatsko samo Radičeva seljačka stranka in nikdo drugi. Po tem bi se na vprašanje, ki je danes na vseh ustih; ali bo »a konstituanta mogla delati, ali ne, moglo prin-cvpielno odgovoriti afirmativno. Drugače bi se
konstituanta morala takoj razpustiti in v najkrajšem času razpisati nove volitve.
-f Kako se dr. Žerjav tolaži. Popoln poraz JDS na Slovenskem skušajo liberalci olepšati s tem, da pišejo o »naravnosl brezupnem porazu rimskega klerikaliz-mac, o »katastrofi, ki je zadela SLS«, o vklerikolizmu, ki leži zdrobljen na tleh« in podobno (»Jutro«, 2. decembru, št. 88). Obenem se udajajo sladkim sanjam o tem, kako bodo v konstituanti sestavili večino, da si zasigurajo ministrske stolčke, in prav pridno delajo račun brez krčmarja. »Naprej« pa opozarja našo liberalne vele-optimisto na moč opozicije in njihovo veselje nad »porazom:. SLS zavrača sledeče: »Klerikalna stranka je izgubila v Sloveniji nekaj mandatov, zato je pa svojo izgubo nadomestila v Dalmaciji. Napačno bi pa bilo sklepati iz trenotnega poraza klerikalcev v Sloveniji, da je sedaj klerikali-zem ubit — ne, ne! Klerikalci so se hitro in jako spretno zavedli svojega položaja in pri prihodnjih volitvah bodo nastopili popolnoma reorganizirani in bodo svojo trenotno izgubo kmalu popravili. Oni mogoče ne bodo več vladajoča stranka, vsaj v državi ne, ampak med katoliki v naši državi bodo vedno našli svoje pristaše. Kle-rikalizem je mnogo močnejši kot se lo vidi na prvi pogled, in bo imel zlasti v Sloveniji še vedno moč, s katero je in bo treba računati. .fDS v Sloveniji pa nima bodočnosti kot večinska stranka. V sedanji formi vsaj ne « Tako sodi glasilo slovenske socialno demokracije gotovo no iz ljubezni do nas, ampak vsled pametnega pre-sojevanja resničnega položaja. Mi sicer hvale od strani naših nasprotnikov ne potrebujemo, moramo pa pač opozarjati liberalce ,da so le oni še vedno tako slepi kakor so bili: iz brezmejnega sovraštva do stranke katoliškega ljudstva si domi-šljujejo poraz tam, kjer ga ni, in zmago lam, kjer je ni: pri sebi namreč. Demokratje naj le v Belgradu krpajo skupaj večino, SLS bo pa delala na svoji notranji izpopolnitvi in ji je presneto malo mar, kaj JDS misli. Nasprotniki naj le pridno varajo sebe dalje. Tem bolje!
HraSitao Ki® uelfal „S2b-fistiec" T
Z ozirom na novo veliko podraženje papirja in vseh drugih potrebščin so se morale z novim letom dvigniti cene vsem časopisom.
Počenši z novim letom 1921 bo torej znašala naročnina na »Slovenca«: za en mesec ..... 25 K za četrt leta ..... 75 «
za pol leta.....150 «
za cclo leto ..... 300 «
Za inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Francija, Amerika itd.) velja x Slovenec« 45 kron na mesec.
Uprava »Slovenca«.
Dnevne novIce.
-«» Ena streha in ena blagajna. V Mariboru stoji v kopališki ulici velika hiša. V tej hiši je bil še nedavno »teater«. A najlepši leater je hil sedaj v tem poslopju. JDS in SKS imata skupno tajništvo. Kdor lega ne verjame, naj gre pogledat v mariborski Narodni
Doni. Tam bo videl pri vhodu v gostilniške prostore na eni strani vhoda napis »Tajništvo demokratske stranke*: (ime »Jugoslovanske« je prof. Voglar izpustil, ker tako v Mariboru bolje kaže), na drugi strani pa »Tajništvo Samostojne kmetijske stranke«. Obe pisarni ste v volivuem boju rabile skupen pisalni stroj. Profesor Voglar je kot Žerjavov glavni zaupnik skrbel na obe strani za finance. Kakih 10 dni pred volitvami je prinesel Voglar kar celi sveženj tisočdinarskih bankovcev in jih je dal Mermolju iu Zniderlu na razpolago. In če kdo dvomi, da Samostojna ni ustanovljena in financirana od demokratov, ta naj si ogleda zakonski parftV, ki sta ga sklenila v Mariboru demokrat Voglar in samostojnež Mermolja.
«►- Dobrepolje. Udeležba pri volitvah na dan '28. novembra je znašala 90 odstotkov. Zanimanje torej izredno veliko, politična zrelost Dobrepoljčanov hvalevredna. Izid volitev je za SLS sijajen. In sicer: SLS 420 glasov (67.7 odstotka), SKS 152 glasov (24.0 odstot.), KSJ 21 glasov (3.5 odstot.), JDS 9 glasov (1.3 odstot.), JSDS 6 glasov (0.9 odstot.), USS 3 glasove (0.4 odstot.). V isti občini skoraj je za SLS volila Ribnica. Dolenjavas, Struge, Sv. Gregor in Sodražica. Celo v liberalni trdnjavi v Velikih Laščah je dobila SLS tri glasove nad SKS, v Robu pa, ki ga je mesar Pucelj smatral vedno za svojega, jo dobila SLS 60 glasov, SKS pa samo 39! V Dobrepo-ljah je izgubila SLS najmanj 25 glasov, ker niso bili vpisani v imeniku. Ako jc bilo tako pri nas, kjer je ljudstvo politično dokaj za-veduo opredeljeno, je bilo po drugili krajih še veliko slabšo. Na ta način jo SLS nu Kranjskem izgubila najmanj 2 mandata. — Nauk za bodočnost!
Nekaj glasov od starejših mož je vzela razpredelba skrinjic, ki je bila za SLS neugodna, tri glasove pa je dobila SKS pomotoma, ker so krogljice trem možakarjem ušle. Komuniste so volili bivši mlajSi pristaši SKS. Smeha in užitka ob volitvah je bilo mnogo. Vodje samostojne kot Mustar, Gučman, Kavčič in Strnad ter Ponikvar so zelo poparjeni, ker so izprevideli, da je dobrepoljska dolina prejkoslej trdnjava SLS v kočevskem okraju. Sedaj bomo videli, kdo je mož na svojem mestu: Skulj ali Pucelj. — Glavno naše delo se mora sedaj osredotočiti v izobraževalnem delu. Ljudje, ki so pri volitvah pokazali toli požrtvovalnosti, tudi sedaj ne bodo odrekli. Naj živi krščanska misel v Dobre-poljah!
—	Posamezni volivni rezultati na Kranjskem. Volišče R a d o v i c a pri Metliki: SLS 58, SKS 40, JDS 5, Soc. 28, Kom. 5, NSS —. Volilo 136.
—	Praznovanje ujedinjenja. »Slov. Narod« in »Jutro« se hudujeta na razne faktorje, češ da niso ukrenili vse potrebno, da bi se obletnica ujedinjenja praznovala splošno. Ugotavljamo, da sta »Slov. Narod« in »Jutro« na praznik ujedinjenja izšla in da zato nimata nobene pravice hudovati se nad drugimi, ki tudi niso praznovali ujedinjenja.
—	Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani je svoj čas sklenilo, da časopisi na dan državnih praznikov ue izidejo. »Slovenec« in »Večerni list« sta se tega sklepa držala in na obletnico ujedinjenja nista izšla. Zakaj se drugi časopisi niso držali tega sklepa, o tem bo razpravljal društveni odbor.
—	Poročil se je 24. novembra g. Martin Cvilak, trgovec in gostilničar z g. Josipino Cvilak, vdovo Wressner roj. Lilek, posestnico.
—- »Slovenska dijaška zarlruga v Brnu« se zahvaljuje »Kolinski tovarni v Ljubljani« za nakazano ji podporo v znesku K 600.—, ob priliki zadnjega občnega zbora.
—	Umrl je v Brodu 8. avg. t. 1. g. Iv. Hvala. Njegovo truplo se pripelje v Ljubljano in ee vrši pogreb iz glavnega kolodvora v petek 3. dec. ob 2. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu.
—	Trgovska akademija v Ljubljani. Gospodje slušatelji abilurientskegn tečaja se opozarjajo na razglase ravnateljstva na črni deski akademije (Tomanova ulita 8).
—	Preska. Dramatični odsek skupine J. S. Z. Preska priredi v nedeljo dne 5. decembra gledališko predstavo s sporedom: Petje, »Zupanova Micika«, veseloigra v dveh dejanjih in »Kje je meja?«, burka. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Lekarniška koncesija. Zdravstveni odsek je podelil mag. pharm. Francu Mi-nariku koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove javne lekarne na Bledu.
—	V Nemčiji in pri nasl Glavni odbor državnega zbora v Nemčiji je dovolil mi« nuli mesec 90 milijonov mark v svrho znižanja cen časopisnega papirja, naš finančni minister nas je pa počastil minuli mesec s »podobno^ odredbo, da plačamo odslej mesto 8000 K 32.000 K carine pri vagonu!
—	Nakup plemenskih ovc. Osrednja
vlada je dovolila izvoz 2000 ovc jezersko* solčavske pasme proti garanciji uvoza plemenske goveje živine v enaki vrednosti. Ovčjerejci se s tem opozarjajo, da naku* puje (oziroma nadaljuje nakup) prihodnje dni posebna komisija te ovce, in sicer zdravo plemensko blago v starosti do tretjega leta, ovce tudi z jagnjetom; ena tretjina naj bodo mrkači. Cena se bo sukala okoli 12 K za 1 kg žive teže, za izvrstno blago tudi nekaj višje. Za enkrat se namerava izvesti nakup v Jezerski in Kokrski dolini od 9. do 11. deccmbra in v Gornji Savinjski dolini v tednu od 13. do 18. decembra t. 1. Nakup se bo vršil le v takih krajih, kjer se lahko računa na 100 komadov. Želi se nakupovati od rejcev, ne od prekupcev. Prijave in informacije pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani.
—	Izreden občni zbor Profesorskega društva, sekcije Ljubljana, se je vršil dne 1. dec. 1920 na human, gimnaziji v Ljubljani ob obilni udeležbi. Po iskrenem, navdušenem nagovoru predsednika dr. Ko-runa je prečital tajnik J. Osana vloge, odposlane po osrednjem odboru na poverje« ništvo v Ljubljani in na glavno upravo v Belgradu v zadevi gmotnega položaja srednješolskih učiteljev. Iz poročil predsednika in tajnika smo izvedeli, da je odbor naše sekcije takoj pričel delovati, ko je zaznal za krivično uredbo draginjskih doklad. Po brezuspešnih prvih korakih začetkom okt t. 1. odbor ni odnehal, ampak je začetkom novembra poslal deputacijo k poverjeništvu v Ljubljani in se obrnil obenem na glavno upravo; sredi novembra pa sc jc pridružil akciji zagrebške sekcije za izenačenje plač s srednješolskimi tovariši v Srbiji. Dne 24. nov. jc prišel odgovor od glavne uprave, da je njen predsednik, višji šol. nadzornik Milivoj Simič, posredoval pri min. predsedstvu kakor tudi pri prosvetnem in finančnem ministru, kjer se mu je zagotovilo, da bo zadeva v najkrajšem času ugodno rešena. Da tovariše o vsem informira in jih vpraša o event. daljnjih korakih, jc odbor sklical ta občni zbor; moral je to storiti tembolj, ker so se množila poročila pododborov o nezadovoljnosti med tovariši. Na razna pismena vprašanja pododborov Maribora, Celja, Ptuja je odgovarjal podpredsednik dr. St. Beuk. Po stvarni debati (dr. Beuk, dr, Pečovnik,
gleda ne pozabimo več. (Trojka. Mat,
•	Slov. 1897; Mohorjeva Družba, 1915, ilu-"" strirano.) Junaško gledata viteza v nasled-«anji skupini: mladi Jurij Lenkovič, eden izmed redkih katoliških plemičev v dobi lu-teranstva na Slovenskem, in njegov ne-
jd«srečni prijatelj, dvajsetletni Gregor Turjaški, tudi katoličan, žrtev luteranskih predele sodkov. (T a k š n i s o ! Dom in Svet 1990.)
