Poltnlna platana v gotovini, Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cene posamezni it. Din—iittu TRGOVSKI MST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDU5T& ■>-.< OBRT. (JredntStvo In upravnlStvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45’—, za Četrt leta D 22'50, mesečno D 7’50, za inozemstvo D 120’—. — Plača in toži ae v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne S), novembra J922. ŠTEV. 131. List stane od 1. novembra 1!)22: 1. za kraljevino SHS: celoletno Din. 12U.— polletno Din. 60.— četrtletno Din. 30.— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1.— 2. za inozemstvo: celoletno • Din. 150.— Češki parlament o Jugoslaviji. Med debato, ki se je razvila po ekspozeju, ki ga je imel dr. Beneš dne 3. t. m. v češkoslovaškem parla-inentnem odboru za inozemske posle, je vprašal poslanec Hrušovski, ali ne bodo imeli sedanji dogodki v Italiji kak upliv na rezultate pregovorov s italijanskim ministrstvom zunanjih del Schanzerjem. Nemški demokratski poslanec dr. Kafka je ugovarjal ekspozeju, ker so bili izpuščeni najvažnejši dogodki po genovski konferenci, namreč orientsko vprašanje in prevrat v Italiji. Govoreč o položaju na Balkanu je poslanec Kafka nazval Malo Antanto kot mistično stvorbo«, ker ni v njej jasen niti položaj Romunije, niti pri-klopitev Poljske. Ne znamo, je rekel poslanec dr. Kafka, kaj misli g. minister o Balkanu, kjer je bila pogodba mirno pogažena; toda naša zunanja politika stoji vendar na stališču, da so mirovni dogovori nekaj svetega in neizpremenljivega. Končno je dr. Kafka zahteval pojasnitve o razmerju med Čehoslovaško in Jugoslavijo, ker je gotova stvar, da stoji Jugoslavija v središču eventuelnih za-pletljajev, tako z ozirom na orijent-sko vprašanje, kakor tudi z ozirom na Italijo. Radi tega je zelo važno vprašanje., v koliko je Oehoslovaška s pogodbo zavezana, da se vmeša v eventualni konflikt. 0 predlogu dr. Beneša, ki je v Ženevi zahteval od nacijonalnih manjšin lojalnost na-pram državi, kateri pripadajo, je rekel dr. Kafka, da o pravičnosti te zahteve ne more biti diskusije. Druga stvar pa je o lojalnosti mišljenja, ker ta se ne more niti od kateregakoli zahtevati, niti kontrolirati. Odgovarjajoč na interpelacije je rekel dr. Beneš: Kar se tiče dogod- kov v Italiji je danes še zelo težko govoriti. Treba je počakati na ofici-jalne izjave vlade, ter na nje program, a istotako tudi na nadaljni razvoj dogodkov. To, kar se je dogovoril:: med nami in Italijani, bo najbrže ostalo v moči, ker so bili predmeti pregovorov čisto gospodarskega značaja, tako, da ne morejo biti bitno tangirani. Kar se tiče vob-če.politike, je treba počakati. Po diplomatskih običajih priobči vsaka nova vlada drugim vladam svoje stališče in formulira svoje bodoče odnošaje. Mi se ne mešamo v notranje razmere druge države, mi želimo samo mirno sodelovanje na dosedanji podlagi. Med nami in Jugoslavijo ne bo nobenih konfliktov, in v tem smislu se bo tudi delalo. Italijansko vprašanje je našlo v resnici odmev osobito na Madžarskem in Bavarskem, a deloma tudi v Gornji šleziji. Za vsak slučaj moramo biti pripravljeni, toda take stvari ne trajajo dalje nego nekoliko dni; v takih slučajih se je treba držati mimo, toda v pripravnosti. Nato je dr. Be-neš odgovoril poslancu dr. Kafki na njegovo pojmovanje pakta Zveze Narodov. Trdi, da temeljijo nazori dr. Kafke na napačnih principih. Kar se tiče kompetence Zveze Narodov, ni ta še popolnoma jasna. Vsa borba se bije o proceduri. Dogovorilo se je, da se o kaki pritožbi komaj tedaj oficijelno razpravlja, kadar jo sprejme en član Zveze. Za narodne manjšine veljajo dosedanje informacije. V slučaju resnih in nevarnih vprašanj ima Zveza pravico, da se nekaterim vladam odpošlje svoje delegate v komisijo. Dr. Beneš je nagla-šal, da je Ceiioslovaška vedno podpirala idejo Zveze Narodov, ker vidi v njej garancijo miru in sigurnosti Čehoslovaške republike. Dr. Kafka opozarja tudi na druga vprašanja, kakor na pr. na pogodbo z Jugoslavijo. Brez dvoma je, da tukaj ni vse zadostno razjasnjeno, niti pojm Male Antante ni dovolj jasen. Ta zadeva je potrebna, da se jo še natančneje pojasni. Dr. Beneš priznava to po-greško ter obljubi, da bo dal o tem delajlirano poročilo, ako zahteva večina odbora, da poda tako poročilo v gotovem roku. Potrebno bo, da se o tem vprašanju razpravlja v tajni seji. kjer mu bo edino mogoče, da pojasni pogodbo v vseh njenih de-tajliranih posameznostih. Razen tega opozarja dr. Beneš, da se je že izdala prva diplomatična knjiga, ter da se bo kmalu izdala tudi še druga, v kateri bo napisan ves historijat od-nošajev napram Jugoslaviji in Romuniji. Komaj tedaj, ko bo to gotovo, se bo moglo razpravljati o tem vprašanju detajlno. Izvoz svinj. Poljedelski minister Ivan Pucelj je naslovil te dni na ministrskega predsednika in na finančnega ministra pismo, v katerem opozarja na kvarne posledice, ki jih imajo prohi-bitivne izvozne carine, katere so udarili pred dvema mesecema na pitane svinje, na zelo razširjeno gojenje svinj v državiv ki je pod pritiskom najnovejše trgovinske politike začelo propadati. V Beogradu se zglašajo dnevno številne deputacije iz raznih krajev države, ki vladi nedvoumno predočujejo ogromno škodo, ki jo imajo široki agrarni krogi in pogrešnost takozvanih protidra-ginjskih ukrepov vlade, ki so zadeli važno panogo našega gospodarstva pri korerini ter so s tem napravili zelo malo za znižanje draginje, l«i bi itak morala pasti, ker je dovoljen uvoz amerikanske masti in je tudi kvaliteta koruzne žetve, ki je sicer dovolj obilna, vendarle v veliki meri taka da je mnogo koruze porabne samo za krmo svinj. Poljedelski minister je s svojim korakom napravil uslugo vsem panogam gospodarstva, v večji meri kot trgovinski minister Osman Vilovič, ki se je pri tem pokretu zadržal povsem pasivno. Kot je bilo že zadnjič v našem listu povdarjeno, je že delj Časa podoba, da si ministrstvo trgovine in industrij ne zna priboriti ti- stega vpoštevanja v kabinetu, ki bi bil naraven izraz njgove kompetence. Da je izbruhnil spor med