Janku v slovo
Podpredsednika Narodnega sveta dipl. trg. Janka Uranka ni več med nami. Z njim je odšel v večnost eden izmed zadnjih soustanoviteljev naše organizacije. Vse prezgodaj in nenadno se je od nas poslovil — ter zapustil vrzel, ki jo bomo mogli le z največjimi težavami izpolniti.
Slovenski narod je z rajnim Jankom izgubil rojaka, ki je bil s svojimi ljudmi tesno povezan, saj je z njimi gojil redne stike ter zanje vedno našel ljubeznivo besedo.
Slovenska mladina, zlasti še dijaška, je z rajnim izgubila očetovskega prijatelja, ki je kazal zanjo tudi kot mož zrele starosti obilo razumevanja in ki gesla „Mladina je naša bodočnost“ ni zagovarjal samo v besedah, temveč tudi z dejanji.
Slovenske kulturne in zadružne ustanove so z Jankom Urankom izgubile rednega obiskovalca raznih prireditev ter sodelavca z bogatimi izkušnjami. Enako velja za žrtve
nacizma, katerim je kot človek, ki je sam občutil grozote iz-seljeništva, vedno stal ob strani.
Naš tednik z njim ni izgubil samo svojega prvega urednika, temveč tudi sodelavca, ki je znal biti zvest do zadnjega.
Narodni svet je izgubil pod-
predsednika, ki se nikoli ni branil prevzeti odgovornosti. Izgubil je sodelavca, ki je na delovanje naše osrednje organizacije merodajno sovplival pri njeni ustanovitvi, pa tudi, ko je že odšel v zasluženi pokoj.
Težko, zelo težko ga bomo
pogrešali. Manjkal nam foö kot;.-živa priča naše pretejd^s#,-,^ prav tako pa nam bo tuctjrthanj^ kal kot osebnost, ki je znala. ^ polna optimizma, prijateljstva in ljubezni, razumeti zahteve bodočnosti.
Dragi Janko! Hvala za vse, kar si storil dobrega za svoje ljudi in za Narodni svet. Zahvaljujemo se za Tvojo zvestobo in Ti obljubljamo, da bomo ostali zvesti Tvoji ljubezni do našega naroda.
Ohranili Te bomo v trajnem in častnem spominu.
Narodni svet koroških Slovencev
rrn

PODPRIMO žrtve poplav v Slovenili
LETO XXXXI. Številka 45 Cena 8,— šli. (10 din) petek, 9. novembra 1990
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Slovenija je pred dnevi postala žrtev katastrofalnih poplav, ki so prizadele predvsem Savinjsko dolino, Celje z okolico, Idrijo, Cerkljansko, Soško dolino in Zasavje. Nekatere vasi, kot so Luče in Podvolovljek, so začasno izgi-x P®5.	nile v div-
jih vodah.
mik

f -
Slovenska vlada je preko republiškega štaba Civilne zaščite takoj izvedla akcijo prve pomoči in potrebnih ukrepov; predsednik slov. vlade Lojze Peterle in ministra Bavčar (notranje zadeve) in Janša (obramba) pa so se na lastne oči prepričali o velikanski škodi, ki je zadela Slovenijo prav v trenutku, ko gospodarsko lovi ravnotežje in krepi demokratično ureditev. Glavna skrb je sedaj zagotoviti oskrbo prebivalstva s pitno vodo in prehrano, kajti voda je domala povsod onesnažena in z uporabo nje raste možnost okužen j.
Pristojne oblasti in organizacije, kot so republiški štab za civilno zaščito in pa slov. Karitas, so takoj sprožile potrebne reševalne ukrepe in podporo prizadetim. Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je pozval javnost, da podpre reševalne akcije državnih ustanov, civilne zaščite, gasilcev, Rdečega križa in Karitas Slovenije.
Tudi na Koroškem je pripravljenost za pomoč velika: Zveza slov. zadrug, Naš tednik, Klub slov. občinskih odbornikov, Skupnost juž-nokoroških kmetov, Koroška enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Nedelja in Mohorjeva družba so sprožili skupno zbiralno akcijo „HITRA POMOČ NAŠIM ROJAKOM V SLOVENIJI“ in v ta namen odprli pri Zvezi slov. zadrug konto 51.540. Denarni znesek lahko vplačate tudi pri vseh Posojilnicah. Denarno pomoč bodo prenakazali na Karitas Slovenije. Prosimo, da sežete po priloženih položnicah in pomagate hudo prizadetim rojakom.
HITRA POMOČ NAŠIM ROJAKOM V SLOVENIJI
|^^CTEVILK^JKONTA^51540^pri^vezi^lovenskih^adrug^^Jj
Politika
STRAN q petek,
O 9. novembra 1990
Politika
Takojšnja pomoč žrtvam poplav v Sloveniji
V smislu dobrososedskih odnosov v prostoru Alpe-Jadran in moralne dolžnosti je socialistična stranka na seji deželnega zbora z nujnostnim predlogom opozorila na potrebno pomoč žrtvam poplav v Sloveniji. Predlog je nato podprla ÖVP in kot takega je deželni zbor tudi sprejel.
4
4
_zi KOROŠKEGA ^
^ DEŽELNEGA
; mora '
,
Snežni topovi pri Serajnigu v Podnu
Gostišče Bereinig iz Podna je pri koroški deželni vladi zaprosilo za podporo za postavitev snežnih topov (Schneekanonen). Zaradi pomanjkanja snega v zadnjih letih je postala ta investicija nujna. Projekt, ki bi zagotovil gospodarski in turistični promet v Podnu, bi stal okrog 3,6 mio. šil. Dež. fin. referent Rauscher je obljubil gospodu Sereinigu s strani dežele prispevek, katerega ni potrebno vračati, v višini 2 mio. šil.
Otroški vrtci: deželna vlada ignorira sklep sosveta
Na torkovi seji deželnega zbora so stranke sprejele sklep o dodatnem proračunu za leto 1990. Ena izmed točk dnevnega reda je bilo sklepanje o dodatnem pospeševanju otroških vrtcev. Odslej bosta dobili vsaka prva in druga skupina v otroškem vrtcu šil.
126.000,	— letno (doslej šil. 50.428,—), vsaka nadaljnja skupina pa bo dobila sredstva v višini šil.
85.000,	—. Nadalje bo deželna vlada lahko z dodatnimi sredstvi pospeševala skupine v občinskih vrtcih, ki vključujejo prizadete otroke, ter dvojezične skupi-
ne, ki jih pospešuje Urad zveznega kanclerja, in skupine, ki ne dobivajo državne podpre. O sklepu manjšinskega sosveta, ki predvideva, da bi deželna vlada pospeševala dvojezične skupine, in to tudi v privatnih vrtcih, ni bilo govora in tudi ne sklepa. Na novo pa so sklenili, da dobijo deželno podporo tudi zasebni vrtci, ki so odprti vsaj trikrat tedensko in je tam nastavljena vrtnarica, ki ima za opravljanje svojega dela potreben izpit. Višina te podpore se bo tem skupinam plačevala v sorazmerju z vrtci, ki so odprti cel teden.
Nova razdelitev referatov
Zastopniki strank so se v torek domenili o novi razdelitvi referatov v deželni vladi. Resorji so torej odslej porazdeljeni takole:
Dr. Jörg Haider (FPÖ): promet in gradnja cest, vodno pravo, visoke gradnje, obrtništvo, energija.
Nam. dež. glavarja dr. Peter Am-brozy (SPÖ): občine, šport, kultura, gasilstvo (nespremenjeno).
Nam. dež. glavarja dr. Christof Zernatto (ÖVP): bolnišnice vključno z osebjem, turizem.
Deželni svetnik Max Rauscher (SPÖ):	finance, gospodarstvo,
osebje.
Deželni svetnik Herbert Schiller (SPÖ): okolje, pospeševanje stanovanjske gradnje, obvezno šolstvo, varovanje narave in nacionalni parki.
Deželna svetnica Karin Achatz (SPÖ): socialna vprašanja, zdravstvo, družine.
Deželni svetnik Johann Ramsba-cher (ÖVP): agrarni referat.