S c. Pomenljivo gleda med. dr. Blažič, slaven '"frenolog, v našega slavljenca ter tiho go-""Vori: Da, da, dejstva brez sistema veljajo Kveč nego sistem brez dejstev.« Za njimi pa vpije, držeč se za glavo, Kruleč: »O freno-jgija, o frenologijal« A z Jakopom, Blaži-jvim slugo vred mora v ječo. (U č e n j a K. _>vlat. Slov. 1901.) Novomeški občinski taj-13 nik Zajec (iz 1. 1813), ki je štirikrat menjal
•	svoj patriotizem, dekla mira v naslednji veseloigri tridejanki svoje klasične monologe. (Dobrodušni ljudje. Dom in Sv, 1908.) Prijazno pozdravljata Dragica in učitelj Bogomir Janež s svojim zborom godcev; vkljub dolgemu nesporazumljenju sta se našla. Dr. Osat še sedaj hladno analizira svoje misli in svoja čustva in mora seveda radi tega kot samec skozi življe-
j nje; v tolažbo mu je le keltska slovnica, ki jo drži v roki. Dobrega Berusa s sinčkom Julčkom tudi vidimo v skupini. (R o -doljubinadeželi. Dom in Svet 1908.) Skupino razburjenih kmetov s hranilnič-nlmi knjižicami vidimo bolj na levo; dva mlada sleparja Adolf in Albin, sta porabila novi čas in moderno besedo o denarnem prometu; pred skupino vsa srečno zreta v slavljenca Tonček in Lcnčka Vrbanova, Tudi njen oče, mamkabožja«, ie po hudi
poskušnji srečen pri rejencu Tončku. (N o-vo življenje, Mohorj- družba, 1908.) Žrtve stavke v premgovniku (v Trbovljah? Zagorju?) gledamo v daljnji skupini: kmetski sin France in sestra Lojza sc vrneta h kmetskemu delu. (Delo in denar. D. in Svet 1910.) Trije sošolci izza gimnazijskih let so predmet nadaljnjega prizora: Josip Narobe, tip »štreberja«, blazni kot pl. »Narobenau«, falirani pisatelj Anton Cvetež je pokora sošolcem, sodnik Ivan nas radostno pozdravlja z nevesto, Zoro Cvcteževo, vzorom podjetne, neumorno delavne ženske. (Sošolci. Dom in Svet 1911.) Davčni praktikant Ivan Muren nam pripoveduje o »velikodušnosti« svojega, šefa-davkarja. (Žrtva razmer. Dom in Svet 1912.)
Da je tako lahkomišljcno verjel frazi o tujskem prometu, se kesa mladi Korbin. (Tujski promet. Mat. Slov. 1912.) Hudomušno se pisatelju zahvaljuje Vrban korec, da ga je, vkljub temu, da je samo dve Krištof Smidovi povesti poslovenil, tako sijajno ovekoveči). (Spominska p o š č a. Dom in Svet 1914.) Pisalej Ivan Sok stiska pest in pravi, da ne bo nikoli več vabil kritikov na večerjo, ker to nič nc vpliva na — kritiko. (Trpljenje značajnega moža. Dom in Svet 1916.)
Posebna milina je razlita nekaterih obrazih družbe s Klanca ob Temenici: razposajena Kržanova Jerica, ki jc kljub vsem svaritvam vzela pretepača, ubijiv-ca za moža, kako jo po bridkem trpljenju vsa ponižana, spokorjena, vdana! In kakšna duša u ln. Klunčarjcv Tone! Odbit kol
zvest, nesebičen, ljubeč snubec se tiho vda v samoodpovedi in živi in dela samo za druge, pred vsem obe siroti tiste, ki ga je bila odbila, Jerice. Kakšno krasno mladost vživata ta otroka pri Klančarjevih! In enako otroci Bricovi. Zdi se, da to ska-pino slavljenec s posebno radostjo gleda in da se spominja ob njih svoje mladosti in vseh lepih praznikov celega leta. Samo Klančarjeva Mana sc nekam grdo drži napram slavljencu, kakor bi hotela reči: Saj si vendar dober kristjan, pa mojo po-božnost tako neusmiljeno šibaš kot pretirano, mrko, neljudomilo! A zdi se, di ji slavljenec tiho odgovarja: »Baš zato!« Sicer pa Mano bridko obsoja njena žrtev: Bricova Anica. Globokovrezani so v obraz Žigarjevega Gašperja sledovi nemirne, gri-zoče vesli. (Svetloba in senca. Mohorjeva Družba 1916.)
Tragikomičen obraz delajo naslednji trije gratulantje: pedagod Josip Strnad začuden bujji v šolske zvezke in v nalogo »Moji starši«, in še zdaj ne razume zakaj ne bi smeli otroci pisati o napakah svojih roditeljev (Nova metoda, Dom in Svet, 1917), pedagog Kragulj (iz Novega življenja) se prestopa z ene formalne stopnje na drugo in še danes ne ve, na kateri stoji; pedagog Drobnč (iz Rodoljuba na deželi) pa hvali stare čase. — Hišna Lojza sc poredno smeje, ker je dobila ženina, gospa Gornikova pa je malce užaljena, da se ji je njeno navdušenje za naraščaj« tako slabo obneslo. (Dobrodelnost. veseloigra v treh dejanjih, Dom in Svet 1919). Oftciial Ponižen, na'-zvesteiši služabnik, kar jih ie cesar imel,
ves v solzah objokuje cesarjevo žalitev, ki je ni storil: revež je od samega patriotizma zblaznel; za njim stoji njegova družina, vsa sestradana. (Oficiala Poniž-ia zločini. Koledar Moh. družbe 1920. »Nazadnje roj še priskaklja« drobnih, hudobnih stvaric: Sonet o »smotki ali o smodki«, razni sršeni (Dom in Svet 19*1), str. 308) »Razvoj naše lepe umetnosti« (Čas, 1916, str. 173), »Nova pisarija« (Dom in Svet 1918), ki vsi hudomušno golčijo: »Vidi se, naš oče, dasi bil rojen istega dne kakor Prešeren.«
Slavljenec zamišljen gleda v ta veliki, nepregledni polukrog, ki polagoma izginja, tone... a iz ozadja vstaja — če dobro vidim duh starega Rimljana, prijazen, vesel, ki — se mi zdi — takole govori našemu slavljencu: Izborno si me razlagal učencem, rad si me citiral, a najbolj me ves Mi, da si tudi slovstveno deloval v tistem zmislu kakor jaz: rider.do verum diccb-is — resnico si gvoril, a z nasmehom na ustin. Tudi Tebi veljajo moje besede:
»Ornne tulit punetum, qui m'scuif utiile dulci« — t. j. v Vašem jezil i):
»pisatelj, ki druži koristno s prijetni « bo v kraljevini s'ovstva dobil vedno največ volivnih kroglic.« —
A zdi se mi, da je nekdo potrkal. Morda pa je le prišla kakšna deputacija s i-j-ga sveta, da se slavljencu, gospodu vladnemu svetniku za tolikšno delo zahvali i( mu zakliče v imenu vsega naroda- »B^
Vas živi še mnogo Tet«	J. D. I
j _)r
\
Stev. 270.
>SLO\rENEC<', dno 3. decembra 1920.
3
prof. Reisner, A. fkerl, dr. Zelenik i. dr.) sc je soglasno sprejel predlog: »Zahtevamo takojšnje izenačenje plač in nagrad za nadure s plačami in nagradami tovarišev v Srbiji z veljavo od 1. dec. t. 1.« Za referata o šolskih zadevah Slovenije pri prosvetnem ministrstvu je občni zbor soglasno določil prof. dr. J. Lokarja. — Dalje sta bila soglasno sprejeta predloga: Vsako traj-n o izpraznjeno sistemizirano mesto naj sc razpiše vsaj tekom treh mesecev; sistemi-zirajo naj se nanovo mesta, na katerih so bili skozi tri leta potrebni suplentje. — Končno je občni zbor z obžalovanjem ugotovil odsotnost zastopnikov višje učne uprave.
—Zadeva Klel?!. Za osvobojenje g. župnika Klekla se je posl. dr. Ilohnjec večkrat potegoval. Prejšnji minister dr. Trumbič je g. i poslancu izjavil, da Madjari delajo junktim mod Klckloni in nekdanjim ministrom Lin-derjem, ki je pobegnil v našo državo, ki bi ga radi imeli Madjari nazaj, du bi ga ua svoj znani način kaznovali. G. Trumbič je obljubil, da bo ministrstvo nadaljevalo akcijo za osvoboditev g. Klekla.
—	Izgubila se je na poti iz Ljubljane na Vrhniko mala vsota denarja in legitimacija, glaseča se na ime Katarina Cer-ček. Najditelj sc naproša, da odda legitimacijo v Rebri 3, denar naj si pa obdrži sam,
—	Zaprtje. London Hospital poroča, da se »Fr5inz-.Tose!«-grenčica vporablja mnogokrat in vedno s popolnoma zadovoljnim uspehom.
i': i.
lj Javno predavanje se vrši danes zvečer ob 8. uri na univerzi. Predava gosp. univerz, prof. dr. France V e b e r iz cikla »Teto in duša*; I. del: Bistvo duševnosti,
— Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah ima danes zvečer ob 7. uri redni mesečni shod. Somišljeniki dobro došli.
lj Veleturist. Že napovedana predstava »Veleturista« za lo nedeljo popoldne odpade radi nekaterih zaprek; uprizoril j se bo pa še ta mesec.
lj Primorski Miklavžev večer priredi klub »Soča« dne 5. t, m. v zgornji veliki dvorani Narodnega doma. Nastop Miklavža s spremstvom ob 7. uri zvečer. Darila se sprejemajo v Narodnem domu v veliki dvorani v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne. Zavoji naj se označijo z natančnim naslovom. Po obdaritvi otrok prosta zabava s sodelovanjem orkestra Dravske divizije. Blagajna se tvori ob 6. uri. Vstopnina za odrasle 5 K, otroci v spremstvu prosti.	(k)
lj Udruženje graditeljev kraljevine Su;-(Sekcija Ljubljana). Dne 22. oktobra se je v Zagrebu potom pooblaščenih delegatov iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Osjeka in Splita konstituiralo i Udruženje graditeljev kr. SHS«. Vsled tega vabimo nujno vse stavbenike širom Slovenije, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 5. decembra ob 0. uri dopoldne na verandi hotela > Union.c Naši delegati bodo poročali o poteku pogajanj, prečitali tozadevne zapisnike in pravila ter razložili osnutek ed-notnega obrtnega zakona, ki se predloži ministrstvu. Nato se konstituira ljubljanska sekcija "/Udruženja*. Stanovski interesi zahtevajo polnoštevilno udeležbo!
lj Dolgo Jet v službi. Pri tvrdki Alojzij in Valentin Accetto je uslužben Anton Accetto že 40 let. Tako dolga doba zveste službe je pač v današnjih dneh redka stvar in takih jubilejev malo. Želimo mu na mnoga leta!
lj Ruski kružok, V soboto ob 6. uri zv. bo v mali dvorani Mestnega doma vpisovanje in sestanek ruskega kružka. Odločile se bodo ure učnega tečaja.
lj Centrala splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo pozivlje vse vojne invalide in sirote na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 5. decembra ob 9. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata V Ljubljani.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja dne 6. decembra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. Gg. odborniki se prosijo, da se snidejo v nedeljo dne 5. decembra ob 9, uri dopoldne v prodajalni.	(k)
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Marn, žena umir. žel. pristava, 68 let. — Marija Kovač, obč. uboga, 54 let, — Alb. Khern, bivši stavbni risar, 52 let. — Edita Rant, hči poslovodje, 8 let. — Marija Goslič, delavčeva žena, 33 let. — Fran Langer, berač, 56 let. — Stanislav Logar, rejenec, 19 dni. — Martina Kimovec, rejenka, 16 dni.
—	Josip Lunder, sin želez, delavca, 11 let,
—	Fran Mavec, čevljarjev sin, 7 dni . — Fran Jevnikar, posestnikov sin, 6 dni. — Marija Naglič, žena stolarskega pomočnika, 32 let. — Marija baronica Gall pl, Gallenstein, zasebnica, 85 let.