poljedelskim in trgovinskim ministrom bi bil to razumljiv pojav. Ali da mora poljedelski minister braniti interese trgovine, je nenavadno. Beo-gradski trgovski krogi se vedno bolj izprašujejo, ali je ministrstvo trgo-> vine in industrije sploh še potrebno, posebno ker finančno ministrstvo posega venomer v njegovo kompetenco in odloča po izključnih fiskalnih vidikih v zadevah, ki bi v njih pravilno moglo odločati samo ministrstvo trgovine in industrije. Poljedelski minister ima pri svoji energični akciji dragocenega zaveznika v osebi g. Dušana Plavšiča, ki je na zadnjem sestanku beograjskih trgovcev izjavil, da je treba nemudoma oživeti izvoz, da bo dovolj valut na razpolago. S tem je tudi g. Plavšic, s fiskalnega stališča, obsodil takozvano konzumentsko politiko vlade., ki1 je mi nismo nikdar odobravali, ker je pesek v oči in na eni strani nekaj ustvarja, kar na drugi strani v večji meri upropašča. Zato je minister Pucelj napravil uslugo tudi trgovskim in industrijskim krogom, ko je začel forsirati odpravo visokih izvoznih carin za nekatere življenjske potrebščine. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) L. Produkcija in konzum soli v naši drfavl. Produkcija soli v tuzemstvu znaša okrog 4.000 vagonov in sicer okrog 3.000 vagonov v Kreki pri Tuzli in okrog 1.000 vagonov v primorju. V Kreki se pridobiva drobna sol potom kuhanja slane vode iz vrelca in slanih vodnjakov v Kreki. V Primorju pa se dobiva sol v takozvanih solarnah iz morske vode, ki so špecijelno napravljene za izpuhtevanje morske vode, kjer ostane kot usedlina kuhinjska sol. Solarne v Kreki upravlja rudarska di-rekcija v Sarajevu. Doma producirana sol stane v Kreki sedaj okrog 10 Din za 100 kg. Poraba soli v tuzemstvu znaša okrog 10.000 vagonov, kar pomeni, da se mora pri današnjih razmerah še okrog 6000 vagonov soli uvoziti. Za izvoz se poslužujemo sedaj Nemčije in Romunije. Romunija zahteva okrog 10 tisoč lejev za vagon franco postaja Slanik s tem, da se utovori v naše vagone ter| da naše lokomotive, ki te vagone pripeljejo ali odpeljejo iz Slanika. Sol v Slaniku bi prišla torej na 48 Din, tvornina bi znašala najmanj 20 Din, kar bi delalo okrog 68 Din za 100 kg brez vračunanja nevarnosti za vagone in stroje, da jih nam več ne vrnejo. Nemčija je zahtevala franko Passau okrog 57 M za 100 kg drobne soli, kar bi zneslo skupaj s prevoznino okrog 50 Din za 100 kg v Beogradu. Te visoke cene za sol iz Romunije in Nemčije predstavljajo oderuštvo od strani imenovanih držav, ki izkoriščajo svoj položaj napram nam. Preti temu se je treba z vs^mi silami braniti, Kar pa se da doseči le na ta način, da se poveča domača produkcija. Naša produkcija je torej petkrat cenejša in, ako bi mi vso potrebno sol, producirali sami v Kreki, bi zaslužili letno 24 milijonov Din. Ker bi stroški za inštalacijo za povečanje produkcije ne znašali niti '/3 navedene svote, bi se pričetjem produkcije v tuzemstvu prihranilo za leto dni razen denarja, ki bi bil izdan na novo inštalacijo, še 16 miiijonov Din. Iz tega razgloga bi bilo treba v najkrajšem času zgraditi nove inštalacije za pridobivanje soli v Kreki, kakor tudi zgraditi nove morske solarne te 19 obstoječe popraviti in razširiti. Da bi se to moglo čim preje izvesti, bi bilo treba na podlagi odloka ministerskega sveta oddati solarne v upravo državnim monopolom ter odobriti kredite za zgradbo novih inštalacij, pod pogojem, da monopolna uprava takoj ukrene vse kar je potrebno, da bi se po preteku pol leta lahko producirala nam potrebna količina soli v Kreki ter odpremila iz Kreke, kamor je treba. LL Produkcija mila v naši državi. V naši državi se proizvaja milo bodisi doma za osebno potrebo ali pa ga producirajo mesarji ali klavnice za iskoriščanje svojih odpadkov ali obrtniki milarji, odnosno tovarne mila. Produkcija mila od strani obrtnikov pade, ker ji konkurira poceni produkcija mesarjev in tovaren. Tako je bilo nekdaj v Sme-derovem okrog 16 milarjev, sedaj pa je eden, Mesarji izdelujejo milo iz loja in ocvirkov v Srbiji, v Bosni mesarji ne izdelujejo mila, ker prodajajo loj muslimanom, ki ga jejo namesto masti. V srbiji se nahajajo in sicer: v Beogradu tovarna mila gg. Mesarovič in Ivanovič, ki je lepo urejena in izdeluje vse vrste mila; delavnica za milo g. Rafajlo Popoviča, Ilija Svetanoviča in Neti Scheiner in Sinovi s produkcijo okrog 40 vagonov mila !etno-Jaques B. Jakov v ŠabCu producira okrog 10 vagonov letno ter izdeluje tudi toaletno milo. Razen tega prodajajo tudi vsi mesarji milo iz loja in ocvirkov. V Beogradu izdelujejo največ pralno milo in sicer od 100 kg maščobe 200 kg mila. V notrajnosti Srbije se izdeluje naiveč mila v Kruševcu, Šabcu, Skoplju, Bitolju in Leskovcu. V Nišu je tovarna »Labod« likvidirala. Klavnice v Jagodini, Mladenovcu in Veliki Plani izdelujejo tudi pralno milo. V Bosni se nahajajo 3 tovarne mila, 2 v Sarajevu in 1 nova v Mostaru. V Bosni znaša celokupna potreba mila okrog 200 vagonov. V Sarajevu deluje tovarva mila »Vila«, ki je zelo lepo opremljena za produkcijo vseh vrst mila, sveč izdelavo kostne masti ter kristalne sode. Ima parni stroj s 35 konjskimi silami ter kotel z 80 m2, 18 aparatov za vlivanje sveč, aparat za ekstrahiranje kosti, stroji za ciliranje mila, 2 kotla za izdelovanje mila itd. Tovarna Čakmais in Evangelides je manjša. V Mostaru cbstoja nova tovarna mila Jefte Kneževiči. Tovarne mila v Bosni so v stanju kriti potrebo na milu ter jih inozemska konkurenca ne tolče. V Vojvodini se nahajajo tovarne in sicer Schutzerova v Novem Sadu, ki izdeluje letno okrog 60 vagonov pralnega mila, 16 vagonov toaletnega mila, 5 vagonov mila za britje in 5 vagonov kalijevega mehkega mila. Ta Schtltze-roza tovarna je posebno interesantna, ker izdeluje surov glicerin iz loja in masti na posebni način pridobivani potom takozvane razkrojitve na maš* čobno kislino in glicerin. Tovarna Ljube Lakovič* m Ambrortfusa v Ve- likem Bečkeraku izdeluje 5 vagonov letno; tovarna toaletnega mila v Senti je last Izraela Frenkela; v Subotici pa g. Moricp Štorerja. Velika tovarna za olje v Velikem Bečkereku izdeluje od svojega olja znatne količine pralnega mila. V Vojvodini je začela med vojno vsled pomanjkanja mila skoro vsaka hiša kuhati milo. Kmetice v Pančevu in Novemsadu prodajajo domače milo celo na trgu. Tako domače kuhanje mila je velika neugodnost za milarje, ker prodajajo polovica manj mila. Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahaja 7 tovaren za milo in sicer v Zagrebu 3, v Karlovcu 1, v Osijeku 2 in ena v Belovaru. Hrvaška in Slavonija porabi okrog 400—500 vagonov mila na leto, producira pa ga okrog 120 vagonov. V Zagrebu obstojajo: 1. Zagrebška tovarna mila, ki producira letno okrog 60 vagonov pralnega mila, 2. Milama g. Bogdana Vuksana z letno produkcijo 15—20 vagonov in b.) konzorcij »Lavov«, ki je ravnokar začel z obratovanjem. Gospod Rajnici v Osijeku producira okrog 40—50 vagonov mila letno. Rezen teh tovaren izdelujejo milo tudi klavnice v Petrinji, Zabrežju, Zagrebu in Šidu, da izkoristijo svoje odpadke. V Zagrebu se nahaja laboratorij »Lada« za kozmetiko; v Belovaru pa obstoja tovarna kemično-tehničnih produktov »Miriš«, ki izdeluiejo milo, sveče škrob i.i lepila. Obratuje z desetimi delavci. „Cif“ in „fob“ v trgovskih pogodbah. (Iz poročila trgovske in obrtn!ške zbornice v Trstu.) V mednarodni uvozni in izvozni trgovini je nastal tekom časa celi niz pogodb, ki urejajo vprašanje predaje blaga, ki bodisi, da prihaja iz prek-morja, ali pa se ima izvoziti iz Evrope v prekmorske pokrajine. Pri vseh teh primerih gre za ono veliko kategorijo pogodb, ki jih najdemo v angleških trgovskih običajih pod imenom »floating conditions«, in katere naziva francoska trgovina z »ventes maritimes.« Trgovski običaji so v teku let ustvarili razne tipe pogodb, ki so nastale ali na podlagi običajev veljavnih v posameznih državah, ali na podlagi trgovskega prava, ki ne predstavlja končno pač nič drugega, nego uzakonitev trgovskih običajev samih. Pri sestavi teh raznih tipov pogodb, se je držala mednarodna trgovina principa, da uredi to snov na način, ki bo nudil trgovskemu poslovanju čim več prožnosti in elastitete, kar je posebno potrebno v mednarodnem prometu in zato je skušala, da se vedno bolj prilagodi tudi potrebam pomorske trgovine. Prekmorske pogodbe se posebno karakterizirajo po najrazličnejših klau-zulah, ki dajo posameznim pogodbam namen, ki razlikuje eno pogodbo od druge. S klauzulami dobi pogodba trgovsko in juridično lice in zato zadobijo te klauzule v mednarodni uvozni in izvozni trgovini vedno važnosti. V interesu mednarodne trgovine, « posebnem interesu vpostavitve normalnega razvoja trgovinskih poslov je tedaj potrebno, da se precizira pomen posameznih klauzul, da se po mogočnosti postavijo gotovi osnovni principi, na podlagi katerih bi se moglo enoobrazno tolmačiti klavzule ki se v raznih državah običajno ponavljajo ponavljajo v vsekdanjem trgovskem prometu. Ta potreba je tem večja, ker se je tekom vojne v raznih državah modificiral pomen, ki so ga imele pred vojne trgovske klavzule ; med katerimi so brezdvomno največje važnosti klavzule »cif« in »fob.« Pomen klavzule »cif« na tržaškem trgu: Klavzule »cif« sestoii iz treh elementov: stroški, zavarovalnina in voznina, in beseda »cif« sama, je sestavljena iz angleških črk angleškega prevoda teh treh elementov: Cost, Insurance, Freight. Po členu 16. tržaških običajev je prodajalec zavezan efck-tuirati vozno pogodbo na račun kupca s tem da jplača, Jodnosno da založi voznino. Poleg tega mora tudi prodajalec v zmislu člena 16. zavarovati blago z marljivostjo dobrega trgovca pri zava- rovalni družbi, s priznana suudjiostjo. Dolžnosti prodajalca so tedaj tukaj čisto rutanjko začrune. Prodajalec je tedaj vsem svojim dolžnostim, katere izhajajo iz kupno prodajne pogodbe zabost:l že s tem, da je blago vkrcal, da je sklenil vozno in zavarovalno pogodbo do namembnega mesta odnosno da jc plačal voznino m zavarovalno premijo. S klavzulo »cif« ne prevzame prodajalec drugače nobenih drugih obveznosti, zlasti ne more kupec uveljavljati eventuelnih zahtevkov, ki. bi nastali iz vozne ali zavarovalne pogodbe naprarn prodajalcu, ki je nastopal v lastnosti mandatarija, ampak more svoje zahtevke naperiti samo napram vojnim ah zavarovalnim družbam. Tukaj bo seveda prodajalec dolžan, da dobavi kupcu vsa dokazna sredstva v svrho pridobitve pravic, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja sklenjenega od prodajalca, na račun kupca. Večji stroški in riziko, ki bi presegali meje določene v vozni in zavarovalni pogodbi, gredo vedno na breme kupca. Klavzula »cif« vrejuje tedaj po tržaških običajih vprašanje nevarnosti in rizika, ter naloga nevarnost in riziko za blago, ki prihaja iz prekmorskih dežel, odnosno, ki se ima odposlati iz Evrope v prekmorske dežele, na kupca. Tudi določajo tržaške uzance, da gredo pri prodaji blaga s klavzulo »cif,« vsi stroški tehtanja blaga, izključno na račun kupca. Potrebno je, da se glede klavzule »cif« omeni tudi še siedeče: Ako je pri prodaji fiksiran rok za vkrcanje blaga, se mora po tržaških običajih izvršiti vkrcanje blaga in izročitev biaga določenemu parniku v fiksiranem roku. Kot dokaz izvršenega vkrcanja tekom predpisanega roka srne služiti datum police. Ta princip je splošnem priznan tudi v običajih drugih trgov, posebno angleških. Interpretacija klavzule »cif,« da potuje blago na račun in riziko kupca si je prisvojila tudi pravosodstvo, ki tolmači, da nalaga klavzula »cif« prodajalcu samo izvršitev prevozne m zavarovalne pogodbe, medtem ko potuje blago vedno na stroške in na riziko kupca. Prehod rizika in nevarnosti od prodajalca na kupca, se izvrši vedno z-vkrcanjem, a vse drugačno je s prehodom lastninske pravice, ki se izvrši naknadno z vročitvijo tovornih dukomentov, odnosno s efektivno vročitvijo blaga v namembni luki. (Dalje prihodnjič.) Trgovina z žitom v Rumuniji. Dva velika in \jpžna pojava dominirata danes gospodarsko življenje Romunije. Prvi pojav se zdi nekoliko zagoneten: pri veliki obilici pšenice izostaja skoi o popolnoma vsak izvoz pšenice. Drugi pojav, to je iz-vanredno pomanjkanje