Socialisti dali besedo ženskam
Po odhodu deželnega svetnika Josefa Koschata, je njegovo mesto zasedla Karin Achatz, ki je bila doslej predsednica deželnega zbora. Njeno mesto je prevzela Susanne Kövari, ki je tako postala že četrti predsednik oziroma predsednica deželnega zbora letos. Na novo sedi v deželnem zboru mag. Melitta Trunk, ki se je že v preteklosti kot tajnica Zveze socialističnih akademikov (BSA) pogosto na vso moč zavzemala za pravice slovenske manjšine. Trunkova se je v svojem prvem govoru zavzela, da se je potrebno na področju kulture in spomeniškega varstva zavedati, da ima kultura korenine v zgodovini, da jo pa je potrebno negovati in ščititi v sedanjosti in tako omogočiti kulturen napredek, ki je usmerjen v bo-
dočnost. To svojo teorijo je podkrepila s primerom spomeniškega varstva v Brežah, pri čemer je opozorila na ime, ki izvira iz slovenskega pojma Breže oz. Breg. Prav ta kraj bi bil po njenem mnenju najbolj primeren kot sedež kulturnega centra območja Alpe-Jadran kot tak in bi prispeval k sporazumevanju narodov.
Pospeševanje tiska
V prvotnem osnutku dodatnega proračuna je bilo predvideno, da trije koroški dnevniki (Kleine Zeitung, Kronen Zeitung in KTZ) dobijo s strani dežele podporo v višini 9 mio. šil. Zastopniki FPÖ pa niso bili pripravljeni priznati KTZ podpore v višini 3 mio. šil., ker ni jasno, kdo je lastnik. Predsednik kluba FPÖ Freunschlag je hkrati povprašal oz. opozoril, da bi bilo potrebno razpravljati tudi o tem, zakaj ne bi dobili podpore tudi tedniki. Zaradi neenotnosti sta se SPÖ in ÖVP potem končno dogovorili, da je potrebno za tako podporo izdelati zakonski osnutek — do takrat pa noben časopis ne ^ bo dobil finančne podpore.
Spet enkrat samo prazne Haiderjeve obljube
Ob 70-letnici plebiscita sta tako zveza kot tudi dežela podarili občinam na južnem Koroškem, prizadetim zaradi glasovanja, plebiscitno darilo v višini 80. mio. šil. (40 mio. šil. zveza in 40 mio. šil. dežela). Zvezna sredstva so bila porazdeljena po ključu števila prebivalcev v občinah, deželna sredstva pa naj bi bila prvotno porazdeljena takole: 15 mio. šil. naj bi šlo za izgradnjo sistema na Peci, ki bi zagotavljal rezervo pitne vode, 15 mio., šil. za obnovo samostana v Dobrli vasi, 7 mio. šil. za razvoj turizma in 3 mio. šil za izgradnjo podeželskih poti. Za vse to je deželni glavar ob številnih prilikah, tako tudi
ob otvoritvi Pliberškega „jarmarka", zagotavljal in obljubljal sredstva. Toda račun se kot že tolikokrat poprej ni izšel. Ker namreč župani drugih občin niso uvideli, da bi morali odstopiti sredstva projektom v določenih občinah, je deželni glavar končno obljubil tudi tem županom, da bodo dobili plebiscitno darilo s strani dežele po ključu prebivalstva. Torej ima Haider še naprej odprt račun v višini 40 mio. šil. in vprašanje je, kje jih bo vzel.
Manj sredstev za delavsko zbornico
Svojo moč sta črno-modra koalicijska partnerja v koroškem deželnem zboru pokazala ob primeru zmanjšanja sredstev za pospeševanje delojemalcev. Od prvotnega proračuna, ki je predvideval 9,3 mio. šil. za pospeševanje delojemalcev, sta ÖVP in FPÖ črtali delavski zbornici kar 7 mio. šil. Konkretno to pomeni, da bo v bodoče na razpolago manj sredstev za svetovanje konzu-mentom, za učilnice, za mladinske domove in organizacijo .Volkshilfe“.
Prav tako je moral zapreti svoja vrata center za izobraževanje odraslih, ki je v preteklosti dejansko prispeval k boljšemu sporazumevanju med obema narodoma na Koroškem.
Razveseljivo pa je, da sta bila v dodatnem proračunu odobrena 2 mio šil. za projekte uporabe alternativne energije.
Prav tako je bil soglasno sprejet sklep o podpori Romuniji v višini 2,5 mio. šil.
Za ohranitev biotopov, med njimi tudi Zablatniškega jezera, je bilo v dodatnem proračunu odobrenih skupno 8 mio. šil.
Za turistični koncept v Železni Kapli je deželni zbor sprejel sklep o podpori v višini 15 mio., šil.
Pripravila Heidi Stingler
Ljudska lalitava je vložena pri ministrstvu
Narodne skupnosti so te dni pri notranjem ministrstvu vložile ljudsko zahtevo za avtonomno zastopstvo narodnih skupnosti v avstrijskem parlamentu in deželnih zborih. Iniciativo avstrijskih manjšin je s svojim podpisom podprlo sedem bivših poslancev Zelene alternative in dr. Frischenschlager v imenu Svobodnjaške stranke.
Na tiskovni konferenci v dunajski Concordiji so državni poslanec Karel Smolle, državni poslanec dr. Frischenschlager, državni poslanec Andreas Wabl, designirani predsednik Informacijskega centra avstrijskih narodnosti dipl. inž. Georg Novaček in tajnik NSKS mag. Marjan Pipp predstavili javnosti ljudsko zahtevo, ki bi manjšinam omogočila avtonomno zastopstvo v zakonodajnih gremijih na zvezni in deželni ravni. „Narodne skupnosti nočejo več pasivno čakati na uresničitev svojih pravic. Samozavestno hočemo bistveno sooblikovati avstrijsko manjšinsko politiko v zveznih in deželnih gremijih“, je dejal Smolle.
Ljudska zahteva vsebuje dve bistveni točki:
— dežele, v katerih živijo narodne skupnosti, torej Koroška, Gradiščanska, štajerska in Dunaj, naj bi oblikovale vzhodno zvezo volilnih okrožij (Wahlkreisverband Ost);
Bivši poslanec Karel Smolle pričel z delom kot predstavnik Republike Slovenije
5. novembra je potekel mandat našemu državnozborskemu poslancu Karlu Smolleju v parlamentu. Že dan navrh je pričel s svojim novim delom kot pooblaščenec Republike Slovenije na Dunaju.
Kakor je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pretekli torek v intervjuju dejal, se bo Slovenija v prihodnje trudila zgraditi lastno zunanjo politiko. Prvi pomemben korak je pričetek dela Karla Smol-leja na Dunaju.
Na Dunaju so v torek, 6. novembra 1990, uvedli letalsko zvezo med letališčema Brnik in Schwechat. Na slovesnosti so bili prisotni tudi Karel Smolle, zunanji minister Rupel, minister za promet Kranjc in direktor Adria Airways Kocjančič.
„Posebej pa se bo potrebno zavzeti za investicije Avstrijcev v Sloveniji,“ je opozoril Smolle, ki je predstavil tudi akcijo „Investirati v Sloveniji — Investieren in Slowenien“. Smolle pa se bo trudil tudi za to, da bo dobilo dunajsko predstavništvo na dan suverenosti Slovenije moč ambasade.
Silvo Kumer
— v tej zvezi volilnih okrožij bi narodne skupnosti lahko izvolile svoje zastopnike v parlament, ne da bi dosegle osnovni mandat. Doseči pa morajo vsaj „najcenejši“ mandat na osnovi preostalih glasov (Reststimmenmandat).
Dejansko bi torej morale vse avstrijske manjšine zbrati med 17.000 in 21.000 glasov.
V Republiki Sloveniji imata italijanska in madžarska narodna skupnost dodeljenih 6 mandatov, ne glede na število volilcev. Mag. Marjan Pipp je komentiral: „Nočemo imeti virilnega mandata, ker leta nima enakovredne politične teže. Naš zastopnik naj od volilcev dobi demokratično legitimacijo, na osnovi katere naj zastopa narodne manjšine.“
Državni poslanec Wabl v zvezi z ljudsko zahtevo pričakuje obširno razpravo v klubu ZAL oz. z novo
Tajnik NSKS: zopet senca nad srečanjem Haider-Peterle
V noveli o otroških vrtcih je koroški deželni zbor ponovno spregledal koroške Slovence. V zakonu ni upošteval dvojezičnih otroških vrtcev in s tem ignoriral tudi sklep narodnostnega sosveta, ki je sprejel soglasen sklep o ureditvi dvojezičnih skupin.
Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je ostro obsodil ravnanje deželne vlade oz. deželnega zbora, ki ni upošteval soglasnega sklepa sosveta, v katerem sedijo tudi zastopniki strank, ki so prav tako glasovali za ureditev dvojezičnih skupin na veljavnost-nem območju dvojezičnega šolstva (pri 5 prijavah) in izven njega (pri 10—12 prijavah).