Ij Mestna zastavljalnica posluje od danes dalje zopet v vsem svojem obsegu.
Jj Smrt v policijskem zaporu. Gospod preiskovalni sodnik dr. Pretnar je ukazal policiji, naj mu privede g. Karla Jenčiča, kateri se ni odzval večkratnim vabilom. Detektiv Majerič je gospoda Jenčiča prijel in -o ga odvedli v ppjiciisko ztipAre, v katerih jo pa g. Jenči«
uinrl, najbrže na srčni kapi, ker ga je aretacija sili") razburila. Sodnijska obdukcija bo ugotovila vzrok smrli.
lj Ukradeni gonilni jermeni tvrdki Pollak. Tvrdki Pollak v Ljubljani je bilo ukradenih gonilnih jermenov, ki so tehtali. 90 kg. Pri tvrdki Pollak so tatvina ni opazila, pač pa je policija sama ugotovila tatvino in aretirala dva tatu.
lj Našla sc je dne 8. novembra srebrna moška ura. Dobi se Opekarska cesta 10.
NARODNI PRAZNIK V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 1, dcc, (ZNU) Današnji narodni praznik je bil v Zagrebu prazno-nan zelo svečano. V mestu je mirovalo vse delo, kakor na največje praznike. Vsa javna poslopja so bila okrašena in so iz-vesila državne zastave. Ob devetih dopoldne jc bila v stolni cerkvi svečana služba božja, ki jo jc daroval zagrebški nadškof dr. Ante Ba.uer. Službi božji so prisostvovali ban dr. Laginja, armijski poveljnik general Vasič ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti, konzuli tujih držav in delegacije posameznih kulturnih društev. Po sveli maši v stolnici so se podali vsi dostojanstveniki v srbsko pravoslavno cerkev, kjer so sc istotako udeležili božje službe. Obenem so se vršile šc zahvalne maše v izraelitski in protestantski cerkvi. Po cerkveni svečanosti, ki so se vse končale s prepevanjem narodnih himen, je bilo na Jelačičevem trgu pred poveljnikom armijske oblasti svečano dcfiliranje vse po;aclke mesta Zagreb. O poludvanajstih jc bilo v banskem dvorcu svečano sprejemanje, V veliki dvorani je ban pričakoval zastopnike vojaških, cerkvenih in civilnih oblasti, ki so po vrsti prihajali čestitat k obletnici državnega ujedinjenja. Med. sprejemanjem so na trgu svirale vojaške godbe. Nocoj so priredile vojaške godbe po mestu obhod. Igrale so pred stanovanjem banovini in pred stanovanjem armijskega poveljnika.
ITALIJA PROTI D' ANNUNZIJU.
LDU Rim, 2. dec. (Štefani.) »Temps« javlja iz Trsta, da ni izključeno, da izpre-meni D' Annunzio svoje dosedanje stališče. Baje je poslal enega svojih najzvestejših pristašev v Rim, ki bo v vladi razložil
LDU Rim, 2. dec. (Štefani.') »Mcssa-gero javlja: Včeraj sc je zbralo pred Reko 20 edinie eskadre iz Pulja, da prirede demonstracijo. Legionarji so jih sprejeli s streli iz pušk. Nato so se ladje vrnile v svojo luko. Med demonstracijo ie imel D'Annunzio nagovor na množico, v katerem je izjavil, da se ne bo prelivala bratska kri.
LDU Rim, 2. dec. (DunKU) Kakor javlja »Epoca«, jc imel voj. minister daljši razgovor s kraljem in Giolittijcm o razvoju, stvari na Reki. Potovanje Bonomija v Ženevo na zborovanje zveze narodov se ie cdgodilo na nedoločen čas.
LDU Rim, 1. dec. (Stefa.ni) Listi poročajo iz Trsta: General Caviglio bo vsled pritiska D'Annunzia potom brezžičnega brzojava. razširil proglas na legionarje, naj se umaknejo v svobodno državo Reko in naj opustijo vsak odpor, ker bi bil spričo energičnih odredb, ki jih je ukrenila vlada, brez uspeha. Vlada namerava takoj izvesti določbe rapallskega miru. V vladnih krogih je razširjena govorica, da bo vlada energično nastopila, ako bi se izjalovila pomirjevalna akcija, ki so jo uvedle italijanske, oblasti. Listi ugotavljajo, da jc razmerje med D'Annunzijevimi legionarji in regularnimi četami ob demarkacijski črti zelo napeto, ker so regularne čete pripravljene spoštovati povelja vlade in jih uveljaviti. »Tempo« meni, da se bo D Annunzio končno uveril, da je nadaljnji odpor brezuspešen. Blokada bi kmalu pokazala, da nima moči.
(Izvirna poročila »Slovencu- .)
Trst, 2. decebra. Ultimatum, ki ga je italijanska vlada izročila D' Annunziju, zahteva, da kvarnerska vlada v teku 2. decembra evakuira ctoka Krk in Rab. Ker se D' Annunzio temu ni pokoril, je italijanska eskadra iz Pulja, sestoječa iz 8 ladij, izvršila pred Reko demonstracijo, nakar se jc vrnila v Pulj. Vojna ladja »Dante«, ki se nahaja na Reki, se je hotela pridružiti eskadri, pa je D' Annunzio ni pustil. Poveljnik ladje je nato radijotele-grafiral eskadri, da Reke ne more zapustiti, dokler italijanske čete ne zasedejo Reke s kopnega. Eskadra ni polem vztrajala na zahtevi, da se ji »Dante pridruži in jc odplula. Začela se je mirna blokada | Reke, vsled katere se trgovski promet ne ; bo oviral. Pač pa se bo potopila vsaka ladja, ki bi ali poizkusila kak dejanski napad. na blokirajočc kraljevske ladje ali pa bi ponoči s pogašenimi lučmi hotela brez-konlrolno prepluli blokadno črto. D Annunzio šc vedno vztraja na svojem stališču. in jc generalu Caviglia odgovoril, da Raba in Krka ne zapusti, ker se je okupacija teh otokov .zgodila po principu »samoodločbe narodov!« Kar pa se tiče poziva generala Caviglia, naj sc reški le-
gi jonar ji pokorijo poveljem italijanske viade, je D'Annunzio oficielno vprašal vlado v Rimu, ali ona soglaša z ultiinatumoin generala. Ako soglaša, bo on odpoklical zastopnika kvarnerske vlade v Rimu in se oo od 3. t. m. proglasilo vojno stanje med reško lado in Italijo! Laška vlada bo kljub temu D' Annunzia prisilila, da se uda, in bo, če treba, posegla po še ostrejših sredstvih. Upanje pa je, da D'Annunzio v zadnjem hipu izprevidi brezmiselnost sojega upora.
LDU Ženeva, 30. nov. (DunKU.) Na današnji seji zveze narodov je bil soglasno sprejet poslovnik, ki ga jo izdelala posebna komisija. Suverena oblast zveze narodov je skupščina zvezo narodov. Permaneutua oblast je svel zveze narodov, čigar izvršujoča organiza-eija je generalni sekretarijat. Zborovanje zveze narodov so skliče redno enkrat mi leto, in sicer prvi ponedeljek v septembru v Ženevi. Zborovanje pa so na željo večine članov zveze narodov skliče tudi na kraju, Ki ga večina označi. Kot uradni jezik se določi angleščina in francoščina. Z ozirom na provizorični poslovnik se za enkrat smatra kot uradni jezik tudi španščina. Vendar pa je dovoljeno vsakemu delegatu, da govori v svojem jeziku, skrbeli pa mora sam, da se njegov govor prevede v enega izmed uradnih jezikov,
LDU Ženeva, 1. dcc. (DunKU) Na seji šeste komisije jc opozarjal lord Robert Cc-cil
na to, cia bodo letni stroški zveze narodov znašali približno eno in pol milijarde funtov šterlingov. Lord Cecil meni, da to ni prevelika cena za ohraniiev miru med narodi. Od njega predlagana komisija, ki se bo bavila z vprašanjem trgovine z orožjem, jc potrebna, ker je mednaroden škandal, da so se konvencije glede trgovine z orožjem siccr podpisale, nc pa ratificirale, tako da jc danes položaj mnogo slabši, kot pred vojno. Javno mnenje mora v tem oziru vplivati na posamezne vlade. Nato so sklenili, da se sestavi ta komisija.
Avstriuja se sprejme v zvezo narodov.
LDU Ženeva, 1. dec. Pela komisija je v svoji dopoldanski seji sklenila no. podlagi poročila lorda Cecila in na predlog Fisher-ja, priporočiti skupščini zveze narodov, naj sprejmejo Avstrijo v zvezo narodov,
LDtJ Ženeva, 2. decembra. (Švic. brz. agent.) V komisiji, ki se bavi s sprejemom novih držav
V ZVCZO lici rodov, je lord Robert Cecil včeraj prečita! poročilo podkomisije o sprejemu Avstrije. Ugotovil je, da je prošnja za sprejem pruviino sestavljena. Avstrija je pripoznana država s pripozna-nimi mejami in z demokratsko vlado in je izjavila, da je pripravljena izvesti svoje mednarodne obveznosti. Tudi zmanjšanje vojske se jc izvršilo po predpisanih pogojih. Lord Cecil je omenil ugotovitev zveznega predsednika Mol te. da se s sprjemom Avstrije ne smo prejudicirati predarlsko vprašanje. Opozarjal je na to. da člen 10 pogodbe o zvezi narodov ne jamči za te-ritorijalno integriteto člana zveze narodov, temveč da obsoja samo napad od zunaj na integriteto kakega člana. V debati so se vsi navzoeni delegati izrekli za sprejem Avstrije, med njimi Take Jonescu (Rumu-nija), Spalajkovie (Jugoslavija), dr. Beneš (Češkoslovaška) in ludi delegat Perzije. Delegat Spala,jkovič je ugotovil, da se sedanja avstrijska vlada odkritosrčno trudi, izvesti mirovno pogodbo. Jugoslovenska država skuša podpirati avstrijsko prebivalstvo in želi v bodoče živeti z njim v dobrih sosednjih odnošajih. Dr. Beneš jo omenil podporo, ki jo je Češkoslovaška dala Avstriji ter poudarjal, du danes ni več konfliktov med Češkoslovaško in Avstrijo. Sicer ravnanje z manjšinami še ni ugotovljeno po pogodbi. Upoštevati pa so morajo velike materielne težkoče Avstrije. V interesu pomirjenja Srednje Evropo bo glasoval za sprejem Avstrije. Na koncu je zvezni predsednik Motta sprožil še enkrat predarelsko vprašanje ter izrazil svoje zadovoljstvo o izjavi lord Cecila glede člena 10 pogodbe. Švica želi obstoj sedanje avstrijske države. Vendar pa se mora upoštevali primer, da bi se integriteta Avstrije izpremenila. Omenil je ljudsko glasovanje na Predarelskem v korist pri-klopitve k Švici. Interpretacija člena 10 po lordu Ceeilu zadostuje, da sc ne ustvari prejudic za bodočnost. Končno jc govornik pozdravil sosede Avstrije, ki so pokazali toliko pomirljivosti in plemenitosti, da je sprejem Avstrije v zvezo narodov skoraj gotov.
NEMIR? NA IRSKEM.
LDU London, 1. dcc. (Brezžično.) — Predsnočnjim jc v skladišču krzna v sredini mesta eksplodirala bomba. Poslopje jc bilo zelo poškodovano. Domneva se, da gre za napad sinfajnovcev.
LDU London, 1. dccembra. (Brezžično.) O zadnjih umorih stražnikov so bile objavljene podrobnosti. 17 redarjev pod vodstvom okrožnega nadzornika Craigha, ki so se z avtomobilom peljali v Cork, je bilo v bližini Cprca napadenih. Napadatccv
jc bilo približno 100, Otvorili so nanje močan ogenj iz pušk. Padlo jc j 5 redarjev, dva pa pogrešajo. Mrtva trunla so napadalci
oropali in avtomobil sežgali. ——————- •
ČEŠKO - NEMŠKE TEŽAVE.
LDU Praga, 2. dcc. (ČTU) »Čas« jav* lja: K češko-nemškemu sporazumu je bil napravljen prvi korak. Meščanske stranke obeh narodnosti so se dogovorile, da se' sprejmejo v parlamentarne odseke tolmači, ki bodo najvažnejša vprašanja prestavljali v nemščino. O vsem drugem sc šc razpravlja.