denarnih sredstev, spada že k splošnim, zbog inflacije krožečih novčanie povzročenim fenomenom denarnega gospodarstva, O prvem pojavu čitamo v dunajski novi preši zanimiv članek, iz katerega prinašamo v kratkem sledeče podatke. Že tekom meseca julija tekočega leia se je moglo ugotoviti, da bo od letošnje žetve ostalo približno 200.ortov, ne da bi se v borznih poročilih čitalo dnevno nekaj drugega nčgo, da je prispela desetina ali kvečjemu stotina vagonov z ječmenom ali ovsom, da se pa niso izvršili večji sklepi. Cene za ječmen in žito, ki so proti koncu meseca avgusta padle približno na 2*2.000 lejev za vagon loko pristanišče, so danes dosegle zopet 30.000 lejev za vagon, kakor so »otirale že meseca julija in dasi ni prišlo že izza dveh mesecev do nobenih poslov, ni še opažati padanja cen. Vzroki za ta nenormalni pojav bi bili v glavnem: kar se tiče cen, se navaja dejstvo, da so znašale tekom meseca julija, ko so se rezultati žetve cenili in se jih je objavilo, cene za ječmen in oves loko donavska pristanišča od 32.000 do 33.000 lejev za vagon. Tedaj je znašal tečaj leja v Parizu okoli 7 frankov. Pozneje je noti ral teča j leja 13 do 14 frankov in istočasno so padle cene žitaricam na 22.000 do 20.000 lejev za oves. Spekulacija a la hausse z leji je tedaj dosegla 80 do 100 odstotkov, padanje cen pa je doseglo samo 30 odstotkov. Ta dejstva, ki so se vršila v kratki dobi 10 dni, so zelo značilna in dajejo povod za različne sklepe. Osobito je zbog velike disparitete porasta odstotkov tečaja leja in padca cen sklepati, da je šlo tu le za borzni manever v svrho nakupa velikih množin žita pri rapidnem in paniki podobnem padcu cen, da je pa ta manever popolnoma izpodletel. Ob enem pa kaže baissa cen, da je trditev onih, ki držijo, da so današnje cene že tako nizke kakor je sploh mogoče, ker so to že režijske cene, in ki iščejo vzroke za to stagnacijo v žitni trgovini samo v previsokih iz-voznih taksah, ki s produkcijskimi stroški vred presegajo svetovno pariteto, — napačna in da je iskati vzroke za to mrtvilo v žitni trgovini, kje drugje. Istotako napačno je mnenje onih, ki iščejo zroke za ta pojav pri nestalnosti tečajev leja, ker tečaj leja se, kakor znano, že nekaj tednov notira s 8 do 8.20 v Parizu in 3.30 do 3.40 v Curihu. Diference za nekaj santimov pa niso že dolgo več nobene ovire za izvrševanje trgovskih postov ali za kalkulacijo. Iz tega sledi, da niso ti, na cene v inozemstvu uplivajoči momenti nobene ovire za razvoj večjega izvoza, da ‘tedaj tudi cena kot taka ne pride tu v poštev. Navaja so še druge notranje momente, kakor osobito strašen formalizem pri oblastvih, nestalnost zakonodaje i. dr., ki bi pa prišli še manj v poštev, kajti predvsem se sedaj sploh ne zahteva nobenih formalitet kakor samo plačilo splošno znanih izvoznih taks, in tudi zakonodaja se ni izza objavitve izvoznega dovoljenja za predmetne žitarice spremenila. Ako se tudi neurejenih razmer v deželi ne da skrivati in zamolčati, niso vendar te razmere take, da se jih more obdolžiti, da bi bile krive parali/arije žitne izvozne trgovine. To ne bi bili nikakor vzroki, ki bi preprečili tujemu trgovcu nakupov romunske pšenice; sicer so take neurejene notranje razmere velika ovira za razvoj poslov, toda pri potrebi blaga, ne bi to igralo čisto nobene uloge. Naj -o samo pomisli, kako je med vojno in dolgo še po vojni cvetelo tihotapstvo, id je imelo premagati gotovo mnogo večje težkoče nego so one, katere povzročajo romunske oblasti. — Formalnosti same niso za trgovino nrav nobene ovire. To se da tudi dokazati na podlagi podatkov iz romunske statistike same, ki kaže, da se je tekom prvih osem mesecev leta 1921, tedaj v periodi kjer je bilo izvozno gospodarstvo še mnogo bolj komplicirano, izvozila mnogo večja množina žitaric, nego tekom iste pe-:iode tekočega leta. Vzroke za sedanji zastoj je treba tedaj iskati kje drugje. Predvsem je podčrtati, da ne pride koruza kot izvozni predmet edaj sploh že niti v poštev, kajti letošnji pridelek leži še na poljih, a o J lanskega pridelka ni za izvoz sko- ro nič več na razpolago. Ako pregledamo statistiko, bomo našli, da je izvoz ječmena v tem letu daleč za izvozom v istem času leta 1921, med tem ko je pri izvozu ovsa opažati porast. Nadalje se da posneti iz statistike, da pridejo kot kupovalci romunskega ječmena v prvi vrsti \ j)o-štev Belgijci, Nemci in Gibraltar, (posredna postaja za Belgijo, Holandsko in Nemčijo) kot kupovalci ovsa poleg teh pa še Francija In Italija. Na podlagi teh opazovanj se da sklepati, da je vzrok za zastoj iskati pred vsem v padcu marke, zbog katerega je Nemčiji nemogoče, da dobavlja žito, ki prihaja v Nemčijo po-sredstvu zapadnih sil, tedaj komaj posredstvom plačila v zdravih valutah. Zastoj je tedaj pripisovati v prvi vrsti pomanjkanju ugodnega trga. Zbog jmmanjkanju glavnega tržišč,>. so se začele eksportne firme tem intenzivnejše baviti z notranjo trgovino, kar je tudi vzrok, da je dovoz; pšenice v donavska pristanišča minimalen. Današnji prodajalec žita je kmet in ta je zadovoljen, da more razprodati svoj pridelek doma ali ur bližnjem trgu. Prevoz žita na oddaljena tržišča ni kmetu, osobito ako nima zadostne količine da napolni vagon z blagom prikladen in slo -ro neznan. Veleposestniki pa, ki so prevažali sami svoje žito v pristanišča, so po vojni izginili. Eksportne firme so tedaj primorane, da kupujejo žito neposredno pri kmetu na domu, da ga skupljajo v skladišča, odkoder ga bodo potem, ko se bo pojavilo vprašanje, dovažali v velikih kvantitetah takrat v pristanišča. Glavni sedež žitne trgovine se je tedaj prenesel in razpršil po državi, ter bo ostal tam toliko časa, dokler ne zadobijo poljedelci pravo vzgojo in potrebna znanja, ki jim bodo onemogočala, da bodo mogli svojo žetev izkoristiti in najugodnejše vnovčiti. Toda tukaj je bilo treba takoj omeniti, tla tudi delovanje teh ekspertnih firm ni bilo preživahno. Mnoge eksportne firme so že tekom vojne izginile, mnoge so pa tekom vojne izgubile svoje poklicne ■ mešdarje, ki so poznali producente in vse razmere na deželi, a