„Očitno bo ponovno potrebno iskati pravico pri ustavnem
govornico manjšin Terezijo Stoi-sits. Kot je znano, Stoisitseva zagovarja osebno integracijo pripadnikov narodnih skupnosti v večinske stranke in vidi v avtonomni manjšinski stranki izraz getoizaci-je. Za Wabla je zastopstvo narodnih manjšin v parlamentu osnovno politično vprašanje. Ravno odnos ZAL do državnega poslanca Karla Smolleja ga je prepričal, da morajo biti manjšine avtonomno zastopane. V strankah in tudi pri ZAL se morajo govorniki manjšin prilagoditi strankarski politiki. „Nekatere je bolj zanimalo, če se je Smolle pripeljal na Dunaj z avtom, kot njegovo delovanje za pravice avstrijskih manjšin.“
Ne glede na izid ljudske zahteve hočejo svobodnjaki zagovarjati ta predlog tudi v razpravi o reformi avstrijskega volilnega reda. Po mnenju državnega poslanca Fri-
sodišču,“ je najavil tajnik NSKS, ki bo dal preveriti vse tozadevne možnosti.
Tudi dr. Pavel Apovnik je obsodil postopanje deželnega zbora. Zahteval je zakonsko rešitev za vse javne dvojezične otroške vrtce; trenutno stanje je zelo nezadovoljivo, saj sta le otroška vrtca v Bilčovsu in Železni Kapli javno dvojezična V ostalih občinah pa se občinski odborniki izgovarjajo na deželo oz. zvezo, češ da še tam niso sprejeli ustreznega sklepa.
Dr. Apovnik je izrazil upanje, da bo deželni zbor uredil dvojezične vrtce v posebni noveli; toda trenutno po njegovem mnenju ne kaže dobro, ker primanjkuje pripravljenost odgovornih.
schenschlagerja bi zastopniki manjšin bistveno popestrili parlamentarno politično kulturo v zakonodajnih gremijih. „Stranke v parlamentu in deželnih zborih nujno potrebujejo partnerja, s katerim lahko razpravljajo o manjšinskih vprašanjih in ki jih redno sooča s to problematiko,“ se zavzema Frischenschlager.
Frischenschlagerju pa je tudi jasno, da morajo svobodnjaki tudi v zveznih deželah podpirati ta predlog. Na Koroškem bi lahko to ljudsko zahtevo svobodnjaki kaj hitro uresničili . . .
Ljudsko zahtevo bodo lahko Avstrijci podprli predvidoma meseca maja na vseh občinskih uradih. Ini-ciatorji pričakujejo vsaj 25.000 podpisov iz vrst manjšin, kar bi pri volitvah za manjšinski mandat vsekakor zadoščalo.
Glasbena šola
Poizkus vključiti Slovensko glasbeno šolo v deželno (Kärntner Musikschulwerk) je dr. Apovnik označil kot neprimeren in za koroške Slovence nesprejemljiv predlog. Pristojni referent pri deželni vladi, dr. Ambrozy, je namreč predlagal, da bi imela Slovenska glasbena šola status 10. okraja. Proti temu predlogu se je že izrekel predsednik Slovenske glasbene šole Joško Hudi.
„V zakonskem osnutku pa Slovenska glasbena šola še sploh ni omenjena,“ je pripomnil dr. Apovnik, ki je opozoril, da bi deželna glasbena šola trenutno sploh ne bila v stanju poučevati vseh 400 šolarjev Slovenske glasbene šole, ker ji primanjkuje dvojezičnih učiteljev in primernih prostorov.	Silvo Kumer
Zakon o otroških vrtcih: Deželni zbor ni upošteval slovenščine
Bo treba pravico iskati spet pri ustavnem sodišču
Peterle sprejel Smolleja
LJUBLJANA, 7. novembra — Predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle je danes sprejel Karla Smolleja, predstavnika Republike Slovenije v Avstriji, ki je s svojimi sodelavci danes prvič v novi funkciji obiskal našo republiko. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi namestnik republiškega sekretarja za mednarodne odnose Zoran Thaler, so razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, predvsem o nadaljevanju dela pred kratkim ustanovljenih dvostranskih avstrij-sko-slovenskih delovnih skupin, med drugim na področju gospodarstva, energetike, kulture in izobraževanja.
Karel Smolle je povedal, da vsa potrebna dela v zvezi z ustanovitvijo predstavniške pisarne Slovenije na Dunaju potekajo dobro. Predstavništvo bo začasno delovalo v prostorih nekdanje ustanove Domus Sloveni-ca, v prvem okraju (Plankengasse 4); spomladi prihodnje leto pa se bodo preselili v hišo, katero je potrebno še dokončno obnoviti. Predsednik Lojze Peterle je zaželel Karlu Smolleju in njegovima sodelavcema, dr. Borutu Sommereggerju in Sonji Sturmovi, ki bosta opravljala predvsem informacijska in promocijska dela, veliko uspeha pri delu.
Branko Podobnik
Haider v Sloveniji
Koroški deželni glavar dr. Jörg Haider se danes, v petek popoldan, mudi na obisku v Ljubljani, kjer ga bo sprejel slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle. Koroško bodo zastopali še namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, Christof Zernatto in dr. Ralf Unkart.
Pogovori bodo tekli ogospodarst-vu, pa tudi o zaščiti pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
KOKS imenoval dr. Apovnika v koroško delegacijo
Koordinacijski odbor koroških Slovencev je imenoval dr. Pavla Apovnika za predstavnika slovenske narodne skupnosti v koroški delegaciji ob obisku Haiderja v Sloveniji. Ker je dr. Apovniktudi uradnikdeželne vlade, za njegovo udeležbo v delegaciji ne more biti nobenih morebitnih pravnih pomislekov. Deželni glavar na predlog še ni reagiral. S predlogom KOKS se je strinjal tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
KNJIŽNI DAR Mohorjeve založbe v Celovcu za leto 1991 jeizšell Na voljo je že pri poverjenikih in knjigarnah povsod, kjer Slovenci smo. Priporočamo ogled priloženega prospekta — saj velja vsepovsod ponarodeli izrek pesnika Toneta Pavčka: .Če ne bomo brali, nas bo pobralo!'
Slovo od dipl. trg. Janka Uranka
Janko Drank ali Hanjža, kakor so ga domačini spoštljivo in ljubeče klicali, se je rodil 9. maja 1920 pri Kavhu v Vincelni vasi pri Galiciji. V družini je bilo osem otrok. Kakor danes je tudi svoj-čas Kavhova družina sodila med močne, neupogljive stebre slovenske narodne skupnosti v naši deželi in je v času nacizma postala eden od simbolov preganjanja, zasledovanj in trpljenja, hkrati pa upornosti, neuklonje-nosti in narodnega ponosa koroških Slovencev. Janko Urank je doraščal v duhu svobodoljubne, zavedne in politično osveščene kmečke družine, kjer je bila politika doma. Iz tega je izviral njegov neomajni optimizem v boljšo prihodnost naroda, suverena uporaba svobodne besede, to je slovenske besede, in kritični duh.
V šolo je pokojni hodil v Apačah in v Galiciji, takrat čisto slovenskih vaseh. Ker je bil bistre glave, so ga dali v šolo v Celovec. Stanoval je v marijanišču, kjer se je trdno vključil v slovensko dijaško skupnost, saj je politično in narodno zavest prinesel s seboj že od doma. Njegov oče je bil dve periodi slovenski gališki župan, dokler ga ni „Dollfußov režim“ odstavil leta 1934. Štiri leta pozneje, marca 1938, pa je pokojni kot dijak doživel svoj politični krst: bil je priča nacističnega prevzetja oblasti v tedanji Avstriji; gestapo ga je imel takoj na piki: avgusta 1938, pri Poljančevem pogrebu, pa je bil med tistimi, ki so narod klicali, naj dostojno sprejme trpina, škocijan-skega župnika, in ga pospremi na njegovi zadnji življenjski poti.
Po maturi je Janko Urank začel študirati gospodarske vede na Dunaju, a je moral kaj kmalu obleči uniformo nemške vojaške mornarice. Kot nemški vojak je od staršev izvedel, da so družino 14. 4. 1942 pregnali v rajh, na Hesselberg. Pritožil se je, bil izključen iz mornarice in ko se je
vrnil domov, ga je gestapo zaprl. V Celovcu je bil zaprt skupaj s selskimi žrtvami, s Francem Pristovnikom, Florjanom Kelihom in Ivanom Dovjakom. Z župnikom Vavtijem je bil v isti celici in z njim molil molitve za žrtve. Pretresljivi so bili njegovi spomini, a hvala Bogu je Janko Urank o teh in poznejših dogodkih in doživetjih v taborišču govoril, z njimi opominjal mlado in staro in jih tudi zapisoval. Bil je dragocena priča o novejši preteklosti naše narodne skupnosti.