LDU Praga, 2. decembra. (DKU) Kakor doznava /Prager Tngblatt , jo skoraj gotovo, da bostu dcmisk.nirala trgovinski in prehranjevalni minister. Mogoče jc, da bo notranjo ministrstvo, ki ga sedaj vodi ministrski predsednik, prevzel drug uradnik.
Praga, 2. dec. V parlamentu ie meči govorom poslanca Lidtavskcga prišlo do cksccsov, ker so se Nemci spoprijeli s Čehi, ker jc Nemec Simm ;ilno napadal od« stopivšega finančnega ir ? h.lt-i Rašina.
RUSKO - POLJSKE TEŽAVE.
LDU Moskva, 2. decembra. (Brezžično) Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je sprejel poljski predlog, naj se pospešijo pogajanja v Rigi. V noti ie izjavil, da. so Poljaki povzročili zavlačevanje pogajanj, ker niso izvršili določbe premirja in predhodnega miru.
LDU Riga, 30. nov. (Orient.) Sovjetska delegacija skuša otežiti povratek ujetnikom in želi, naj sc v tej zadevi odloči šele po podpisu končnoveljavnega miru. Nocoj j<- odposlal Joffe noto, % kateri izjavlja, da ne bo več dobavljal volinjskega sladkorja, kakor se je bil obvezal dne 14. novembra. Na drugi seji gospodarske komisije, so sovjetski delegati sprejeli dnevni red, ki so ga predlagali Poljaki. Sovjetski delegati so naglašali nesporazumljonje glede razdelitve državnega in carskega premoženja, ker se smatrajo sovjeti za njune naslednike.
LDU Varšava, 30. nov. (PBA.) K ur je t Poranny:: javlja, da ie izjavil zunanji minister Sapieha časnikarjem, i!a bedo pogajanja v Rigi gotovo imela ugoden izicl. Sovjclska Rusija gotovo ne bo hotela izzvati nove vojne, ker ve, cla bi s tem popolnoma uničila svojo ozemlje v vojaškem in gospodarskem oziru. Sovjetska Rusija nima sredstev, da bi v velikem šlilu započela zopelno vojno s poljsko armado. Minister jo izjavil glede vprašanja ljudskega glasovanja v Vilni, da je vlada proti temu, da bi se odredilo ljudsko glasovanje tudi v Grodnu. Z ozirom na vprašanje Gdauskega je minister izjavil, da mora poljsko brodovje gotovo imeti svoje oporišče v Gdanskem.
¥iada vslrala.
Volitve za uslavotvorno skupščino so končane razen v nekaj občinah, kjer sc iz tehničnih razlogov niso mogle izvršiti dne 28, novembra. Kljub temu pa sedanja vlada krepko vztraja in očividno hoče vztrajati do sklicanja konstituante in ji predložiti svoj načrt ustave. To stališče zastopajo predvsem demokratski ministri, ki se nikakor ne morejo ločiti od ministrskih foteljev. Po vseh običajnih parlamentarnih pravilih bi morala podali sedanja vlada ostavko in če ji regent poveri nadaljno vodstvo vladnih poslov, dobro. Nikakor pa ne gre, da sedanja vlada sklepa o ustavnem načrtu, ki naj se predloži konstituanti. Za io sedaj nima več nobene legitimacije. Minister za konstituanto naj preclioži načrt konstituanti in konstitua.nta bo potem sklepala, ali je z načrtom zadovoljna ali ne!
hrvatska sfirsnfca v
Po dosedanjih podatkih jo zbrala Hr« vatska pučka stranka pod svojo ljudsko zastavo število glasov, ki je za njen prvi volivni boj časten. V Bosni in Hercegovini jo dobila v mostarskem
rajevskem 1519 (demokrati 1081), v Sarajevu samem 417 (demokrati 276); v Vojvodini v subotiškem okrožju, kjer je na programu Hrvatske pučke stranke kandidirala bunjevaška stranka in dobila 2395 glasov, je HPS dobila 538, v sombor-skem okrožju bunjevačka stranka 2364 glasov. Na Hrvatskem in v Slavoniji: V Zagrebu 316 (demokrati 2726), v zagrebški županiji 661 (demokratje 18.570), v varaždinski 2468 (demokrati 2846), v požeški 1372 (demokrati 7373), v modruško-reški, kjer sploh ni bila organizirana, 81 (demokrati 10.174), v bjelo« varski 680 (demokrati 9223), v osješki 3268 (demokrati 3628), v Sremu 3287 (demokrati 4069). V Dalmaciji jo dobilu 12.977 (demokrati 5148) glasov in jo izšla kol najmočnejša stranka. Po tem rezultatu je dobila v Hrvatski in Slavoniji 3, v Bosni in Hercegovini 3, v Dalmaciji 3 mandate, številke £iamo eovorei
Kai fee s vlada in kon-
LDU Zagreb, 2. dec. (ZNU.) »Večer javlja i/. Belgrada: V Belgrajskih političnih krogih vlada optimizem glede sporazuma za sestavo novo vlade. Splošno obstoji prepričanje, da pride do kompromisa mod demokrati, radikalci, muslimani, narodnimi socialisti iu zemljoradničko stranko in da bo s lem ustava zagotovljena, ker je večina poslancev za ediu-stveno državo.
LDU Zagreb", 2. dcc. (ZNU) Večer« poroča iz Belgrada, da je skoraj gotovo, da poda vlada jutri svojo ostavko. Prestolonaslednik regent pozove k sebi posamezne zastopnike strank in bo poveril sestavo vlade načelniku najmočnejše stranke. Radikalci in demokrati ne bodo zmožni, da sestavijo sami zase vlado, zato bo potrebno kooperiranje z drugimi strankami. Ako ne pride do sporazuma, se bodo morale vršiti nove volitve. Dokler pa je lc še malo upanja na možnost sporazuma, ni mislili na nove volitve.
Jclgrad, 2. dcc. (Izvirno.) Tukajšnji demokratski listi žc danes razpravljajo, kaka bo večina v konstK t:anti. Sploh se opaža težnja, da se stvori večina z radikalci. Ker pa ta b1ok ne bi imel večine, bi utegnil k temu bloku stopiti še savez zemljeradnika. Ker pa bi ta večina bila srbska, sami demokrati izražajo pomisleke proti temu. Druga kombinacija so radikalci, demokrati in pučka stranka, muslimani in Hrvatska zaednica. A radikalci sami pa so najbolj zavzeti za blok; radikalci, demokrati in Radič. Toda ta kombinacija izključuj« Slovence in muslimane.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno) Danes dopoldne se je razgovarjal ministrski predsednik dr. Vesnič s Pašičem, Davidovičem. dr. Korošcem o nastalem političnem položaju. Popoldne, bo nadaljeval konference.
Belgrad, 2. dec, (Izvirno.) Vlada še noče podati ostavke, ker nima še poročil glavnih volivnih odborov o konečnem rezultatu volitev. Vsa poročila pričakujejo danes. A ni verjetno, da bi dospela pred soboto. Vladna ostavka ne bo sprejeta, predno se ne sestavi konstituanta. Ves ta čas bo krona imela priložnost, da se posvetuje o politiki. Te dni pričakujejo vse politične osebnosti v Belgradu,
RABIKILCI ZA AVTONOMIJO?
LDU Zagreb, 2. dec. (ZNU) »Obzor« Javlja iz Belgrada, da se pogajanja med strankami glede konstituar.te prično dne 13. ali 14. t. m. Sodi se, da prevzame vlado parlamentarna zaednica. Ni izključeno, tla vstopi v vlado tudi seliačka stranka. Radikalci upajo, da bo parlamentarna zaednica ostala kompaktna in da med strankami zaednice ne pride do razkola. V vprašanju ustave so se radikalci postavili na stališče najširše avtonomistične uredbe države, ki naj obsega 5 pokrajin s svojimi deželnimi zbori,
SAMOSTOJNI :< STOPILI V DEMOKRATSKI KLUB.
Belgrad. 2. decembra. (Izvirno) Dr. Kukovec siri vest po belgrajskih lokalih, da se je slovenska Samostojna kmetijska stranka javila v demokratski klub. A današnja Demokratija- poroča: »Samostojna slovenska kmetijska stranka, ki ima osem poslancev, odpadla je od Avramovi-cevega zemljeradničkega Saveza in prešla k demokratom. Isto je storil Savez težaka v Bosni, ki ima 12 poslancev, ki so tudi stopili v demokratski klub in bodo tvorili en sam parlamentarni blok z demokratsko stranko.
KOMUNISTI PROTI DELU V PARLAMENTU.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno) Iz komunističnih krogov se doznava, da bodo komunisti sabotirali delo parlamenta. Ker je tudi Radieevo zadržanje neodločno, je lahko mogoče, da pride do novih volitev.
IZID VOLITEV V BOSNI.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno) Bosanska vlada je poslala uradno poročilo o volitvah. V Bosni in Hercegovini so dobili J demokrati 2, radikalci 12, komunisti 4, Sa- i vez težaka 12, muslimani 24, hrvatska lo-žačka stranka 7, pučka stranka 3 mandate.
IZID VOLITEV V SRBIJI.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno) Uradno poročilo o izidu volitev v Srbiji je sledeče: Demokrati 56, radikalci 51, komunisti 31, zemljeradnici 13, republikanci 3, muslimani 3, Ribarac 1.
NAKNADNE VOLITVE.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno) V nekaterih občinah Srbije, Bosne, Orne goro iu Vojvodino bodo nove volitve 5. decembra.
RAPALLSKA POGOD3A IN ENTENTA.
LDU Zagreb, l. dec. (ZNU) Jutamji list javijo iz Belgrada: iV;.'ncoska in angleško vlad. <:to '.ahtevab »aonllsko no-
godbo na vpogled. Pogodbo morata podplati tudi francoska in angleška vlada, da tako že enkrat zaključijo in završe londonski pakt, ki jih je vezal do sedaj.
LDU Riiu, 2. decembra. (Brezžično) Iz Reke javljajo, da je voditelj reških le-gionarjev kapetan Venturi v nekem govoru na ljudstvo izjavil, da je most, ki vodi na Sušak, podminiran, in da bo zlelel v zrak, ako bodo redne čete poskusile vdreti v mosto.
POSTOJNA MEDNARODNA POSTAJA.
Trst, 2, dec, Era Nuova« poroča: Soglasno rapallski pogodbi se je določilo, da bo Postojna mednarodna postaja na progi Dunaj—Trsi.
TRGOVINSKA POGODBA MED NEM- j CIJO IN JUGOSLAVIJO.
LDU Belgrad, 2. dec, (ZNU) V kratkem se začno razgovori glede zaključka prve trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta pogodba bo veljala le za železniški promet, dočim se bodo vprašanja pošte in brzojava rešila kasneje.
NAŠ POSLANIK V MADRIDU.
LDU Belgrad, 2. dec. (ZNU) Naš poslanik v Madridu dr, Antc Trcsič-Pavičič sc je vrnil z dopusta in nastopi svoje mesto v Madridu.
ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE V JUGOSLAVIJI.
LDU Zagreb, 2. dec. (ZNU) Dne 3. de-ccmbra se bo vršila na zagrebškem ravnateljstvu državnih železnic konferenca, pri kateri se bosta v glavnem razpravljali dve vprašanji, in sicer o gradbi novih in ureditvi že obstoječih železniških zvez v hrvatskem primorju. Ta vprašanja so postala aktualna s podpisom rapallske pogodbe. H konfercnci so pozvani pomorski uradi ter trgovske in obrtniške zbornice.
ARETACIJA URADNIKA V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 2. dec. (ZNU) Tukaj je bil aretiran uradnik socialnega skrbstva dr. Rajnovič. Ta arctacija je v zvezi z aferami podkupovanja v stavbnih zadevah.
BOLJŠEVIKI OBETAJO SPLOŠNI NAPAD NA ZAPADNO EVROPO.
Pariz, 2. dec. Radijotelegrafična postaja Kijev javlja, da jc boljševiški komi-sarijat za zunanje zadeve napovedal splošni napad boljševizma na zapad in poživlja delavstvo Mažarske, Poljske, Nemčije in Francije, naj bo pripravljeno in solidarno.