ekspertnim firmam je nakup brez takih posredovalcev zelo otežkočen. Akoravno so se povsod pojavili poizkusi za reorganizacijo izvoza žita so ostali taki poizkusi uprav tekom poletja in jeseni zbog. občutnega pomanjkanja denarja brez vsakega uspeha. Tz tega bi se dalo tedaj s prilično gotove d jo sklepati, da sta nezmožnost tujega tržišča in denarna kriza v državi, gl a Mia vzroka za dosedanji zastoj romunskega žitnega eksporta. — Šarabon: O svetovnem in nemškem trgovskem brodovju. V UeberseeDOst beremo: Vojni m povojni čas je pakaza! v veliki meri. da je imelo sedanje ps;ho-logično ozračje daiekosežno pozitivno delavnost Psih logični nagib prekomorske olovbe iščemo v njeni nalogi, da narode druži. Podobo trenotnega polo-žaia vidimo le,' če pogledamo celotni položaj svetovnega brodovja in primer- , jamo ob njem brodovje posameznih držav. To je potrebno tembolj, ker je zveza nemške plovbe s svetovno plovbo v preteklosti veliko ožja, ker so oddali Nemci toliko ladij tujini državam in bi se potem na te pravzaprav ne imeli ozirati. S tem da so nemško trgovsko brodovje t3ko zmanjšali, so povzročili popoln preobrat na polju trgovske plovbe; seveda le začasno, ker vse kaže, da bo Nemčija kmalu .zopet tam kjer je bda. Ona brezobzirna prisvojitev tuje lastnine in sicer privatne, kakoršne doslej mirovne pogodbe v zgodovini sploh ne omenjajo, je izhodišče popolne des-orgamzacije. Razmere so spremenili do popolnosti. Treba je le, da pogledamo vrsto najvažnejših plovbnih držav pred vojsko in po njej. da lahko hitro spoznamo vse strašne učinke iZgub- Ijene vojske za premagane države. Vrsta leta 1914 Brodo*je v miljonih brutoregisterton1) Anglija 19 26 Nemčija 5 46 Unija 2-97 Norveška 250 Francija 2 32 Japonska 171 Italija 167 Holanska 1-50 Švedska 1 12 Avstro- Ogrska 1 06 Rusija V05 Vrsta leta 1921 Anglija 1957 Unija 1470 Francija 3'65 Japonska 3 35 Italija 2‘65 Norveška 2-58 Holandska 2*23 Španija V17 Švedska 1-16 Danska 0-98 Nemčija 072 To je posledica razvoja, ki je bi! šiloma zavit in ki ni organičria posledica zdravih razvojnih temeljev. Ker so nekatere države svoje brodovje tako izredno pomnožile in je na drugi strani vsled neprestanih industrijskih in trgovskih kriz v premaganih in tudi zmagovalnih državah bilo premalo blaga za prevažanje, deloma tudi vsled premalega povpraševanja po njem, je nastala sve-tovnogospodarska kriza, ki se pozna tudi pri trgovskem brodovju. Statistično je ugotovljeno,; da je danes petina ali celo četrtina svetovne tonaže brez dela in da prevoznine rapidno padajo. V Lloydovem registri]* beremo vsak dan o tem. To tembolj, ker so po washing-tonski konferenci opustili gradbo večje množice bojnih ladij in so morali odpuščene delavce zaposliti v gradbi trgovskih ladij. Pri Uniji pa opezirno napri-,mer tudi dejstvo, da so preje promet med njo in Evrope posredovale le evropske ladje, sedaj ga pa unijske, nimajo pa ne za sem in ne za tja dosti blaga. Da pada vsled tega tudi vrednost ladij je jasno. Blagovni parnik z vsebino 7500 ton je stal aprila 1920 povprečno 259000 funtov šterlihgov, aprila 1921 33060 in decembra 1921 samo še 60000. O prometu po morju in vseh njegovih sestavnih delih glej tudi Šarabonovo »Gospodarsko geografijo«, ki posveti temeljitemu obravnavanju tega posebno zanimivega problema okoli 50 strani 254—295 in 301—303. Ne r>gke družbe, seveda niso mo-. .glo zgraditi novega brodovja iz lastnih vi!ov in z lastno močjo, sodelovati je moral ves narod, ves narod je moral nositi breme, naloženo Nemčiji po Versailles. — Pri pogodbi. Napravili so pogodbo s trojnim ciljem: odškodnina za plovbne družbe in druge imejitelje ladij, dobava dela zanje in pa sodelovanje notranje nemške industrije. Vladna podpora zaleže le malo, ne pride v primeri s celotno izgubo kar nič v poštev. Družbe tudi pred vojsko niso dobivale pravih subvencij in je to pri sedanjih razdrapanih finančnih razmerah države vojski tem manj mogoče. S sodelovanjem vsega naroda pa upajo težkoče kmalu premagati in že so zgradili ladje s prostornino 35.000 ton — primerjaj nedavno v morje spuščenega Columbusa. — Kdor pozna snago in red na nemških ladjah in pa izborno kakovost nemških Industrijskih izdejkov, nam bo priznal, da bo imelo novo brodovje relativno dosti na-Točil, bodisi za blago kakor za potnike. Zadnja poročila o trgovskih zvezah Hamburga in pa o tonaži njegovih družb, vsa ta naša izvajanja popolnoma po-krepajo. V skrbi za prevozno blago so tako Angleži kakor Amerikanci in Japonci ; vsi ti prevažajo sedaj tudi nemško blago, a vsak dan manj in nezaposlenost v plovbi in plaovbni industriji obeča biti čimdalje večja. >) Brutoregistertone kažejo celotno vsebino ladje, tona = 2-83 m5. Netoregistertone pa samo uporabni prostor čisti, odštevši shrambe za premog, stroje, spalnice mornarjev itd Nabirajte pri vsaki priliki za .TRGOVSKI DOM‘3 Izvoz in uvoz. Iir*i »naj ia masti. Kkonom.tko-.fi-naučni komite ministrov bo »klepal te dni o izvozu .svinj. Člani komiteja stoje na staitšCu, naj se izvoz dovoli šele potem, ko bo krita domača potreba, izvoz masti pa tedaj, ko pade »ena v naši državi na 15 dinarjev. Odobreuja za uro* življenjskih potrebščin. Ministrstvo za soeijalno politiko objavlja: Mnogi trgovci in devizni odbori pošiljajo prošnje za odobrenje uvoza potrebščin najprej na finančno ministrstvo. Zaradi pospeševanja teli poslov se opozarjajo vsi interesenti, da se vse take prošnje pošljejo najprej na ministrstvo za socialno poliitko (odde-le kza javno pomoč), ker po uredbi o devizah najprej to ministrstvo izreče svoje mišljenje o možnosti uvoza, a potem se te prošnje izročijo finančnemu ministrstvu, ki odobri nakup deviz. — Uvozniki se opozarjajo, da ne sklenejo prej kupčije, predno niso dobili dovoljenja. Omejitev ureza sladkorja r Nemčije. Od 16. nov. dalje bo dopusten uvoz sladkorja v Nemčijo samo z dovoljenjem oblasti. Ta omejitev je bila izdana vsled tega, ker računajo, da bo domača produkcija krila domače potrebe. Sorodno gospodarske zadeve Trgovina. Trgovinski sporazum z Grčijo. Minister zunanjih poslov dr. Ninčic imenuje te