Nacistično sodišče ga je obsodilo na koncentracijsko taborišče Dachau in legendaren ter pretresljiv je stavek, ki ga je spregovoril, ko je po posredovanju Foltija Hartmana srečal na kraju smrti svojega očeta, starega Kavha: „Atej, kjer je oče, naj bo še sin!“ Očetu, tudi taboriščniku, je vlil novega poguma.
Kavhova družina je šla skozi pekel: pregnana v rajh, oče in sin v Dachauu, sestra Mojcej v kaznilnici Waldheim.
Ob 40-letnici smrti selskih žrtev, leta 1982, je Janko Urank kot slavnostni govornik dejal: „Po naključju in posebni milosti božji sem še z drugimi tovariši ostal živ, da lahko pričam o vaši žrtvi pod nasiljem nacizma, ki je hotel iztrebiti naš narod. Pošteni, zvesti in verni ste bili, ljubili ste svoj dom in mater svojo, pomagali ste pravice oropanim, dali ste lačnim jesti in izobčenim streho, ko so se zatekli v gozdove v upor proti krivici" in „zapisana je naša pravica, priborjena s krvjo, žrtvami in neskončnim trpljenjem v členu 7 ADR In tako bo Vam, žrtvam, zadoščeno, dana Vam bo s tem največja slava in počivali boste lahko v miru“.
Ko je Janko Urank prišel iz taborišča, se je nemudoma vključil v politično in kulturno delo za obnovo razbitih struktur narodne skupnosti. Vključil se je
Dipl. trg. Janko Urank je bil tesno povezan z Našim tednikom. Leta 1988 je dobil tudi priznanje skupno z drugimi bivšimi uredniki (na sliki z bivšim glavnim urednikom NT Albertom Sadjakom).
STRAN f- petek,
O 9. novembra 1990
Slovo od dipl. trg. Janka Uranka
t dipl. trg. Janko URANK: pogrešal bomo kritičnega doba, svetovalca in volikega optimista
V nedeljo, 4. novembra 1990, zjutraj je v celovški bolnišnici po kratki, težki bolezni v Bogu zaspal podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, njegov soustanovitelj in tajnik, dolgoletni predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji, sotrpin selskih žrtev in interniranec v koncentracijskem taborišču Dachau, dipl. trg. Janko URANK, v 71. letu starosti. Z njim ni samo Narodni svet, ampak celotna slovenska narodna skupnost in prek nje ves slovenski politični in kulturni prostor, predvsem zamejstvo in zdomstvo, izgubil rodoljuba, ki je svoje življenje posvetil slovenski stvari, in to ne v ozkih okvirih šablon, ampak s širokim pogledom za bistvene in pomembne stvari. Bil je človek dialoga. V Kleine Zeitung je nekdo zapisal, da se je dalo z njim čudovito prepirati. Res, bil je človek besede v izvirnem, globokem pomenu in pogrešali ga bomo kot kritičnega duha, svetovalca in optimista.
v OF. Z bridkostjo pa je opazil, da politični razvoj v Sloveniji in na Koroškem ni naklonjen pestrosti in krepitvi skupnosti in enotnosti naroda, ampak edinole cementiranju oblastii in nadvlade ideologije. Videl je tudi, kako so sotrpine iz Dauchaua v Sloveniji v grozovitih stalinistično-montiranih procesih obsojali in jim kot „kolaboracionistom in izdajalcem“ jemali čast in življenje. Leta 1946 je zaključil študij gospodarstva, se vrnil nazaj na Koroško in bil med ustanovitelji Narodnega sveta koroških Slovencev.
Janko Urank je bil oster in
odločen nasprotnik cepljenja narodne skupnosti. Vedel je, kam to vodi. A prav tako odločno je zagovarjal ustanovitev Narodnega sveta, ker je vedel, da je bila v tedanjih razmerah njegova ustanovitev nujno potrebna. Narodna skupnost je potrebovala organizacijo, ki je zagovarjala samostojno politično nastopanje in tolmačenje slovenskih interesov. Več let je bil tajnik NSKS in ploden sodelavec njegovega glasila, Našega tednika. Kot oseba, ki je na lastni koži doživela največjo človeško in narodovo stisko, je odločno odklanjal izob-čevanje skupin in posameznikov
Eden zadnjih posnetkov. Dipl. trg. Urank se je udeležil tudi letošnje Drage. Bil je tesno povezan tudi s Slovenci zunaj koroških meja.
iz narodnega telesa in monopol nad zgodovinsko resnico. Bil je spoštovan sogovornik tako osrednjih oblasti v Sloveniji kot slovenskih političnih emigrantov in seveda zamejcev. Dobro se še spominjam, kako je pred leti na velikem shodu v Gorici govoril tam zbranim desettisočim rojakom in jim prinesel pozdrave in solidarnost Korošcev; bil je tudi reden gost Drage.
Posebno blizu je bila Janku Uranku slovenska mladina. Bil je njen prijatelj in lahko bi rekel, da je do zadnjega trenutka v sebi ohranil nekaj mladostnega, kar ga je usposabljalo za stike z mla-
dino. Naj omenim med drugim njegovo navzočnost na kolodvoru v Celovcu, ko je Koroška dijaška zveza zahtevala vozovnice v slovenščini in je policija s silo posredovala.
Trajne zasluge pa si je pridobil kot predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji. Zaupal ji je vse svoje otroke, mimo tega pa je žrtvoval veliko časa in tudi drugih sredstev, da je pridobil šolarje za gimnazijo. Koval je močne vezi med njo in podeželjem. Od mladine je zahteval, jo rotil in nagovarjal, da se aktivno vključi v delo, ni pa ji oporekal svobode in kreativnosti, kajti
„Tudi mi smo bili mladi!“ je bil njegov kredo za odnose z njo. Do svoje smrti je bil Janko Urank v odboru Narodnega sveta, nazadnje je bil njegov podpredsednik. Kot nositelj odgovornih dolžnosti je bil kot nihče drug povezan z ljudmi, hodil je na prireditve, velikokrat govoril, vselej pa izžareval optimizem. Zavedal se je — in temu primero tudi ravnal —, da so slovenske osrednje organizacije močne samo tako, v kolikor imajo stik z narodom; to povezanost je predvsem zahteval od uredništva Našega tednika. Lahko rečem, da je bil naš odkrit prijatelj, znal je pohvaliti in tudi
navreči kritično misel, a vselej konstruktivno. Skoraj ni bilo dneva, ko ne bi prišel med nas, urednike, z nami pokramljal in potem šel po svojih opravkih. In preden je šel na operacijo, se je od nas poslovil. Nismo vedeli, da za vedno!
Tega velikega rodoljuba bomo ohranili v častnem spominu. Njegovi ženi Marjeti, otrokom Janku, Mici, Matjažu in Andreju ter vsemu sorodstvu pa izrekamo naše globoko sožalje.
Naj Janko Urank v miru počiva v domači koroški zemlji!
Franc Wakounig
V predsedstvu Narodnega sveta bo zapustil veliko vrzel.	Kot predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji se
je nesebično žrtvoval za slovenske dijake. (Na sliki otvarja spomenik očeta Slovenske gimnazije dr. Tischterja.)
vjazL- j.
jnbesedi
Dijaki iz Rusije bili teden dni gostje Slovenske gimnazije
Slovenska gimnazija oziroma njeni dijaki so med 18. in 25. oktobrom tega leta imeli v gosteh skupino gimnazijcev iz Kalinin-grada pri Moskvi. Ruski dijaki so poleg šolarjev iz Češkoslovaške, Madžarske in Poljske obiskali znanstveni sejem „World Tech Vienna“ na Dunaju. V Celovcu so bili gostje dijakov sedmih in osmih razredov gimnazije, ki se večinoma učijo tudi ruščine. Ruski dijaki so se udeležili pouka na Slovenski gimnaziji; zelo so jih zanimali naravoslovni-tehnič-ni predmeti, kot sta matematika in informatika. Vključevanje v
Ruski dijaki gostje Slovenske gimnazije. Novica, ki vsakega civiliziranega človeka veseli in razveseli. Ne vem pa, kako bo nanjo reagiral Haider, deželni glavar koroških Nemcev. V vseavstrijski tv-oddaji je namreč trdil, da je Slovenska gimnazija propadla in da je getovska šola. Seveda ta pokončni zgornjeavstrijski Korošec obratno ni nudil niti najmanjšega dokaza za svoje trditve.