Dunaj, 2. dcc. (Izvirno) Razmerje med Poljsko in Rusijo jc kritično. Boljševiki pripravljajo veliko armado 2 in pol milijona mož zoper Poljsko.
LDU Varšava, 2. decembra. (Brezžično) Po poročilu poljske komisije za premirje v Minsku je prišlo pri določevanju demarkacijske črte med ruskimi in poljskimi četami do spopadov, pri čemer so ruske čete na nekaterih krajih poskušale prekoračiti demarkacijsko črto.
BURNI PRIZORI V ČEŠKEM PARLAMENTU.
LDU Praga, 2. dcc. (DunKU) V poslanski zbornici je prišlo danes po več mirnih sejah zopet do burnih prizorov, in sicer pri govoru nekega češkega nacionalnega demokrata, ki je govoril o šolstvu in hotel dokazati, cla vživajo Nemci razne predpravice. Finančni minister clr. Beneš se je napram nemškim poslanccin ostro izrazil, vsled česar ga je pozval predsednik k redu.
FRANCIJA VZPOSTAVI ZVEZO Z VATIKANOM.
Pariz, 2. dec. (Izvirno) Parlament je z 397 glasovi proti . 209 sklenil, vzpostaviti zvezo Francijc z Vatikanom,
RUSKI ANTIBOL.IŠEVIŠKI SOCIALISTI V PRAGI.
LDU Praga, 2. dec. (DunKU) Listi priobčujejo vest nekega ruskega časopisa, po kateri hočejo socialni revolucionarci v najkrajšem času prirediti v Pragi kongres, ki ga bo sklical Kcrenskij. Kongres se bo ba\il z notranjimi zadevami Rusije.
DIJAŠKE USTANOVE.
LDU Belgrad, 2. dec. (ZNU) Radi niiiogobrojnih pritožb dijakov, ki se šolajo v inozemstvu, je ministrstvo za prosveto sklenilo, dijaške ustanove povišati. Govore, da se bodo ustanove zvišale od 250 na 300 frankov. Tozadevni predlog bo minister za prosveto predložil ministrskemu svetu.
VOJNI UJETNIKI.
LDU Dunaj, 1. dcc. (DunKU) Z ladjo Zenta« jc dne 29. novembra odšlo iz Stct-j lina 135 avstrijskih in mnogo dnigorodnih ! vojnih ujetnikov.
POSOJILO MESTA DUNAJA.
Dunaj, 2. dec. Dunajska vlada ju najela posojilo 350 milijonov kron po 5'/v -za razne iuvesticiic. Posoiilo sc ima vrniti leta 1925.
LIKVIDACIJA AVSTRIJSKEGA PREMOŽENJA V EGIPTU.
LDU Kahiro, 2. dec. (DunKU) Maršal Alembi je izdal proglas, v katerem odreja likvidacijo avstrijskega premoženja v Egiptu. Prva lista obsega 250 imen.
UMETNOSTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
LDU Maribor, 2. dec. Otvoritev prve umetnostne razstave v Mariboru., ki je bila določena za nedeljo dne 5. t. m, ob 10. dopoldne, se je morala vslecl nepričakovano velikega števila umetnin, ki so šele zadnji čas dospele, in s katerimi pripravljalni odbor ni računal, predložiti na praznik v sredo dne 8. dccembra ob 10. uri.
PROTI KOMUNISTOM NA NIZOZEMSKEM,
LDU Haag, 2. dec. (Wolff) V spodnji zbornici je poslanec Troelstra odločno nastopil proti komunistični stranki in odklonil komunistične nauke. Zavrnil je tudi povabilo levičarskega socialističnega poslanca Eynkuppa, ki je poživljal na sodelovanje h komunističnemu delu. Med drugim jc dejal, da je diktatura proletarijata le diktatura nekaterih ljudi nad proletarijatom. Takega sistema delavstvo Zapadne Evrope nc more sprejeti.
NEMČIJA BOJKOTIRA FRANCOSKO BLAGO.
Pariz, 2. dcc. Poslanik Francije, Karel Laurent, je izročil Nemčiji dve noti, v katerih sc pritožuje, da Nemčija bojkotira francosko blago in s tem krši 264. in 265. člen mirovne pogodbe.
ROMUNIJA PRIJAZNA BOLGARIJI.
Bslgrad, 2, dec. (Izvirno.) Za Grčijo se je odpovedala tudi Romunija zahtevi, da bi Bolgarija morala izročiti vojne krivce. Ta korak prijaznosti je napravil po celi Bolgariji najboljši utis.
ARMENCI ZAVZELI KARS.
LDU London, 2. dec. (Brezžično) Iz Carigrada javljajo, da se je Armencem posrečilo, zopet zavzeti Kars,
PREMIRJE MED TURKI IN ARMENCI. ENTENTA IN MIR S TURKI.
Belgrad, 2. decembra. (Izvirno.) Med Armenci in Kcmalisti je prišlo do premirja. Armenci niso več mogli braniti mesta Aleksandropol, ker so se uprli muslimani v zaledju, — Ententa je zahtevala od oficielne Turčije neposredno ratifikacijo mirovne pogodbe ter ne prizna opravičenosti za odlaganje, ki jo išče Turčija v zahteva, da se mora prej pobotati s Kema-Iisti: Mustafa Kemal pa stavi take pogoje, ki izključujejo sevresko mirovno pogodbo. Ekstremni Kemalisti računajo na boljševiško pomoč.
RAZPRAVA 0 H0HENZ0LLERNCI1L
LDU Berlin, 1. dec. (DunKU.) Na današnji seji pruskega državnega zbora je bil na dnevnem rodu zakon ustave. Na tej seji ie predlagal sociainodemokratični poslanec lle'1-niann, da naj vlada zakonitim potom odredi, da se nakaže premoženje liohenzollerncev brez odškodnine republiki Pruski. Poslanec Heilmann je predlagal tudi naredbo, v kateri bi. se uredila renta Hohenzollernski hiši po posebnem zakonu. Po njegovem govoru je nastalo velikansko razburjenje in vpitje. Nemški uacionalci in socialni demokratje so imeli, razburjene govore. Podpredsednik skupščine je dal nemškonacionalnemu govorniku ukor. Z levo strani je priletela papirnata krogla, nakar je podpredsednik prekinil sejo za deset minut iu je, izjavil, ko se je seja zopet pričela, da mu ni mogoče dovolj obsoditi tega, kar se je zgodilo. Poslanec Iioifman (neodvisna soci-alno-demokratična stranka Nemčije) predlaga, naj se papirnata krogla odpošlje muzeju Ho-henzollerncev. (Smeh in veselost). Demokrat Dominkus predlaga, naj se predlog odkloni, tako, no da bi sc pri tem zavzelo stališče napram razdelitvi premoženja krone. Centruma-ški poslanci: Oppenhof govori tudi za odklonitev predloga. Poslanec Hoffmann v svojem govoru označi Viljema kot licemerca, komedijanta, ki se jo drznil imenovati se za božje orodje. Zadnje mahinacijo s kapitalom so bile pravi rop in goljufija. Z roparji in tatovi pa ml ne sklepamo pogodb.« — Dr. Richter (nemška ljudska stranica) odkloni sprejetje predloga. Neodvisni poslanec Ludvig ugotovi, da so Hohenzollernci že dobili svojih 52 milijonov in cla po pogodbi ne morejo zahtevati ničesar več, razen, če bi se nahajali v potrebi. Končno se predlog poslanca Heilmaiina odkloni. Nato je bil v končnem glasovanju sprejet zakon pruske ustave.
BORZA.
LDU Zagreb, 2. decembra. Devize: ! Berlin 1,97—199, Italija 508—510, London i 465J/2—0, New York 137—0, Pariz 8317~ : do 840, Praga 165—167, Švica 0—2300, ; Dunaj 27.30-27.50, Sofija 150Mj—171. Valute: Dolarji 136.50—137, avstrijske krone 28—29.50, rublji 84—87, francoski franki 830—850, napoieondor 163—468, nemške marue 196—200, rumunski leji 208—212, .italijanske lire 500—501, aiiphški funti •100- 470, čopkosjovesko krono 100-•.!<*>.
LDU Curih, 2. dec. (ČTU) Devize: Berlin 9.20, Holandija 195, Newyork 638, London 22.28, Pariz 38,80, Milan 23,45, Praga 7.75, Varšava 1.15, Zagrob 4.75, Bukarešta 9.30, Budimpešta 1.40, Dunaj 1.95, av- ' strijske žigosane krone 1.30.
LDU Dunaj, 2. dec. (ČTU) Devize: Milan - Trst 1865—1906.50, Curih 8000—8050, Sofija 617.50—632.50, Pariz 3112.50 do 3162.50, Zagreb 361.50—367.50, Budimpešta 99.25—101.25, Praga 608—615, Varšava in Krakov 95.50—97.50. Valute: rum. leji 742.50—757.50, italijanske lire 1855 do 1895, mažarske žigosane krone 101.75 do 103.75, češkoslovaške krone 5000aki 617 —623, novi dinarji 1450—1470.
LDU Praga, 2. dec. (ČTU) Devize: Cu-tih 1308.50, Belgrad 238, Zagreb 59.25, Dunaj 15.90, Budimpešta 15.90, Varšava 15.25, Bukarešta 122.25. Valute: dinarji 232, avstrijske krone 15.90.
LDU Curih, 1, decembra. (ČTU) Devize.) Berlin 9.221/2, Holandija 196, New« ■york 638.25, London 22 29, Pariz 38,85, Milan 23,55, Bruselj 41.10, Kodanj 88.50, Stockholm 125.25, Kristianija 86 50, Madrid 83.40, Buenos Aires 220, Praga 7.75, Zagreb 4.75, Dunaj 1.95.
LDU Praga, 1. dec. (ČTU) Devize: Cu-rib 1318.50, Belgrad 239, Zagreb 59.50, Dunaj 16, Budimpešta 16, Varšava 15.25, Sofija 102, Pariz 511.50. Valute: Jugoslovanski dinarji 233, avstrijske krone 16.
LDU Dunaj, 1. dec. (ČTU) Devize: Zagreb 361.75—367.75, Milan in Trst 1860 do 1900, Sofija 617.50—627.50, Curih 8000—0, Pariz 3117.50—3157.50, Praga 606.50 do 612.50, Budimpešta 99.121'.—101.12^, Bukarešta 737.50—752.50, Krakov 97—99. — Valute: Bolgarski levi 617.50—627.50, češkoslovaške krone 613—631, jugoslovanski dinarji 1455—1475.
Zagreb, 2. dec. Dolar 136—137, Dunaj 28—29.50, rublji 84—-87, čehoslovaška krona 160—165. angleški iunti 460—470, napoleonclori 463—468, nemška marka 196—200, lej 208—210, lira 500—504.
Malarska.
LDU Budimpešta, 1. dec. (DunKU) V podrobni debati o predlogu giede denarnih zavodov so v nočni seji narodne skupščine sprejeli predlog poslanca Erekija, po katerem naj se razveljavi naredba, da se j denarni zavodi brez dovoljenja zakonodajne oblasti ne vrnejo ustanavljati. Finančni minister se je izrekel proti temu predlogu. Med odmorom se je finančni minister izrazil napram poročevalcem listov, da bo takoj podal svojo ostavko.
LDU Dunaj, 1. dec. (DunKU) »Nyolcx Oray Ujszag« javlja, da bo ministrski predsednik Teleky na današnji konferenci naznanil ostavko celokupne vlade, ako se finančnemu ministru v vprašanju denarnih zavodov ne da popolnega zadoščenja.
LDU Budimpešta, 1. dec. (DunKU) Na današnji seji narodne skupščine je mejni grof Jurij Pallavicini v interpelaciji obširno obravnaval zunanjo politiko vlacle in naglašal, da ne more uvide vati vzrokov za sedanjo mažarsko zunanjo politiko, ki je zelo francosko orientirana. Anglija jc ne* kaj časa kazala simpatije za Mažarsko, ki pa so se zelo ohladile z uvedbo francoskega kurza, Ravnotako je glede Italije. — Zunanji minister grof Csaky je odgovoril, da vlada pred šestimi meseci ni tako natančno poznala položaja, kakor sedaj. Država more računati le na lastno moč, in tu je mogoča lc ena orientacija: mažarska. Trenoino obstaja le ena dolžnost: močno pospeševati vse, kar bi utegnilo državo na znotraj ojačiti in doseči pošteno izvedbo mirovne pogodbe, tudi glede varstva narodnih manjšin in izpraznitev gotovih pokrajin, ki so sedaj še zasedene.