dni v sporazumu z ministrom trgovine in industrije posebno komisijo, ki bo izdelala načrt za novo trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Grško v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen z grškim zunanjim ministrom Politisom. Nemško-ruska trgovinska pogodba. Nemško-ruska trgovinska pogodba sklenjena v Rapallu se je razširila na Ukrajino, Belo Rusijo in tri kavkaziške sovjetske republike. Zadevna pogodba vsebuje v bistvu vse one gospodarsko-tr-govinske določbe rapallske pogodbe. — Pogodba je ,že podpisana. Zunanja trgovina Poljske. Na podlagi uradne statistike se je uvozilo v Poljsko blaga za 448.100 ton v skupni vrednosti 53 9 miljard p. mark, izvozilo pa blaga za 200.943 ton v skupni vrednosti 227 miljard p. mark. Padanje cen na Mažarskem. Vsled prepovedi izvoza surovih kož so padle cene na Mažarskem pri kravjih kožah na 330—345 o. K, pri telečjih pa 760 do 780 o. K. Industrija. Nori bakreni rudniki Ha Švedskem. Novi bakreni rudniki v severni Švedski so tako bogati, da bodo iz njih v bodoče z lahokto rili vse domače potrebe. Otnarsnro. Narodna Banka SHS. Stanje 30. oktobra 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v oklepajih razlike napram stanju 22. oktobra): kovinska podloga 421.2, posojila 1579.1, državni dolg 4602.3 (-f- 35.0), vrednost državnih domen 2138.3. Skupaj 8741.1. Pasive: glavnica 17.3, rezervni fond 2.1, bankovci v obtoku 5118.0 (— 35.1), razne obveznosti 1402.4 (-j- 77.9), terjatve države za založene domene 2138.3, saldo raznih računov 62.7 (4- 8.5). Skupaj 8741.1. Carina. Carinski posredniki morejo poslovati po naredbi finančnega ministrstva samo v enem kraju. Posredniki, ki so doslej vodili carinskoposredniške posle istodobno v raznih krajih kraljevine, imajo najdalje do konca 19*22 vložiti na Generalno direkcijo carin izjavo pri kateri carinarnici želijo vršiit posredniške posle. Uvozne carine prosto blago. Da bi 'se omogočila kontrola uporabe onih predmetov in blaga, ki so oproščeni uvozne carine po posebnih predpisih in zakonih (n. pr. po odloku št. 61.602/1920 — št. 8772/1919 in 5832/1920 — potrebščine za rudarske podjetja —; št. 29171/1919 — potrebščine za ribolov —; št. 35 566/1921 —telovadno orodj'? —; št. 14.776/1922 —- oprostitev pol luksuzne takse na luksuzno blago, ki se uvozi na predelavo, oziroma za pro- dukcijo —; št. 264/1922 — materijal za ladjedelnice in plovna podjeta —; in po § 8. spremenjenega in dopolnjenega zakona o splošni carinski tarifi — predmeti, ki so namenjeni za dobrodelne namene —), je generalna derekcija carin z odlokom št. 283 od 30. oktobra t. I. izdala stroga navodila vsem carinarnicam, da morajo od začetka t. I. vknjižiti take pošiljke v posebno knjigo, v katero se mora vpisati: 1) ime uvoznika, oziroma firma; 2) številka in datum uvozne deklaracije; 3) na temelju kojega odloka ali zakona o carinskih olajšavah je izvršena carinska ekspedicija blaga prosto carine in 4) množina in vrsta uvoženega blaga. Taks« Podražitev vžigalic. Uprava državnih monopolov, odelenje prodaje v Beogradu, objavlja z naredbo z dne 21. oktobra 1922, da je Upravni odbor Sa-mostalne monopolske uprave na svojem 89. sestanku z dne 21. oktobra tl., z odobrenjem finančnega ministra z dne 28. oktobra 1922. izdal odlok, da se poviša monopolna taksa na vžigalice, in sicer za eno škatljico parafinskih vžigalic (100—120 drvic) od dinarjev 0'35 na Din 0'45; paraf. vžig. (100 do 110 drvic) od Din 0’32 na Din 0 41; paraf vžigalice (70—80 drvic) od Din 022—0 26; paraf. vžig. (50-56 drvic) od Din 0 20—0 24; žveplenih vžigalic (110—130 drvic) od Din 032—0 42; švedsih normalnih vžigalic (60—65 drvic) od Din 0 32—0 42; švedskih malih vžigalic (50—55 drvic) od Din 0 80 na Din 0 40. — Puleg tega so se z istim odlokom in odobrenjem finančnega ministra odredile sledeče maksimalne cene za vžigalice iz domač'h tovarn, in sicer za eno škafljico parafunskih vžigalic (100—120 drvic) Din 070; paiaf. vžig. (100—110 drvic) Din 0 75; paraf. vžig. (70—80 drvic) Din 0 50 ; paraf. vžig. (50—60 drvic( Din 0 50; žveplenih vžig. (120—130 drvic) Din 075; švedskih normalnih (60—65 drvic) Din 0 85; švedskik malih (50—55 drvic) Din 075. / Promet. Prometne Izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske spo-rovozne robe v komadih in vozovnih nakladih za Sisak tranzit, necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za industrijske tire v postaji Zagreb d. k. in necarinskega premoga za privatne stranke za Zagreb d. k. tranzit je pri-čenši od 6. novembra 1922 zopet dovoljen. Opozarjamo pa na prometne omejitve za Zagreb juž. kol., Sisak loko, Zagreb d. k loko, Zagreb d. k. tranzit, za postajo Osijek, Bosanski Brod tranzit in šumsko industrijsko železnico Prijedor-Knin in Srnetica-Jajce in v tranzitu preko te, ki ostanejo še nadalje v veljavi. Prometne omejitve. Radi pomanjkanja premoga je ukinjeno s takojšnjo veljavnostjo do nadaljnega sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe v komadih in vozovnih nakladih za vse postaje in proge madžarskih državnih železnic. Sprejemati in odpošiljati je dovoljeno živila, izvemši špirit in alkoholne pijače; sanitetski materijal, lekarniška roba, desinfekcijski materijal, potrebščine za kurivo in raz*vet!javo, ambalaža za dovoljeno robor krmila, semena za setev, žlgice, čevlje, olje, za mazanje, mast za mazanje, kvas, obleka, perilo rabljene peči in deli za iste, knjige tiskovine, papir za časopise, filma, ogljeno kislino, kisik, ace-tilen, steklo, amonijak, sredstva za pokrivanje in vezanje otvorienih vozov, in vse pošiljke za državne rudokope, mrliče, in krste. Medpotne in že sprejete pošiljke naj iztečejo. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo M. A. V. Budapest. — S takojšno veljavnostjo dovoljujemo sprejemanje in odpošiljanje necarinske komandne robe za Zagreb d. k trs. Postaje tu brezžični brzojav. Razen velike radio-postaje ,ki bo zgrajena tekom enega leta v Beogradu, katera bo pa v glavnem služila največ za mednarodni tranzitni promet in kot posredovalna postaja za vesti iz zapada na v/.hod in obratno, se bodo instalirale še nekatere druge manjše radio-postaje v državi, ki bodo postavljene v Zagrebu, Sarajevu, Cetinjali, Novem Sadu, Skop-Iju in Ljubljani. Istočasno s temi radio- po.s taja mi so bodo v omenjenih mestih postavite tudi radiotelefonske postaje. Glavni namen radiotelefoaskih postaj bo dostavljanje borznih tečajev in cen vsem trgom. Kakor enih, tako tudi drugih sredstev se bodo smeli posluževati vsi privatniki, ki bodo pri pristojnem ministrstvu vpisani kot abonenti. Naznanila trgovska In ot»rt> nlska zbornica v Ljubljani. Nove davčno-pravne odredbe v finančnem zakonu za I. 1922/1923. (Objava trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani). Pinančni zakon za I. 1922/1923 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem določila začasnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za l. 1921 in 1922, uvaja pa poleg tega tudi nove davčno-pravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov: 1. Zemlj arina. Enotni državni pribitek, določen v začasnem zakonu z dne 27. junija 1921 na 120 %, je zvišan na 150 °/e (čl. 152 št- 1). II. Hišna najrnarina. 1) 5 °/o hišna na j marin a, ki se je pobirala od poslopij, ob-dačenih po zakonu z dne 28, decembra 1911 drž zak. št. 242 je ukinjena (čl. 164). 2. Globa zapretena posestnikom, ki na uradni priziv ne viože napovedi o hišni najemnini, se zvišuje od 20 K na izmero do 100 Din (či 152 zadnji odsta.ek). III. Dohodnina. 1) Davčni minimum, to je znesek, s katerim se prične dolžnost pla evat> dohodnino, je tudi za I. 1922 izjemoma določen na 10 000 K. Ta minimum pa ne velja za službene prejemke zasebnih nameščencev, ki se obdaiijo po določilih čl. 139. Ctacija čl. 115 priči. 155 štev. 3, ki obravnava obdačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev je očividno le tiskovna pomota, ker se more določilo tega člena uporabljati edino le v zvezi s či. 139 finančnega zakona. Po čl. 139 so oproščene davka tudi draginjske doklade zasebnih nameščencev, kolikor ne presegajo pri enakih družinjskih razmerah draginjskih doklad drž. nameščencev. Splošdfga merila se za obdačenic službenih prejemkov zasebnih nameščencev n. mere postaviti, ker se ravna odmern* po stava po številu družinskih članov in draginjskem razredu, po katerem dobivajo, oziroma bi dobivali drživni nameščenci v dotlčnem kraju draginjske doklade. Zaradi točne informacije je dobro obrniti se na pristojno davčno okrajno oblastvo. (Glavarstva, davčna administracija v Ljubljani). Pomen te ugodnosti je velik. IV. Plač ar in a. Plačarina se po čl. 155 št. 3 fin. zakona za leto 1922/1923 ukinja. V. Davščina na f.antijeme. Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb so bili do konca I. 1921 glede prejemkov, ki so jih dobivali od družbe kot upravni svetniki itd., zavezani plačarini. Vsled odprave plačarine določa čl. 154 odst 3 fin. zakona, da so ti prejemki zavezani brez ozir?, na službeno razmerje prejemnikov davščine tantijeme. VI. Invalidski davek, a) Po čl. 85 fin. zakona za I. 1920/1921 se invalidski davek ni pobiral od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti niso znašale več nego 20 Din. V fin. zakonu za I. 1922/1923 (čl. 118 zadnji odstavek) je m ei a davčne prostosti zvišana na 100 Din. b) po čl. 117 finančnega zakona je pobiranje invalidskega davka za enkrat omejeno na davčne predpise do konca 1. 1922, odnosno za čas do 31. julija 1923. Vil. Davek na poslovni promet. S čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/1923 se popolnoma izpreminja čl. 11 zakona o davku na poslovni promet. Izpremenjeni člen v bistvu le po-ojstruje pravilnik o tem davku, da so upravičeni zahtevati knjigo opravljenega prometa s pristavkom davčnega odbora edir.o le predstojniki davčnih oblastev. Kdor ne ugodi pozivu predstojnika davčnega oblastva, izgubi pravico pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s katero ta sam oceni višino opravljenega prometa. Davčni zavezanci so dolžni hraniti knjigo opravljenega prometa dve leti po izplačilu davka za vsako posamezno dol o, plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v enem letu po plačilu ne prijavijo pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig. Dobava, prodaja. Dobava platna, papirja, žvepla in strojnega olja. V pisarni Smodnišnice v Kamniku se bo vršila dne 16. novembra t. I. ob 11. uri ofertalna licitacija glede dobave raznega platna (gradi i t d.), ovojnega papirja, žvepla v kosih in amerikanskega strojnega olja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in . obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja sekanja In Izdelovanje drv. Dne 17. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne se bo sklenila v pisarni in-tendanture IV. armijske oblasti v Zagrebu direktna pogodb?, za sekanje in izdelovanje drv v državnem gozdu na Kiku jugozapadno od Ljeskovca na Plitviških jezerih. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava mesa: Dne 15. novembra t. I. ob 10. uri dopoludne se bo sklenila v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena direktna pogodba glede dobave mesa za garnizijo ljubljansko za čas od 1. decembra 1922 do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zborniše v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled Dobava moke. Na dan 13. novembra t. I. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisana ofertalna licitacija glede dobave 120.000 kg krušne pšenične moke za garnizije Ljubljana, Maribor in Celje se ne bo vršila, temveč se preloži na poznejši čas, koji se bo objavil. Dobava bele jelševlne. Uprava smodnišnice (barutane) v Kamniku pri Ljubljani razpisuje na dan 14. novembra 1922 ob 10. uri dopoldne v svoji pisarni v Kamniku ofertalno licitacijo glede dobave 2400 m3 bele jelševine za izdelavo smodniškega oglja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Veterinarske obmejne postaje, preko katerih se smejo uvažati oziroma izvažati živina in mesni izdelki. Minister za poljedelstvo je dovolil, da se sme sveže in predelauo meso izvažati, tudi preko carinarnice v Cankovi, oziroma Rogaševcih. Veterinarske posle bo izvrševal živinozdraviiik iz Murske Sobote. Za sedaj je torej dovoljen izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov po carinarnicah v Bitolju, Gjevgjeliji, Caribro-du, Radujevcu, Veliki Kikindi, Subotici, Koprivnici, Murski Soboti, oziroma Gederovcih, Gornji Radgoni, Dravogradu, Mariboru, Jesenicah, Rakeku, Bakru, Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Kotom, Kastvu in Cankovi—Rogaševcih. Povišanje cene za odkup tobaka. Finančno ministrstvo je odobrilo odlok uprave državnih monopolov da se predvidene letošnje cene za odkup tobaka, od producentov povišajo. Povišanje se izvrši zaradi tega, ker zaradi ekonomskih prilik v naši državi predvidene cene odkupu duhana letošnje žetve niso zadostne, da bi zadovoljile interese producentov. Legitimacija za inozemska plač. sredstva. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani obijavlja uradno: Generalni inšpektorat ministrstva financ opozarja z razpisom z dne 21. oktobra 1922 J br. 20.138 dodatno k odločbi z dne 29. septembra 1922 J br. 16.364 (Ur. list št. 106/329 ex 1932) vse one, ki imajo potrebe za legitimacijo, s katero bi mogli mesečno nabavljati inozemska plačilna sredstva v svrho vzdržanje . študentov, bolnikov ali nerednikov, da kot dokaz potrebe za legitimacije priložijo prošnji potrdila šolskin oblasti, sanatorija ali zdravnikov, oblasti kjer se nahajajo sorodniki in koliko časa ostanejo. Legitimacijo se bo moglo dobiti le na osnovi teh dokazev, medtem ko so potrdila naših policijskih ali občinskih oblasti ne bo smatralo kot dokaz. Odgoditev velikega semnja v Novem Sadu. Vsled slabega vremena ' je novosadski veliki semenj, ki se je imel vršiti te dni, odgoden na nedoločen čas. Urad Ljubljanskega velesejma je izdal ob priliki II. Ljubljanskega velesejma, ki se je vršil letos od 2. do 11. septembra oticijelni katalog. Ta katalog je zelo praktično sestavljen po bran-šah ter je najboljši priporočnik vsem trgovccm in obrtnikom pri nsročevanju blaga, ki ga rabijo za svoje obrate. Pa tudi sicer bo vsak konsument n^šel v 'Nosile zaradi n j i hovih ve liki jh. pr ednosl i F- R >o i- petnike/in po i" plaie Prometni zavod zn premog, 1 i v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, SentlanSki in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja, in razpečava prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15-11. tem katalogu najconejše vire nakupovanja vseh svojih potrebščin. Tvrdke, ki so se udeležile letvšnjega velesejma so vse prvovrstne in nud')o najboljše blago„ tako da je kupec siguren, da ne bo dobil samo najcenejše ampak tudi najboljše blago pri teh tvrdkah. Katalog se dobi v Ljubljani v Uradu Ljubljanskega velesejma in v sledečih knjigarnah: Jngoslovanska knjigarna, Pred Škofijo; Giontini, Mestni trg; Schvventner, Prešernova ulica; Narodna knjigarna, Prfšernova ulica; Turk, Du-naiska cesta ; Kleinmsyer & Bamberg, Miklošičeva cesta. Izvod stane 7 Din in mu je priložen tudi najnovejši in najnatančnejši načrt mesta Ljubljane. S tem, da si kupite ta katalog, prihranite si mnogo dopisovanja in visoke in drage poštnine. Segajte po njem, dokler ga je še kaj v zalogi. Madžarske terjatve napram Južni železnici. Iz Budapešte poročajo: Začetkom prihodnjega meseca se bodo vršila glede zadev južne železnice mednarodna posvetovenja. Tekom posvetovanj bo predložila Madžarska svoje terjatve napram južni železnici. Madžarske terjatve so se izza prehodne dobe, ko je Madžarska dala Južni železnici znatne predujme. Ker je Italija prevzela jamstvo za te predujme, je mogoče, da bo Madžarska začasno odstopila od zahteve povrnitve in da počaka do momenta, ko bo družba južne železnice zopet mogla izplačevati dividende. En mlljon rubliev — en rubelj. Iz Moskve poročajo: Tekom prihodnjih dni bo svet ljudskih komisarjev sklepal o načrtu za emisijo novih zlatih bankovcev za leto 1923. Kot nova edinica se določa 1 rubelj, ki velja 100 rubljev vzorca 1922 ali 1 milijon rubljev starega sovjetskega denarja. Madžarska (lobi posojilo t Ameriki. Podpredsedniku Anglo - amerikanske banke Krauszu, ki je bival v Ameriki, se je posrečilo dobiti za Madžarsko posojilo v dolarjih. Borza. Zagreb, devize-. Dunaj 0.0819 — 0.0869, Berlin 0.65 — 0'95, Budimpešta 2.34 — 2 64, Bukarešt 39.75 — 41.25, Milan 258 — 262, London 273.50 — 278 50, Newyork 61 —62, Pariz 407.50 — 412.50, Praga 198.50 — 201.50, So-f;ja 42.50 — 44.50, Švica 1130 — 1140, valute: dolar 60 — 61, levi 40, češke krone 196 — 199, franki 397.50 — 402.50, marke 0.85, leji 41, švic. franki 1110 1120, lire 254 — 258. Jadranska banka 375 — 390. Ljubljanska kreditna banka 198 — 200. Trboveljska premog, družba 255 — 275. Beograd, devize: Berlin 0.87, Budimpešta 2'50, Bukarešt 38, Milan 257.50 London 275 50, Newvork 61.50, Pariz 428, Praga 199, Solun 144, Curih 1140, Dunaj 0.089. Curih: Berlin 0 06875, Newyork 545.25, London 24.27, Pariz 35.90," Milan 22.45, Praga 17.75, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.20, Bukarešta 3.43, Sofija 3.45, Varšava 0.04, Dunaj 0.0073, avstr. žig. krono 0.0075. Berlin: Italija 34.413 — 34.587, London 37.401.25 — 37.522.75, New-* york 8428 87 — 8471.19, Pariz 52.860 — 56.140, Švica 55.110 — 55.889, Dunaj 1187 — 1193, Praga 27.431 — 27.569, Budimpešta 3.59 — 3 63, Sofija 58.85 — 59.15. ‘ Razširjajte Trgovski list! MflRlDk FOTOKEMIČNE*TOVARNE SLOVENIJR mBON UNDtGO HLICHTPffl/S. i evo jte:cenik lvzorcc BRZOJAVI ..M«BlONr tr.t.<«68 Samo na debelo! Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne. GASPARI &FAM11NGER MARIBOR Samo na debelo! Zaloga klavirjev in pianinov najboljilh tovarni Bosendorfer, Erhbar, Ciapka, Holzl, SChw«ighofer, Stingl itd. Tudi na obroke. Jerico nubad rol. Dolenc. Ljubljana, Hlllerleva ulica 5. aaa aaa GEj Tomaieva ilindra, kalijeva sol, kainit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri-kanskš petrolej vedno v zalogi. TONEJC & ROZMAN MARIBOR. ena aaa Ustnik: »Merkur« trgovsko-industrljska d.d., Ljubljana. - Glavni »rednik: Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hr«vatln v LJubHinl