Pa se ti, ne meneč se za glavarjeve trditve, najavijo tuji dijaki, pa še ruski (!!! oh Bog nas obvaruj!!!) povrhu, ki so kar teden dni gostje propadajoče Slovenske gimnazije. In še to so si dovolili, da so se skupaj s Slovenci udeležili nogometnega turnirja v Ve-trinju, kjer je tamkajšnja nemška gimnazija gostila kopico Poljakov. Kakšen geto pa je to?
Sedaj samo še čakam odgovora deželnega glavarja koroških Nemcev. Kaj bo rekel? Kako bo reagiral? Kaj veš!? Morda bo celo trdil, da Slovencem itak nič ne primanjkuje, saj imajo svoje zadruge in knjigarne, SAK ima svoje igrišče in celo Ruse so teden dni „futrali" na svoje stroške. Naj trdi, kar hoče! Kdo ga še posluša? In s trditvijo, da je Slovenska gimnazija propadla in da je getovska, se lahko pod nosom
obriše!	_	,
Franc Wakoumg
pouk, kolikor je pač možno v teku enega tedna, je brez dvoma najbolj uspelo prav pri ruščini in pri glasbeni vzgoji (za nastop v Austria Center — dne 26. oktobra — so se dijaki posebej naučili eno rusko in eno slovensko pesem).
Sicer pa je dijake iz Kaliningra-da čakal na Koroškem pester spored; obisk pri celovškem županu Guggenbergerju, ogled planetarija in celovške univerze, obisk Ostravice in Gospe Svete. V gosposvetski romarski cerkvi jih je predvsem očarala Böcklova slika, na kateri je sveti Peter podoben Leninu, Jezus pa menda Trockiju; veliko doživetje pa je bila vožnja na Osojščico.
Možnosti interkulturnega učenja so bile zelo v ospredju pri pripravah tega obiska. Ves teden, od skupnega pouka do ekskurzij in srečanj ter medgimnazijskega nogometnega turnirja v ponedeljek, 22. oktobra, je nudil dovolj izkušenj in priložnosti za neposredno dojemanje takega načina poučevanja.
Ponedeljkov nogometni turnir je bil sploh nekaj posebnega: sodelovale so štiri gimnazije: Slovenska, kaliningrajska ter vetrinjska in varšavska, ki je bila gost predzadnje.
V četrtek, 25. oktobra, so si dijaki štirih omenjenih gimnazij ogledali Dunaj, na državni praznik pa sta bila na sporedu predavanje o interkulturnem življenju v sobi C Austria Centra ter ogled sovjetske vesoljske ladje MIR.
Obisk ruskih dijakov na Slovenski gimnaziji sta pripravila profesorja Anton Malle in Štefan Pintar, dijake pa je spremljala Svetlana Mihajlova Usačeva.
Konec letošnjega šolskega leta pa naj bi dijaki Slovenske gimnazije obiskali Kaliningrad in vrnili obisk svojim ruskim vrstnikom.
Bo Dobrač v bodoče naravni park?
„Divji“ turizem na Dobraču lahko v bodoče spravi v nevarnost oskrbo Beljaka in Plajberka z vodo. študija o preskrbi z vodo govori o kakovostni vodi, vendar bo treba v prihodnje poskrbeti za „zmernejši“ turizem. Vse to lahko preberemo v študiji, ki je stala 800.000 šilingov. Deset strokovnjakov je več mesecev raziskovalo naravne razmere, vodo, geološke pogoje, poselitev, turizem,
odpadke, promet in prebivalstvo.
V tej študiji je zapisano, da se je julija in avgusta na Dobrač pripeljalo 10.000 avtomobilov. Ukiniti bi bilo potrebno tudi nekatere vlečnice ter tam ponovno nasaditi drevje. Da pa bi mogli Dobrač razglasiti za „naravni park“, bi bilo potrebno spremeniti koroški deželni zakon o zaščiti narave. Zakon namreč ne pozna pojma „naravni park“.
ČESTITAMO
V Breški vasi je pred kratkim praznoval svoj 70. rojstni dan gospod Karl Wutte, p. d. Lesjok. Jubilantu so prišli čestitat mdr. tudi Enotna lista Pliberk, Posojilnica in Zadruga, ki so zaželeli agilnemu kmetu še obilo zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se seveda pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V	Lobniku pri Železni Kapli praznuje svoj osebni praznik Pe-ruceva mama, Marija Sadolšek. Iskrene čestitke ob osebnem jubileju!
V	Šentjakobu v Rožu praznujeta 35-letnico skupnega življenja Marija in Joži Nagele. Še mnogo srečnih in zadovoljnih dni na skupni življenjski poti!
Eliza Dobrovnik z Metlove obhaja 75. rojstni dan. Iskrene čestitke k življenjskemu jubileju ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
V Celovcu obhaja rojstni dan Helena Piki. Iskrene čestitke ob osebnem življenjskem jubileju!
V Šmarjeti pri Pliberku praznuje svojo 30-letnico Cilka Kolenik. Mnogo sreče, veselja in zadovoljstva tudi v bodoče!
*
Društvo upokojencev Podjuna čestita svojim članom za osebne praznike. Marija Jelen in Karel Sekoj iz Dobrle vasi obhajata rojstni dan, Ljudmila Paulitsch iz Goselne vasi pa osebni praznik.
Društvo upokojencev iz Šentjakoba v Rožu čestita Reziki Lederer za osebni praznik.
Petru in Heli Korpič iz Kršne vasi se je rodil sinček, katerega bosta dala krstiti na ime Peter-Pavel. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo, Petru-Pavlu pa želimo veliko sreče v življenju.
Martinov sejem v Borovljah
Letošnji Martinov sejem v Borovljah, bil je v ponedeljek, 5. listopada, je bil dobro obiskan. Kramarji so ponudili na kupe blaga, med katerim so seveda prevladovale gospodinjske potrebščine (od lonca za juho do nočne posode), obleke, obutev, predvsem zimski škornji in cokle in seveda sladkarije. Borov-Ijanci in pa okolišni vaščani so lahko po mili volji izbirali; zvečer pa so se trgovci in kramarji lahko veselili izkupička.
BILČOVS
NASTOP PLESALNE SKUPINE
Čas: v sredo, 14. 11. 1990, 14.00 Kje: v ljudski šoli
Prireditelj: SPD Bilka
VELI N JA VAS
ŽEGNANJE
Čas: v nedeljo, 11., in ponedeljek,
12. 11. 1990
Kraj: gostilna SEHER
Vsi prisrčno vabljeni
TAKOJ PRODAM RAČUNALNIK znamke Apple Macintosh Plus
čisto nov, še nerabljen. Novi računalnik stane 20.000 šilingov. Pri meni ga dobite ceneje, če pravočasno pokličete: Borut Hrlberšek, tel. (0463) 3 66 22 -26, Modestov dom, Celovec
Mlajša upokojenka, dobra kuharica in gospodinja IŠČE DELO pri intelektualni družini. Interesenti naj se javijo na šifro „Delo“ pri upravi Našega tednika.
Občina Pliberk: Zgrajen prvi odsek občinskega vodovoda
Preteklo soboto so v Šmihelu v tovarni filtrov Knecht slavnostno predali namenu prvi odsek novo zgrajenega občinskega vodovoda „Peca“. Pristojni referent Jože Part! (EU in župan Janko Pajank sta ob tej priložnosti poudarila pomen zadovoljive oskrbe z vodo v občini.
Gradnja prvega odseka novozgrajenega občinskega vodovoda je stala 23,9 mio. šilingov. Celotni vodovod pa bo občino Pliberk stal nad 50 mio. šilingov; občini bo desetletja, verjetno pa še dlje, zagotovil brezhibno vodno oskrbo.
Za vodo iz Pece se potegujejo tudi druge občine, kot npr. Velikovec in Dobrla vas, ki nimata najbolj posrečene lege, tako kot pliberški občani. Da je sploh prišlo do gradnje občinskega vodovoda, ima precejšen del zaslug
Posojilnica Borovlje:
Prvi odsek občinskega vodovoda je zgrajen. Preteklo soboto so ga slavnostno predali svojemu namenu. Z leve: župan Janko Pajank, pristojna občinska uradnica Sonja Müller in referent m. sv. Jože Part!.
Foto: Fera
pristojni referent in mestni svetnik Jože Partl, ki je v dolgotrajnih pogajanjih s posestniki v imenu občine nakupil vrelce in zemljišča. Pogajanja s posestniki so bila namreč v preteklosti neuspešna; referent je moral vložiti veliko truda, da je občina lahko končno kupila vrelce.