DRAMA:
Petek, 3.dec.: Sen kresne noči« v opernem gledališču ob dramskih ceuah. Red C.
Sobota, 4. dec.: v Bobrov kožuh«. Red D.
Nedelja, 5. dec.: :>Figaro se ženi . Izven.
Ponedeljek, 6. dec.: .>Pohujšanje v dolini Sent-florjanski ". Red B.
OPERA:
Petek, 3.dec.: >Sen kresne u>.i . Dramska predstava. Red C.
Sobota, 4. dec.: ^Rigoletto«. Red A.
Nedelja, 5. dec.: >Vesele žene vvmd:oi i;e'. izven.	«
Ponedeljek, 6. dec.: Zaprto.
Knjige iz Jugoslovanske knjigarne, ki naj nc manjkajo v nobeni kn-ižnici: Josip Jurčič, Spisi. (L c lil dr. Ivan Grafenauer.) IV. zvezek: Cvet ti sad — Hči mrtvegn sodnika. — Kozlovsko sodba v Višnji gori. — Dva brala. — Cena
19	K 20 vin., vezano 31 K 20 vin.
V.	zvezek: Sosedov sin. — Sin l.met-skega cesarja. — Mej dvema stoloma. — Cena 19 K 20 vin., vezano 31 K 20 vin.
VI.	zvezek. Doktor Zobcr. — Tu geni er. Cena 19 K 20 vin., vezano 31 k
20	vjtv.
NOVI NADŠKOF V PARIZU.
Parie, 2. dec. (Izvirno.) Po smrti kai-clinala Amette-a ie bil izvo'jen kardinal Dubois za nadškofa v Parizu, čigar intro-nuacija se vrši dne 8. decembra t. 1.
ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA.
LDU Riai, 2. decembra. (Štefani) Zbornica je s 153 proti 128 glasovom sprejela novi volivni zakon za občinske in provin-cialne svete, s katerim se uvede proporcionalno zastopstvo in ženska volivna pravica.
PROTI HABSBURŠKIM SPOMENIKOM.
LDU Praga, 1. dec. (DunKU) Vse Češke stranke, razen komunistične, so vložile predlog, po katerem naj bi se odstranili vsi javni spomeniki, ki spominjajo na Habs-buržane in druge osebe, ki so bile Čehom in Slovakom sovražne. Politične oblasti naj bi določile gotov rok, v katerem naj bi se uničili in odstranili vsi ti spomini.
MARSALSKA PALICA IVANA SOBJESKEGA.
LDU Berlin, 1. dec. (Wolff) Pri preiskavi stanovanja znanega komunističnega voditelja je policija zaplenila maršalsko palico poljskega kralja Ivana Sobjeskega, ker obstoji domneva, da je bila palica ukradena.
MAŽARSKA VLADA PODALA DEMISIJO.
LDU Budimpešta, 2. dec. (MKU) Na današnji seji narodne skupščine je po tretjem čitanju zakonskega načrta o centrali denarnih zavodov naznanil ministrski predsednik grof Teleky demisijo kabineta. Vzrok demisije je, da se je ministrstvo izjavilo za solidarno s finančnim ministrom, proti kateremu je pri včerajšnji razpravi o centrali denarnih zavodov glasovala narodna skupščina. Narodna skupščina sc je do rešitve krize odgodila. Že več časa je obstojala v narodni skupščini proti finančnemu ministru animoziteta, in sicer vsled velikanskih bremen, ki jih je bil vsled izgubljene vojske prisiljen naložiti davkoplačevalcem. Državni upravnik je sprejel demisijo vlade ter ji poveril nadaljnje vodstvo poslov.
Cerkveni vastnifc.
c Angleži za katedralo v Reimsu. —• Londonski lord-župan je sklical odlično društvo na posvetovanje za nabiranje da rov za obnovo katedrale v Reimsu, ki so jo nemški topovi kruto poškodovali. Pri posvetovanju je govoril tudi Jugoslovanom znani kardinal Bourne.
Orlovski vestnik.
Udeležence organizatoričnega tečaja opozarjamo na to, da že doma, pred odhodom na tečaj, preštudirajo natančno §§ 15—78 in 94— 99 orlovskega poslovnika. Na tečaj naj vsak prinese seboj poslovnik, Zlato knjigo in orlovsko pesmarico.
Orel — Ljubljana M. O. V soboto dne 4. dec. važen sestanek v mali dvorani na porti, h kateremu so dolžni priti pod najstrožjo disciplino vsi redni člani. Na dnevnem redu: akademija v Unionu. — Predsednik.
Jezica. Orel priredi v nedeljo Miklavžev večer. Spored: 1. »Pridi sv. Miklavž«, igra v enem dejanju. 2. Prihod sv. Miklavža s spremstvom, razdeljevanje daril itd. Začetek ob 7. uri zvečer v Društvenem domu. Darila se sprejemajo v soboto od 5. do 8. ure zvečer in v nedeljn dopoldne; tam se tudi prodajajo vstopnice.
Dil&ški vestnik.
lj Starešinski sestanek se vrši danes, 3. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Na dnevnem redu je informativen referat in nato razgovor o društvenih pravilih in društvenem delovanju, — Dr. B.
d Danica — Zarja. V petek dne 3. dec. Se vrši ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu 3. redni diskusijski večer. Udeležba obvezna za vse redne člane »Danice« in »Zarje«. — Predsednik.
d Dramatični odsek SO v zavodu sv, Stoislava v Št. Vidu nad Ljubljano uprizori v nedeljo dne 5 novembra 1920 ob pol 3. uri popoldne Shakespearovo dramo »Julij Cezar*. Med odmori igra hišni orkester pod vodstvom g. prof. Hybašeka. Vabimo!
Odkrite tatvine na ljubljanski glavni pošti.
Ljubljano so zelo razburile te dni govorice o velikih goljufijah, ki so se izvedle ua glavni pošti v ekspediciji. Da na ljubljanski glavni pošti ni vso v redu, je vedela cela Ljubljana, ker so prišla adresatom celo navadna lokalna pisma v roke čez več dni in ne tisti dan, ko bi jih bili lahko dobili. N» pnati *ami so prav dobro vedeli, da nekaf ni v redu.
ker so nekateri mlajši gospodje živeli razkošnejšo, kakor ao jitp io dopustili njihovi dohodki. Govorilo in šepetalo so jo veliko, toda ukrenilo se ni nič. Čisto slučajno je v neki disciplinarni zadevi g. poštni nadkomisar iir. Janžekovič zasliševal nekega gospoda, ki je bil premeščen iz Ljubljano iu mu jc zaslišani zaklical »Mene premeščate, ki sem pošten. drugih, ki kradejo, pa no viditok Gospod nadkoftiisar dr. Janžekovič je postal pozoren in je zahteval ločne j:, ili pojasnil. Izvedel je, da so v ekspediciji nekateri mlajši gospodje, kadar so bili v službi, ponoči plačevali kar ceho za 20 litrov vina. In pilo je vse, tudi gospodje z zlatimi ovratniki so niso hranili piti vina, katerega so plačevali slabo plačani poštni aspiranti. Gospod dr. Janžekovič je poizvedel imena radodarnih plačevalcev vina m obvestil o tem, kar je izvedel, gospoda re-virn«ga nadzornika Habeta, ki jo napravil kratek proces in je zaprl 7 poštnih uradnikov, ki so začetkoma ogorčeno zanikavaH, da bi bili kaj kradli, toda končno je vseh sedem priznalo, da so res kradli. Način kraje je bil sil 110 priprost. V Ljubljano prihajajo poštno vreče iz Amerike. Na glavni pošti jih razdole po posameznih progah in jih odpošljejo naprej. Aretirani uradniki so se naučili člen od drugega način kraje. V roki se čuti, če je v kuverti samo pismo, ali so tudi dolarji! In šop pisem so nesli domov, jih tam odprli, pisma in kuverte sežgali, dolarje si pa pridržali >Učili smo so manipulirati eden od drugega. Delal je vsaki na svojo roko, delili nismo, da se nismo sprli,« je rekel eden aretirnneev na policiji. Gospod revirni nadzornik flabe je v poldrugem dnevu zaključil policijsko pre!ska-vo in ugotovil, da so gospodje pokradli nad 100.000 kron. Poleg sedmih aretirancev je za-povedal g. Ilabe aretacijo še nekega prizadetega gospoda ki pa ne biva v Ljubljani. Na državnem pravdništvu bo vodil nadaljnjo preiskavo g. dvorni svetnik prvi državni pravd-nik Bežek. Iz lcrogov poštenih poštnih uslužbencev smo naprošeni priporočiti poštni upravi, naj uvede najstrožje kontrolne odredbe, da se bodo zabranili škandali, kakor je zdaj odkriti.
Sodišče In poIZcifa.
s Četrto porotno zasedanje pri deželnem sodišča v Ljubljani so prične dne 6. decembra 1920. Doslej je razpisanih 24 razprav s 43 obtoženci. Tudi v tem zasedanju prevladujejo kaznjiva dejanja zoper tujo lastnino, osobito tatvina. Razpravljalo se bo: V ponedeljek dne 6. dtcembra zoper Josipa Vidmarja zaradi hudodelstva uboja in zoper Albina Lenardiča zaradi hudodelstva t a t v i n e ; v torek dne 7. decembra zoper I-Iinkota Čudna zaradi hudodelstva goljufije, zoper Franceta Ber-lana zaradi hudodelstva goljufije in /oper Franceta čeparja zaradi hudodelstva t a t v i n e j v četrtek dne 9. decembra zoper Ivana Bizjaka in Josipa Diinica, dalje zoper Jakoba Vojsko in slednjič zoper Ivana Tometa in dva tovariša, zaradi hudodelstva tatvine; v petek dne 10. decembra zoper Avrama Papa in Izidora Alkalaja zaradi hudodelstva goljufije in zoper Romana Reška zaradi hudodelstva ropa; v soboto dna 11. decembra zaradi pregreškov zoper varnost časti v štirih različnih zadevah; v ponedeljek dne 13 decembra 1920 zoper Ivana Pavliča zaradi hudodelstva tatvine, zoper Novaka zaradi hudodelstva ropa in zaradi hudodelstva tatvine in pa zoper Hektorja Travaglio zaradi hudodelstva tatvine; v torek dne 14. decembra zoper Pavla Ambrožiča in šest tovarišev in pa zoper Franceta Pucibarja in Ivana Jcmca zaradi hudodelstva tatvine; v sredo dne 15. decembra zoper Alojzija Je-rančiča in Mihaela Puharja zaradi hudodelstva tatvine, zoper Antona Bren-ceta zaradi hudodelstva uboja 1 a s tn e .matere in zaradi hudodeJstvr. p o s k u -š e n e težke poškodbe in pa zaradi pregreškov zoper varnost časti v dveh zadevah; v četrtek, petek in soboto dne 16., 17. in 18. decembra zaradi hudodelstev tatvine, deležnosli tatvine in g o -ljufije zoper Ivana GorHča in sedem tovarišev, ki se tožijo zaradi 17 kaznjivih dejanj.
s Ce!o vas bom požgal! je grozil Jakob Hribar iz Pšajnovcev Gašperju Prašni-karju iz Prevoj, ker ga ni hotel prenočiti. Hribar je ukradel tudi Veri Vidic acetilen-sko svetilko. Hribarja, ki je bil že večkrat kaznovan, je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani v 1 leto težke ječe.
s V Škofji Loki zažgana granata, Ciril Bernik iz Škofje Loke in Andrej Pogačnik iz Pustale sta 27. avgusta letos v Škofji Loki zažgala kapico ročne granate in jo vrgla na javnem mostu v vodo, kjer je porušila jez Blaža Pokorna. Sodišče jc prisodilo vsakemu 4 mesece strogega zapora.
s Ob prevratu prodana krava. Ob prevratu leta 1918 jc zapovedal poveljnik narodne straže na Glincah g. nadporočnik
Zore g. Ivanu J----, naj pripelje 12 krav
češkim vojakom. Povelinik Čehov je prevzel krave in jc »gardistom«, kakor so rekli na policiji, podaril eno kravo, ki so jo prodali mesarju za 500 kron in je vsak gardist, i so bili, dobil 125 kron. O žadevi bo Govorilo sodišče zadnjo besedo
' . . f. Tatvina na glavnem kolodvoru v
L)Utj;)ani. Kurjaču južne železnice Alojziju 1S.OV1CU jo bila ukradena kratka zimska suknja, v kateri je bilo 3000 K denarja. — Iz voza št. 81.209 je bil ukraden zaboj cimeta v teži 30 kg, vreden 2280 K.
s 7a 2090 K oškodoval je neki mladi lopov gospoda Josipa Amana, kateri se jc zmotil, ko je dotičniku iz uljudnosti zamenjal bankovec za 100 K.