V okviru slavnosti so imele občinske požarne brambe tudi vajo pred tovarno Knecht. Na prireditvi sami pa je zaigralo društvo Godba na pihala iz Šmihela.
Silvo Kumer
Zadovoljiv Tedeo varčevanja 1990
Z letošnjim Tednom varčevanja (od 22. do 31.10.1990) so pri Posojilnici Borovlje (PoBo) zelo zadovoljni. V primerjavi z lanskim tednom varčevanja so vloge letos narasle kar za 62 %; predvsem mladina je prispevala znaten delež. Na sliki vidimo šolarje selske ljudske šole s svojimi učitelji, ki so na dan varčevanja, 31. oktobra, obiskali PoBo in prinesli svoje prihranke. Šolarje je poleg obeh poslovodij, Traudi Kraxner in Franca Keliha, pozdravil tudi predsednik PoBo gospod Janko Oitzl. Seveda so varčevalci posegali po vseh oblikah varčevanja; hranilne vloge z vezavo in brez nje pa krepko prednjačijo. Ta uspeti je PoBo na dan varčevanja, 31. oktobra, dosegla brez večje reklame in brez angažiranja vidnih osebnosti, predvsem s športnega področja, kakor je bila praksa v preteklosti.	-wafra-
Kgncert prijateljstva v Vogrčah
Slika zgoraj:
MePZ italijanske narodne skupnosti v Sloveniji „Cord Haliaetum" je prišel na gostovanje v Vogrče.
MoPZ „Foltej Hartman" iz Pliberka vodi Božo Hartman.
Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku je preteklo soboto povabilo na gostovanje zbor italijanske narodne skupnosti iz Slovenije. „To naj bi bil viden znak sodelovanja med narodi v prostoru Alpe-Jadran,“ je v uvodu poudaril predsednik SPD Edinost Joško Hudi, ki je poleg domačega zbora med nastopajočimi pozdravil tudi Smrtnikove fante iz Kort.
Sodelovanje med koroškimi Slovenci in zborom italijanske skupnosti „Cord Haliaetum" iz Izole je že nekaj časa zelo tesno. Italijani so zdaj prvič nastopili na Koroškem, v Pliberku, kjer jih je v imenu občine sprejel mestni svetnik Fric Kumer. V svojem pozdravnem govoru je mestni svetnik izpostavil pomen sodelovanja med narodnimi skupinami prav v času, ko se odpirajo meje in se Evropa zbližuje.
MePZ „Cord Haliaetum" je zapel vrsto lepih in melodičnih pesmi v svoji materinščini, zaključil pa je s slovensko in angleško pesmijo. Skozi venec pesmi je slovenske poslušalce vodila povezovalka v slovenščini. Dogovorili so se, da bo kmalu tudi pliberški slovenski zbor nastopil pri italijanski narodni skupnosti v Sloveniji; sodelovanje pa bodo razširili tudi na druga področja.
Ker Mešani komorni zbor iz Celja zaradi povodnji ni mogel dopotovati, so priskočili na pomoč Smrtnikovi fantje iz Kort, ki so želi prav poseben aplavz. Lep koncertni večer je izzvenel v družabnosti, kjer so se pevke
in pevci obeh narodnosti spoznali še bliže. Si|vo Kumer
Mohorjev stenski koledar za leto 1991
Koroška na starih podobah
Razprava o Koroški in starih vedutah je na platnicah koledarja z dvanajstimi podobami s Koroške zapisana v petih jezikih. Poleg nemščine, slovenščine, italijanščine in angleščine je letos prvič zastopana tudi furlanščina. Razpravo je napisal Arnulf Rohsmann, vodja Koroške deželne galerije.
Objavljene slike umetnikov, ki so ustvarjali v letih od 1660 do 1868, prikazujejo Koroško na starih podobah. Med njimi so Pernhart, Fromiller, Kremser, Mayer, Moro . . . Dvanajst barvnih podob krasi stenski koledar, ki bo s svojo mednarodno umetnostno-je-zikovno usmerjenostjo spremljal v letu 1991.
STRAN q petek,
U 9. novembra 1990
Nova ravnateljska mesta zasedena
Koroški deželni šolski svet je marca 1990 razpisal mesta ravnateljev na javnih obveznih šolah. Med razpisanimi mesti so bile tudi štiri šole na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona, in sicer na Bistrici v Rožu, Grabštanju, Selah in v Mohličah. Dokaz, da je kandidat usposobljen za pouk v nemškem in slovenskem jeziku, pa je bil potreben le za ravnateljsko mesto na eni izmed šol, namreč za Sele.
Po protestnem pismu predsednika manjšinskega sosveta dr. Matevža Grilca pa je prišlo do zadovoljive zasedbe teh ravnateljskih mest. Po modelu objektiviza-cije je dobila na Bistrici ravnateljsko mesto dvojezična učiteljica Hulda Ligi, v Selah dvojezični učitelj Fridi Mak, v Mohličah Fortunat Dujak, ki ima prav tako kvalifikacijo dvojezičnosti. V Grabštanju, kjer ni prijav k dvojezičnemu pouku, pa je prevzel ravnateljsko mesto g. Baratsch, ki ni dvojezičen.
Železna Kapla ima dvojezični otroški vrtec
Od 6. nov. 1990 ima Železna Kapla dvojezični otroški vrtec. Ta sklep je pretekli ponedeljek soglasno sprejel občinski odbor. Petnajst let si je Enotna lista prizadevala za dvojezični vrtec, šele pri županu dr. Haller ju pa je naletela na odprta ušesa. Županje pozdravil skupni sklep, kipa je v njegovih očeh le še formalno potrdilo za obstoječi vrtec, ki so ga že doslej vodili dvojezično.
Državna nagrada za našega urednika
V ponedeljek, 5. novembra 1990, je naš sodelavec Vincenc Gotthardt prejel na Dunaju avstrijsko nagrado za literarno kritiko. Visoko nagrado je Gotthardtu predala ministrica za pouk in umetnost dr. Hilda Havvličkova. Slavnostni govornik je bil pisatelj mag. Janko Ferk.
Kolega Gotthardt je svoje kritike objavljal pretežno v slovenskem cerkvenem listu Nedelja. Kolegu Gotthardtu za prejem visoke nagrade uredniki iskreno čestitamo!
Prizadevanja za dvojezični otroški vrtec so trajala dolga leta. Že pod županom Lubasom so zastopniki EL zahtevali dvojezični vrtec, šele 15 let po tem pa so ga tudi dobili. Soglasni sklep je pozdravil občinski odbornik Franc Smrtnik (EL), ki je dejal, da bi vrtec lahko imeli že prej, če bi poslušali Enotno listo. Občina si bi lahko prištedila tudi precejšnja denarna sredstva, saj je urad zveznega kanclerja na Dunaju pripravljen plačevati eno dvojezično otroško vrtnarico. Sklep je pozdravil tudi Jurij Pastork (KP). Pozitivno ga je ocenil tudi Peter Kuhar (SP), pri katerem so kapelški Slovenci v preteklih letih pogrešali prizadevanja za dvojezičnost v otroškem vrtcu in ga še pogrešajo tudi pri drugih vprašanjih v zvezi z dvojezičnostjo.
To se je izkazalo tudi v nadaljevanju občinske seje, ko so si občinski odborniki Franc Smrtnik in Lado Hajnžič (EL) ter Jurij Pasterk (KP) dosledno prizadevali za upoštevanje slovenskega jezika, kar pri drugih slovensko govorečih občinskih odbornikih
skorajda ni bilo moč zaslediti. Še najbolj odprt in pripravljen upoštevati dvojezičnost je bil župan Haller sam.
Tako so se ha zahtevo občinskega odbornika Franca Smrtnika domenili, da bodo spremenili občinski sklep iz leta 1985, ki ne predvideva slovenščine v občinskih protokolih. Temu sklepu se hoče priključiti tudi VP (podžupan Welz). S tem v zvezi je občinski odbornik Lado Hajnžič dejal, da to ni formalizem, ampak
viden znak prisotnosti dveh narodnih skupin v občini.
Turistični prospekt
Občinski svet je tudi sklenil, da tiska novo turistično zloženko (prospekt), s katero namerava občina vabiti goste na sejmih v Železno Kaplo. Prospekt bo stal pol milijona šilingov (v to vsoto je vključen tudi strošek za tisk turistične karte).
V zvezi s prospektom je občinski odbornik Lado Hajnžič predlagal, naj bi upoštevali tudi
drugi jezik in ne samo nemščino. Jurij Pasterk pa je zahteval, naj v prospektu upoštevajo prvotna krajevna imena. V zadnjem prospektu je namreč prišlo do pačenja domačih imen (npr. krajevno ime „Na prod“ je bilo prevedeno „Zum Verkauf“ itd.)
„Tuji gost naj bi že iz prospekta izvedel, da v Železni Kapli živita dve narodni skupnosti," je zahteval Franc Smrtnik, ki je iz pogovorov s turisti razbral, da to dvo-kulturnost gostje zelo cenijo. Župan Haller pa je predlagal, naj bi se pred tiskanjem prospekta še objektivno pogovorili o vseh omenjenih vprašanjih.
Razvojni koncept sprejet
Razvojni koncept (Orts- und Entwicklungskonzept) občine Železna Kapla bo veljal občino 780.000,—. Sklep je bil sprejet soglasno, občinski odborniki pa od investicije pričakujejo tudi primerne rezultate.
Gradnja čistilne naprave
Prvotno je bila gradnja čistilne naprave načrtovana skupno s tovarno Obir in z občino Žitara vas. Ker pa so tovarno Obir zaprli, jo
bo občina zdaj gradila sama. Projekt bo stal 16 mio. šil., zgrajen pa bo do leta 1993. S tem v zvezi se bo povišal prispevek za kanalizacijo (Kanalgebühr). Oddaljeni kraji, ki niso priključeni na kanalizacijo, pa bodo morali pustiti odplake odvažati.
Nujnostni predlog za bivše delavce Obirja
Župan dr. Haller je v imenu svoje frakcije vložil še nujnostni predlog, v katerem občina zahteva od dežele izpolnitev oz. izplačilo denarja, ki ga je deželna vlada namenila bivšim delavcem tovarne Obir. Predlog je, kot je znano, zavrnil^ koroški deželni zbor (FP/VP). Županovemu nuj-nostnemu predlogu so se priključile tudi vse druge frakcije tako, da so glasovale zanj. (Razen odbornika FP, ki ga menda že nekaj časa niso videli na občinskih sejah.)
Občinski odbor je odobril tudi letni obračun za preteklo leto v višini 77 mio. (dohodki) in 78 mio. (izdatki), kar pomeni izredno povečanje letnega proračuna.
Silvo Kumer
GOSPODARSKI STENOGRAM
•	Industrija pospešuje študij v tujini
Koroško združenje industrialcev razpisuje več štipendij za študente, ki želijo študirati v tujini, ali se tam raziskovalno^ oz. znanstveno izpopolnjevati. Štipendije lahko dobijo študentje oz. študentke, ki se nameravajo po študiju v tujini zopet vrniti na Koroško.
Štipendije so predvidene za vsakdanje študijske usmeritve: gospodarstvo, informatika, tehnika, kemija, fizika, montanistika in pravo.
Zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije pri Koroškem združenju industrialcev (Kärntner Industriellenvereinigung), tel.: 0463/566150.
•	Cenen uvoz ovčjega mesa
Predsednik kmetijske zbornice Deutschmann je na svoji zadnji tiskovni konferenci ostro kritiziral, da nekatere zahodne avstrijske zvezne dežele izvažajo ovčje meso, za kar so potrebne visoke izvozne podpore. Medtem pa Avstrija uvaža ogromno ovčjega mesa, ki je na domačem trgu za povprečno 15,— cenejše kot domače. Uvoz ovac se je od leta 1987 do leta 1989 zvišal
za 90 %. Ob vsem tem pa je Deutschmann opozoril na izredno kvaliteto domačega ovčjega mesa; ovce se v glavnem skozi vse leto pasejo na domačih planinah, kar zagotavlja izredno kvalitativen in naraven produkt.
•	Ježevke (Spikes) dovoljene
Uporaba ježevk (Spikes-Reifen), je zaradi slabega vremena dovoljena že ta teden. Sicer ta sprostitev po navadi velja od 14. novembra naprej. Z ježevkami lahko vozite do 7. aprila 1991.
•	Mejne blokade obremenjujejo izvoz živine
Mejne blokade proti Italiji močno obremenjujejo koroški izvoz živine. V teku 14 dni, ko ni bil mogoč nikakršen izvoz živine v Italijo, je ta dobila iz drugih držav 2.500 ton govejega mesa. Prevelika produkcija v gospodarskem prostoru Evropske skupnosti je privedla do tega, da so cene na trgu padle za 66 % pod orientacijsko ceno. Prav tako so močno padle tudi cene rejne živine, in sicer povprečno za šil. 1.500,— na glavo.
Meseca septembra pa je močno padla tudi cena prašičev, in sicer za šil. 3,— na kilogram.
Dm zvečer: nastgp	Nepozabno gostovanje v Nižji Avstriji
_B	■■	■	•	■
dr. Baniča v Calavcu
Danes, v petek, 9. 11. 1990, ob 18. uri bosta v celovškem hotelu Der-muth (Št. Martin, Kohldor-ferstr, 52) predavala podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger in podpredsednik hrvaške vlade dr. Mate Babič. Oba sta pristojna za gospodarska vprašanja. Tema njunih predavanj in razgovora z udeleženci se glasi: „Slovenija in Hrvaška na poti k tržnemu gospodarstvu — posledice za gospodarske odnose z Avstrijo".
Prireditelj te nadvse zanimive prireditve je Koroška trgovska zbornica — sekcija za zunanjo trgovino. Kot je znano, je bil letos spomladi za predstojnika te sekcije izvoljen direktor Zadružne zveze, dipl. trg. J. Habernik.
MoPZ „Kralj Matjaž“, Folklorna skupina SKD „Globasnica“ in ansambel „Korenika“ so letošnji državni praznik ob 26. oktobru doživeli na izredno dostojen in prijeten način. Gostovali so v nižjeavstrijskem kraju Bad Fi-schau-Brunn, kjer so na povabilo tamkajšnjega moškega zbora predstavili slovensko pesem in folkloro. Navdušenje publike je bilo nepopisno, prav tako gostoljubnost. Sklenili smo prijateljstva, ki se bodo gotovo ohranila preko nastopa ob letošnjem državnem prazniku.
Ko smo se z avtobusom pripeljali v Bad Fischau-Brunn, so nas pred Raiffeisenovo banko sprejeli s petjem, z godbo in vinom. Poleg tega sta nas v prisrčnih besedah pozdravila župan Moser in predsednik zbora „MGV Bad Fischau-Brunn" dr. Johann Hirsch. Da je prišlo do tega gostovanja, je predvsem zasluga dr. Hirscha. Le-ta poučuje na dunajski Raiff-
Prvi z desne: predsednik MGV „ Bad Fischau-Brunn" dr. Johann Hirsch. Poleg Jurija Mandla župan Bad Fischaua Moser.	Foto: Mihael igerc
eisenovi akademiji, kjer obiskujejo tečaje tudi nastavljenci slovenskih zadružnih ustanov. Na enem takih tečajev je uspelo vzpostaviti potrebne stike za organiziranje prireditve, kjer smo predstavili slovensko pesem in folkloro v Bad Fischauu.
Kot že zabeleženo, so se predstavili MoPZ „Kralj Matjaž" (zbo-
rovodja Hanes Košutnik), folklorna skupina SKD „Globasnica" (vodstvo Janja Boschitz in Rado Markitz) ter ansambel „Korenika" (Albert Krajger) na zelo simpatičen in kakovosten način. Reakcija ljudi je bila brez izjeme: „Kaj takega pri nas že dolgo nismo doživeli." Za povezavo je skrbel mag. Janko Kulmesch, ki
ni predstavil samo vsebine pesmi in plesov, temveč tudi občino Pliberk, njeno dvojezično prebivalstvo ter gospodarsko in kul-turno-politično situacijo.
Podpredsednik „Kralja Matjaža" ter občinski odbornik Enotne liste Jurij Mandl pa je v imenu občine posredoval pozdrave Pliberškega župana Janka Pajenka in podaril županu Bad Fischaua Moserju ter predsedniku moškega zbora dr. Hirschu primerna darila.
Z lepimi darili so koroške kulturnike počastili tudi naši pevski kolegi ter občina Bad Fischau-Brunn. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Bad Fischau-Brunn, njihovemu predsedniku dr. Hirschu, družinam, pri katerih smo našli prenočišče, ter občini z županom Moserjem na čelu za njihovo res prisrčno gostoljubnost. Iz srca jim zagotavljamo, da tega gostovanja ne bomo pozabili ter da se že danes veselimo 26. oktobra 1991, ko nam bodo naši nižjeavstrijski prijatelji vrnili obisk na Koroškem.