S Takse za izvoz avtomobilov na Nemškem znašajo 2%, za avtobuse 1za trgovske avtomobile 1% in za motocikle 2 %.
g I. bosanska tvornica amonhSne sode v Lukavcu. »25. o. mj. održana je u prosiorijama tvornice sode u Lukavcu XXV. redovita glavna skupština Prve bosanske tvornice amoniačne sede dioničko društvo za poslovne gedine 1918 i 1919 Na osnovu predloga ravnateljstva usvojeno jc iednog'asr.o, da se od čistoga dobitka 320.165.97 K dotira specijalncm rezervnom fendu 300.000 K, a ostatak od 20.165.97 K, da se prenese na novi račun. Obzirom na predsloječu nacionalhaciiu poduzeča, u koju če se svrhu uskoro imati sazvati iz-vanredna glavna skupština, te na kojoj če se u ravnateljstvo kao i nadzorni odbor hirati još nekoliko jugosla venskih članova, Hrano je na predlog predsjedatclja za sada samo 6 članova, ravnateljstva, od kojih jednoglasno, 4 predstavnika firme Solvav & Co„ Bruselj (Belgija) i to gospoda: Lo-uis Solvay, Emi'e Tournav-Solvay, Emma-nuel Jannssen, Robert Desguin, Bruselj, i 2 predstavnika Kerričkog udru/enja, Karlsbad (Čehoslovačka) gospoda: James Landau, Wien i Josef Benes, Karlsbad, koji če za sa.da sa gespedinom Ferom Sto-kanovičem iz Tuzle sačinjavati ravnateljstvo.«
g Ceve '»me iVanske^a bombaža so zopet pad'e in stoje sedaj na 15.50 cent. za funt. Pred štirimi meseci je bila cen>. 42 cent.., padla je torej za 174%. Krivo je odjen^ječe povpraševanje in relativno dobra letina.
g Čehop'ovaške finance. Bančni urad ministrstva financ v Pragi izkazuje za pretekli poslovni teden: Aktiva: terjatve od avstro-očrske banke 9,521 391 (-{- 276), menice 1,800.396 (+ 34 983), lombardni krediti 2,191.354 (— 266.741); tuje valute 47.818 (4- 218); inozemske terjatve 179.497 (+ 45.283); druga aktiva 685.920 (—9756); zlato in srebro 39.386 (4- 2072); neprodano državno posoiilo 250 000. — Pasiva: Novčanice, pridržane ori prekolekovanju 2,068.922 (— 6515); državne novčanice 10,861 338 (— 70 2281; žiroterjntve 459.422 (_ 115 0081- zakladni listi 227.745 f— 717); druga pasiva 97.514 (— 497).
g Lombarski trg. Celokupni promet je bil ustavljen do 3. decembra, radi tega je bilo trgovanje slabo, ker se brez vagonov pač ne more kupčevati s poljedelskimi produkti. Notirajo: pšenica 940—950; oves 270—280; beli grah 700—710; nova koruza 340—360,
g Mednarodna donavska komisija pod predsedstvom admirala Iroubridge bo na Dunaju nadaljevala v Parizu začeta pogajanja, ki bodo trajala do srede decembra. Pogajanja imajo namen, da ugotove daljne smernice za delovanje donavske komisije in da provizorno upravljajo donavsko plovbo, dokler se donavsko vprašanje končno ne reši. V tej mednarodni komisiji je zastopanih 10 držav, namreč: Jugoslavija, Nemška Avstrija, Bolgarska, Francoska, Angleška, Mažarska, Rumunija, Čehoslo-vaška in Italija.
, Zunanja trgovina Italije v prvem polletju 1. 1920. Uvoz: Alkoholne pijače in olje 498,206.408 lir; kolonialno blagu 340 milijonov 502.710 lir; kemikalije 370,722.885 lir; barve 101,900.755 lir; konoplja iu laneno blago 108,003.388 lir; bombaž 1074.2bl.291 iir, ovčja volna 593 433.150 lir: svila 249 286.922 lir; les in slama 168,764.142 iir; papir in knjige 121,174.420 lir; kože in usnje 521,234.390 lir; kovine in rude 1015.952.952 lir: vozovi 107,707.046 lir; kamenje 785 587.560 lir; kavčuk in gumi 81,322.960 lir; cerealije 1648 milijonov 041.300 lir; dragocene kovine 4,820.580 lir; različni predmeti: 73,340.916 lir. Skupno 8418,666.494 lir. — Izvozu Alkoholne pijače in olja 195 824 371 lir; kolonialno blago 19 milijonov 418.078 lir; kemikalije 227,867.825 lir; barve 21829.770 lir; konoplja in laneno blago 428,818.835 lir; bombaž 581,924.244 lir; ovčja volna 619,991.530 lir; svila 828,466.247 lir; les in slama 97,346.745 lir; papir in knjige 34,886.560 lir; kože in usnje 113,684.292 lir; kovine in rude 16-1,163.118 lir; vozovi 140 milijonov 996.530 lir; kamenje 163,192.753 lir; kavčuk tn gumi 89,077.950 lir, cerealijo 503,009.480 lir; živina 60 milij. 464.975 lir; dragocene kovine 23.700 lir; razni predmeti 156.691.623 lir. Skupno 3889.678.266 lir Italijanska trgovska bilanca izkazuje torej deficit v znesku 4524,290.988 lir.
P.osveta.
pr Drulba kv, Mohorja na Prevaljah ! je ravnokar pričela razooSiUati drui-tien*
knjige za leto 1920. Cenjeni udje prejme^ letos naslednji književni dar: 1. Koicaar za leto 1921. 2. Na noge v sv. boj! II. knjiga. 3. Kako si ohranimo ijubo zdravje, 3. snopič. Družba se bo potrudila, da častiti ud e prejmejo knjige kolikor mogoče hitro, in siccr po železnici ali po pošti. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem re-du: 1. Lavantinska škofija. 2. Ljubljansu? škofija. 3. Krška škofija. 4, Razni kraji. -Družba sv. Mohorja na Prevaljah.
pr Veleturist na Ljudskem odru. Burk
v treh dejanjih, ki jo je »pisal Iuirt pl. Kraati so zares pozna, da je plemenitaško delo in te po svoji mali duhovitosti in navlaiu vsega potrebnega in nepotrebnega. V resnici lepega je prav malo. V originalu je stvar najbrž tudi užitnejša. Prireditelj je delo sicer dovolj srečno lokaliziral, vendar pa ne zadesti približal našim razmeram. Marsikaj bi bil Je lahko izboljšal režiseijev svinčnik, kajti dejanie barke same je dobro zasnovano, sredstva pa so daleč pretirana. Menim, da to delo sploh ni primerno za našo razmere. Ne morda radi tega, da bi zagovarjal prenapeto stališče, češ, tla je gotovim slojem treba dajati samo prehojeno hrane v moralizujočih dolgočasnostih, temveč zato, ker sem prepričan, da blažilne deluje samo resnična metnost, čeprav v najpreprostejši obliki. Vse puhlo nnj bi odloluc odklanjali — najsi bo tudi občinstvu všeč Ljudski oder sicer že sam goji to misel s svojem programu, zato greši proti sebi, tudi samo enkrat tako daleč razbrzda obe, o stvo; s tem podira, kar sam zida. Ja\ ne vidim v tej stvari prave vrednote, iti bi mogis zavedno ali nezavedno dovolj močno delovat: na dušo tistega občinstva, ki naj gaLjudslc ooer vzgaja. — To ue preveč srečno delo j< zavedlo tudi igralce. Zdi se, dc svojo stvai vzamejo prelahko. Čim večja je komika (v tem slučaju burklarija), tem več discipliniranosti in samozatajevanja je treba, sicer j< dobra skupna igra nemogoča. Znto globlje \ svojo osebo, ne od nje proč! \eč študirati io manj improvizirati. To zadnje igro raz v leče in kvari občinstvo. Ljudski oder šteje letos ž« toliko dobrih moči, da bi bilo treba vsak« stvar malo temeljiteje pregledati. Požrtvovalnost diletantov dobi svojo vrednost šele tedaj če odseva lž nje popolna resnost. V bistvu w bile osebe jako dobro zadete in še dovolj do sledno izvedene, pretiravanje pa je zakopal« tisto dobro zruo, ki naj bi so izluščilo iz na vlake komičnih položajev. Najboljše so bile vloge, ki so bile res zmerne, tako stari Pod hostnik, pa tudi Janez. Rezervirani igri Zor se vidi, da nje igralka dovolj dobro doumt vsebino — in ne razsipa z sredstvi. Dolinai je bil seveda v srečnih rokah — pa ne do volj siguren — druge osebe pa so bile večji del daleč pretirane. Zelo ljubeznjiv pa je na stop mlade gdč. Gorjanove, ki kaže lep dar le šibek glas se še bori s prostorom. Igro j< vodil g. Janko Novak.	_r
pr Slavcc je 30. novembra prav resno po kazal, da se hoče izviti vsakršnim sponam, k bi ga hotele vezati na duha obmiznih zborov Spored je bil jako pester, obsegajoč pleme nite, naravnost težke skladbe. Visoko namer jen korak mu nekoliko otežuje dejstvo, da b< pevci posameznih glasov in zato seveda tud posamezni glasovi med seboj še niso popol noma vzeli, tako da je bila n. pr. prva pesen precej krhka, še le v tretji sc je zbor bol-ogrel, prva kitica Lajovčeve »Vodice čiste« j« bila morda najboljša, pozneje je uotranjj ubranost nekoliko upaclla. Bethovenov Kyri« ie v celoti dobro učinkoval. Če bo zbor vztraj no težil po visokih vzorih, utegne pod vod stvom darovitega temperamentnega pevovod je doseči najlepših uspehov. — Kapelnik dr Čerin je s sinočnjim nastopom le še bolj utr dil ugled, ki si ga jo s prvini koncertom pri dobil. Zakaj še veliko bolje, se nam je zdelo je topot igral njegov orkester. Jasno, točno s posebno gorkoto. Tudi klarineti, ki so e< zadnjič semtertje nekoliko vsiljivo javljali, & se sedaj povsem podredili celoti. Imeli sm< velik užitek; najsilnejši vtis so pač napravil de Greefovi nad vse pestri >N o c v e š k plesi«, polni življenja, ki se iz preprostega malo da ne neokretnega zametka čudno bujn< razmota v prekipevajočo radost. Nenavauni bogato je: kar stresa motive, od nežnega pa storala do junaškega pohoda in • azposajenegi vriska se prelivajo in prerivajo glasbene mi sli kot kipeče vodovje. Edino, kar bi si bili pr sijajnem orkestralnem delu tega kjncerta že leli, bi bilo to, da bi Schubert v drugem delt svoje 8. simfonije ne bil tako na dolgo zgovo ren, Pa to bi bila njegova, ue dirigentov« stvar, ki je ta malo dolgočasni del z gorkin čutom mojstrski obdelal.
Med solisti sta nam bila posebno všeč ga Lovšetova, ki nas s svojim rekel bi na ivno mehkim, prisrčno naravnim peij?m ved no ogreje, kadarkoli nastopi, pa tudi g. Š i n d le r, ki ima zelo mehak organ, kar mot pripraven za iDtimnejše nastope. To bi bil pe vee za salone kot nalašč. Veliki patos in i njim zvezano silno stopnje, anje pa v njem ni ma posebnega prijatelja. Ga. Cepudrovt je bila v kvartetu izborita — kot gosta vio'a se je vlekla črta njenega glasu, sam zase pj ima njen g'.c.s neko krhkost, ki pa v družbi u gopevci izgine. — Samo to naj še povem, da gotovo ni prav, čc ta in oni pevoc v n ivejšem času poizkuša slovenski h izgovarjati po vzo ru nemškega nebncmi h: n. r»r. niih ivH ich
Br. (L
pr Tehnični list. Izšla je 22. št. »Teh-ničkcga lista« s sledečo vsebino: Prof. dr. ing. Milutin Milankovič: O novim načini-ma gradenja u Austriji. — Ing. Boža Petrovič: Aluminijum i njegove legure. — Dr. Stanko Plivelič: O državnom nadzoru električnih nredaja. — Ing. Miko Dimitri-jevič: Državna elektrifikacija zemlje. — Stručne vesti: O zakonu Hookea. — Elektrifikacija franeuskih željeznica. — Drž, zavod za istraživanje ugljcna u Čehoslo-vačkoj. — Produkcija avijatičkih motora i aeroplana u Francuskoj — Razne vesti: Jugoslavenska tehnička terminologija. — Novi ovlašteni civilni inženjeri i arhitekti.
—	Beleženje stanja vode na Dunavi i Savi.
—	Prva jugoslavenska tvornica stakla za prozorc. — Uredba o pomaganju gradenja novih stanova. — Imenovanja. — Bibliografija.
pr Narodne pjesrae. Zbral jih je v Sla-vbniji in uredil Vid Blažinčič. Tisk in založba A. Miloševa, Petrinja. Strani 136. Cena 7 dinarjev (28 kron). Zopet ena knjiga hrvatskih narodnih pesmi, zbranih v lep šopek. Delo lahko priporočimo vsakemu bo služila kot vodnik in spomin na iz-ture.
pr Jezersko, spisala Rudolf Andrejka in Igo Muri. Ljubljana 1920. Založil generalni komisarijat za tujski promet. Omenjena brošura je izšla lc dni na krasnem papirju in opisuje naš krasen planinski
kraj, na katerega hoče opozoriti ljubitelje planin. Opis je lep, krasijo ga precej številne in lepe slike naših gorskih krajev, ki pridejo na dobrem papirju precei do veljave. Knjižica bo marsikomu dobrodošla ter mu bo služil akot vodnik in opomin na izvršeno turo.
pr Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Spisal dr. Ivan Grafenauer. Druga popravljena izdaja jc izšla ravnokar v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 60 K velja z draginjsko dcklado vred. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se seznani z zgodovino svojega naroda, z njega kulturo in slovstvom, ki je s kulturo v najtesnejši zvezi. Ta pouk pa ni samo potreben, temveč tudi skrajno zanimiv. Prva izdaja Grafenauerjeve kratke zgodovine je pošla v dveh letih, četudi nalog ni bil baš nizek; to je najboljši dokaz za kulturni napredek našega naroda. Druga izdaja, ki je pravkar izšla, je popravljena in izpopolnjena. V vsaki javni in zasebni knjižnici naj zavzema prvo mesto.
pr Zrnje. Štev. 6. Ta gledališki list mariborskega gledališča je izšel v svoji 6. številki in prinaša dve pesmi Radivoja Reharja in članek »Dramatsko pesništvo« od dr. Pivka, ter »Verovšku in Borštniku v spomin«. Poleg tega je v listu še mnogo drobnih zanimivosti.
pr Že dolgo časa pričakovani veliki narodni potpuri, zložil Anton Jaki, op 40,
je ravnokar za salonski orkester izšel in sc dobiva izvod za 150 K lc v trgovini z muzikalijami in knjigami Ig. pl. Klein-niayr & Fcd. Bamberg v Ljubljani. Nadalj-ne izdaje za salonski orkester se pripravljajo.
JUGOSLOVANSKA ooooo KNJIGARNA V LJUBLJANI ooooo priporoča cerkvenim zborom:
P. Angelih Hribar: Adventno iu božično pesmi za mešani zbor. Part. K 1<S.—, glasovi razprodani.
G ru m Anton: Adrcntnn pesmi za mešani zbor. Part. KO.—, glasovi č K 1.20.
P. Hugoiin Sattner: Dve božični pesmi. Part K 7.20.
G rum Antou: Božične pesmi. K-1.80.
Foerster Antou: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. K 9.60.
G r u m Anion: Cerkvena pesmarica za moški zbor. K 12.—.
Foerster Anton: »Cantica saera« za moški zbor. Iti. del. K,12.—.
Odobrena šolska knjiga. Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 13. oktobra 1920, št. 4566, odobrilo šolsko knjigo »Geometrija za nižje razrede srednjih šol«. Priredil Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani. Cena K 36.— z draginjsko doklado vred. Knjigo je založila Jugoslovaneka knjigarna v Ljubljani.
Jugoslovanski skladni koledar
za leto 1921 jo ravnokar izšel v zulopi Jugoslovanske knjigarno v Ljubljani. Centi 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za loto 1021 jo ludi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Meteorologom® poročilo.
Ljubljana 306 m u. m. vlš.
(Jan opazovan ;a	Uaro- motei v mm	ioruio-motur v O	tVihruu hterunon v O	Nobo, vetrov	Haiiavino v mm
30. 11. 21 h	739-3	5	11	obl.	
1.42. 7 h	739-2	4-9	04	dež	'J-G
1./12. li h	738-3	5	0-3	dež	
1. 12. 21 h	738	4-7	08	obl.	
2./12 7 h	740-5	4-5	0-7	obl.	0-4
2. 12, 11 h	7401	5	0-8	obl. s. v.	
Za dvakratno objavo v tednn se račnna 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A* Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c, 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (TeL 366.)
KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8, Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugosiov. knjigarna, Pred škofijo.
Priporočalo se s
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T, D., Kopitarjeva ulica št, 6,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c, 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schnster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7, Hribar Rozi, Rimska cesta št, 6.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«. Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št, 20.
(Za dvakratno obiavo v tednn se racona S kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN,
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvnzorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Gozdno poseslvo s;
lovsko pravico v bližini Slovenjgrudca pa brez stanovanjske hiše ler jednonadstropna trgovska hiša v Slovenjgradcu sta na prodaj za ugodno ceno radi preselitve v Nemško Avstrijo. Pojasnita daje Ivan Schuller, Slovenjgradec.	4851
Vila mmMvl)ublianski okolici'-
pod St. 4837.
Naslov v upravi lista
Miklavžev plašč M
pritličje.
4836
Hiša pri KRANJU
venca" pod št. 4841.
Ifiihapira zanesljiva išče mesta. Stre-ftunonld, liSka ul. 2.	4844
UiČn v Spod. Šiški z vrtom se proda. UIjU — Naslov prodajalca pove uprava lista pod št. «840.
V svrho vpeljave trgovine, prosi trgovsko
naob™iea 20,009 krflll POSOjilO.'nudbe
prosi pod: točna poravnava poštno ležeče TRBOVLJE. I. _4820
Harmnnii na PišCalke za cerkev ali šolo nOllllUulJ s tremi registri, popolnoma v redu ima po vredni ceni oddati, Paič Maribor, Pod mestom 14.
Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh.
^EErEE&E
19
Mladenič, 21 let star, želi službe koti
pisarniška ml, iS!TSJti
stičnega. Gre tudi ua deželo. Cenj. ponudbe pod šifro .vesten« 4842 na upravo .Slovenca".
Ilira 7 urtniTl Wev> občinska pravica, lilafl L VIIU1U, travniki, njive, 2 gozda, pašnik, se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 4839._
Vr XII 886/19-28
I iim Hje_QoveC'a mmi Rralja:
je bil Emil Pirnat, rojen v Ljubljani, dne 8. decembra 1861, pristojen v Ljubljano, riinsko-katoliške vere, oženjen, trgovski potnik v Ljubljani, Mestni trg št. 24, že kaznovan, s sodbo deželnega sodišča v Ljubljani i dne 7. oktobra 1919. opr. št. Vr VII 886/19(20, oziroma s sodbo stola sedmorice v Zagrebu z dne 16. julija 1920, opr. št. KI 104/20-6 krivim spoznan pregreška po §. 23. št. 4, cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131, storjenega s tem, da jc meseca septembra 1918 v Ljubljani s poprom verižno trgoval in obsojen po g. 23 imenovane naredbe z uporabo §. 260, lit. b), k. z. na Štiri tedne strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem vsak teden in na denarno kazeu devettisoč kron oziroma, ako bi se ne dalo izterjati, na daljnih sedem tednov zapora.
DeSelno sodsSže v Ljubljani,
oddelek XII,' dne 21. novembra 1920.
Proda se: večja množina raznih
praznih zabojev
ter petrolejskih in oljnatih
baretov
pri tvrdki: flnt Stergar, Kamnik.
TVORNICfl KEKSOV, PREPEČENCEV, OBLflTOV IN VEFELJMOV
V.BIZ1RK IN DRUQ priporoča svoje
__£_ROGflŠKR SLRTIMR fine izdelke.
Proda se skoro nov stroj za izdelovanje zarezne cementne sireSne
Opeke s prinližno 400 modeli. J. Eaz-boršek, Šmartno pri Litiji.
Večje trgovsko podjetje v Ljubljani išče
disponenta,
ki je vešč špecerijske in železninske stroke. Biti mora tudi dober korespondeut in po možnosti knjigovodja. Reflektuje se ie na dobro moč z daljšo prakso in kolikor mogoče visoko trgovsko šolsko naobrazbo. Naslov pove podš tev. 4824 uprava listu.
Sprejme se takoj pridna; poštena in štedljiva
cn radi pomanjkanja prostora eleganten črni salon vdelan v bisernico, prevlečen z i udečo svilo, na-daljna pojasnila daje v fluerspergovi palači Gosposka ulica 15. hišnik.
tja lepa, popolnoma nova obleka ju (Mantelkleid) 2 krasna ženska p-ašča s kožuhoviuo in nekaj ročniti del. Ogleda se lahko od 2. do 4. uri. Kje pove uprava pod št. 4845.

Terpentinovo čistilo za čevlje z imenom
razpošilja glavna tovarniška zaloga:
ki bi pomagala gospodinji; znati mora kuhati, šivati, likati. Prednost imajo starejše moči. Hrana, stanovanje in čevlji prosto. Plača dobra, po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod ,ženska moč 4S10'.
trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja izdeluje
Čevljarska zadruga,
Vrbovec pri Mozirju.
Zahtevajte cenik!
srbečico, urasto, USaie, aniSi pri človeku in živini mazilo zoper srbečico Brez duha in ae maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti K 15"— poštnine prosto, — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovža.	1631
Starovpeljano, posebno zmožna praška tovarna probkovine
iSža v vseh večjih krajih Jugoslavije
Ponudbe pod šifro „Grosser Umsatz" na Vseobecnž. insertm kancelar, Praha, Prikopy Bazar 27.
mili, podgane, stenice, ščurki
m vaa golazen mor« poginiti, ako pomolilo moja naiooije preiKkušona m Hplošiio hvaljena »rojstva, not proti poljskim mišim K 10 ca podgano m miftl li 101 za iičurke posebno močna vrota It SO; tinktura, r.a atonloc li li; ! uničevalec moljev K 10.. prašek proti mroo-' *om K 10 in :o mar.ilo proti aiem pri ljudeh K 6 —10.; mnuitu za nSl pri živini G,—10 ; pr«. aok za uSl v obleki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu ua eaflju iu zelenja«! (unioov rastlini K. 10. 1'iasok proti mravljam K 10. Mazilo proti gurjtim K. 12. — Pošilja po povzet iu Zavo'1 4U eksport
M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
' Trsovcein nrl večjem odjemu pomist.
Dospela jc velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in ■ orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jas. Petletne, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. r Halnižfe cene na slrobno na defeeJo
Ljubljana — Mari&or
Eh S Nžn	© Ž8 B9S! Dunajska cesta 20 • Pcdr. Jurtiičova ul. 9
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. Teletron št. 470.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D.
V LJUBLJANI
inuoinliiiiicjsi.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Psetrisiščenj prcčaptec sreCk Drtaane Razredne Loterije.
izpkUiijc svojim ftlijeiilom vsaK znesek Urez odpovedi v gotovim.