Italijanski parlament naj ustavno zaščiti Slovence
Deželni svet Doline Aoste je pred dnevi soglasno odobril resolucijo, ki poziva italijanski parlament, naj v najkrajšem času odobri zakon za zaščito slovenske manjšine, ki naj bo v skladu z italijansko ustavo in mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Republika Italija. Zakon naj zlasti zajamči pravico do rabe slovenskega jezika v odnosu do vseh oblasti, in to na vsem ozemlju, na katerem je zgodovinsko naseljena manjšina.
Vest o pomembnem sklepu Avtonomne dežele Dolina Aoste je sporočila Slovenski skupnosti stranka francosko govoreče manjšine Union Valdčtaine, ki je s podpisom 12 svetovalcev septembra predložila omenjeno resolucijo. „Opraviti imamo s sadom sodelovanja in solidarnosti med manjšinami," ugotavlja v tiskovnem poročilu deželno tajništvo Slovenske skupnosti. O vsebini dokumenta so se namreč predstavniki Union Valdčtaine pogovarjali tudi s Slovensko skupnostjo in s Sindikatom slovenske šole. Že pred časom pa je podobno listino v Boznu predložila Južnotirolska ljudska stranka.
Valdostanski deželni svet v resoluciji, ki jo je podprlo vseh 30 prisotnih svetovalcev, poudarja, da Slovenci že dolgo čakamo na izpolnitev obljub o zaščitnih določilih, saj je med drugim tudi statut dežele Furlanije-Ju-lijske krajine popolnoma obšel ustavno določilo, ki ga vsebujeta 6. člen in 10. prehodna določba ustave. Vladni osnutek „Maccanico" pa ravno glede javne rabe slovenščine pada pod raven ustavnih in mednarodnih določil.
Resolucijo so iz Aoste poslali parlamentu, predsedniku republike, predsedniku vlade, ministru za deželna vprašanja, parlamentarcem iz Furlanije-Julijske krajine in Doline Aoste, predsed. skupin v poslanski zbornici in senatu ter predsedniku dež. sveta Furlanije-Julijske krajine.
Jevnikar in Brezigar obiskala slovenski šolski center v Špetru
Prejšnji mesec sta deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar in deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar uradno obiskala slovenski šolski center v Špetru v Benečiji. O problemih, s katerimi se ubada ta izredno pomembna ustanova, sta se pogovarjala s predstavniki Zavoda za slovensko izobraževanje, šolskega osebja in staršev. Uvodno poročilo sta predstavila predsednik Zavoda Pavel Petričič in ravnateljica Živa Gruden.
Predstavnika slovenske stranke sta izrazila priznanje za delo, ki ga opravljajo vrtec, šola in številni tečaji, ki tako nadomeščajo državo, ki na šolskem področju ne izpolnjuje svojih dolžnosti do Slovencev v Videmski pokrajini in nadaljuje s politiko asimilacije slovenskih otrok že v najnežnejših letih.
Kultura
STRAN
kulturni stenogram
Igralska skupina „Zarja“ igra za žrtve poplav v Sloveniji
Igralska skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple igra v petek, 9. novembra 1990, ob 19.30, v novi cerkvi v Dravljah pri Ljubljani igro „Umor v katedrali“. Cisti dobiček je namenjen žrtvam poplav v Sloveniji. Da bo izkupiček čimvečji, sta se v to podporno akcijo vključila tudi' podjetje Sienčnik (igralcem nudi brezplačen prevoz) in IRH (nudi tovornjak)
Izšla je nova številka LOG
Levu Deteli, neumornemu literarnemu ustvarjalcu ter podi-ralcu mej na literarnem področju, je ponovno uspelo nagovoriti vrsto znamenitih in priznanih pisateljev različnih narodnosti. Naj jih tu omenimo le nekaj: Tomislav Blažev, Uriel Giraldo Alvarez, Oliver Friggie-ri, Eugene Guillevic, Carla Kraus, Milena Merlak, Hans Raimund in Veno Taufer. Lev Detela predstavlja v tej številki Loga dolgo časa zamolčanega slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola.
Gledališki festival Alpe-Jadran v Beljaku
Od 12. do 17. novembra bo v Beljaku gledališki festival Alpe-Jadran. SPOT 90 je geslo tega festivala. Na tem festivalu bo nastopilo tudi Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, in sicer 13. novembra ob 19. uri v Kongresni hiši v Beljaku z igro „Šeherezada“. Ta pravljični spektakel prikazuje zgodbo sultana in njegovega brata iz znane knjige iz arabskega sveta „Tisoč in ena noč“. Ob vsem tem, ko so vabili Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane na gledališki festival Alpe-Jadran v Beljak, je kritika, da bi morala biti v to dogajanje vključena tudi slovenska narodna skupnost, upravičena. Upravičeno sta čakali na povabilo k sodelovanju Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza.
Pesnik in narava — razgovori v Innsbrucku
Letos je na Koroškem rojena pisateljica Ingeborg Teuffen-bach že petnajstič vabila na razgovor v Innsbrucku. Nad 20 avtorjev in avtoric iz sedmih držav se je odzvalo povabilu. Geslo letošnjih razgovorov je bilo „Pesnik in narava". Tega pisateljskega srečanja v Innsbrucku se je udeležil tudi Janko Ferk.
Mohorjeva predstavlja Stromberger
Mohorjeva založba bo predstavila na Knjižnem tednu novo kaseto BARBARE STROMBERGER z naslovom „LIVE 1990“.
Predstavitev bo v petek, 9. novembra 1990, ob 19. uri v Slavnostni dvorani Trgovske zbornice v Celovcu, Bahnhofstraße 42.
IVO SVETINA
ŠEHEREZADA
vzhodno-zahodna opera Šeherezadi Beganovič zgodba o sultanu Šahri-jaru in njegovem bratu
Režija: Tomaž PANDUR Šeherezada v svojem podnaslovu nosi oznako vzhodno-zahodna opera, vendar ni opera v klasičnem pomenu. Podnaslov skuša opozoriti na sozvočje vzhodne in zahodne polovice sveta, t. j. orienta in Evrope. Šeherezada namreč črpa svojo zgodbo iz zbirke orientalskih pravljic, iz Tisoč in ene noči. Preizkuša, če brezmejna fantazija, ljubezen in krutost orientalske pravljičnosti današnjemu gledalcu kaj pomeni.
v torek, 13. 11. 1990, ob 19. uri v Kongresni hiši v Beljaku
Sporočamo žalostno vest vsem članom in prijateljem slovenskega zadružništva na Koroškem, da nas je v nedeljo, dne 4. novembra 1990, v 71. letu starosti za vedno zapustil
dipl. trg. Janko Urank
Rajni je bil zvest in zaslužen sodelavec naše zadružne ustanove; ob strani ji je stal z vsemi svojimi bogatimi izkušnjami in s svojo pripravljenostjo za pomoč.
Ohranili ga bomo v častnem spominu.
Pogrebna svečanost bo v petek, dne 9. novembra 1990, ob 14. uri na pokopališču v Hodišah.
POSOJILNICA-BANK CELOVEC
Avstrijski teden knjige — pankrt, ki ga nihče noče?
Ali bo Avstrijskemu tednu knjige, letos je že 43. na pohodu, odklenkalo? Take in podobne možnosti je v okviru predstavitve letošnjega knjižnega tedna razodela šefica koroškega gremija knjigotržcev, gospa Worsch. Vzroke je menda potrebno iskati predvsem na Dunaju, kjer sedi glavni gremij avstrijskih knjigotržcev; ta je tog, nefleksibilen etc. Obstajajo pa tudi predlogi za prenovo tega tedna, predvsem po oblikovno-vsebinski plati in do leta 1991 naj bi bili načrti zanjo pripravljeni. Če ne bodo ustrezali, potem bo tednu knjige lahko celo „odklenkalo". Kar pa Koroška očita Dunaju, sama prakticira v praksi. Že lani je Naš tednik v sodelovanju z Mohorjevo založbo vprašal, zakaj ta teden ni dvojezičen. Tedaj nam je tedanji predstojnik gremija Otto Worsch odgovoril, da to pač preprečuje Dunaj. Dunaj pa nam je dejal, da je to zgolj koroška zadeva. Letos smo spet „pobarali“ in vprašanje še popestrili z drugim vprašanjem: zakaj se koroški knjižni teden ne odpre tudi drugim kulturnim, jezikovnim in geografskim območjem, predvsem južnemu delu biv-
še Kakanije. Odgovorili so, da je to sicer lep predlog, ki ga bodo v prihodnje upoštevali; dvojezičnost pa nekaj stane in na plakatih ni prostora za slovenska besedila.
Kdor je tako škrt, naj se ne čudi, če gredo po gobe zaradi „uhr-nosti“ vsi dobri načrti.
Pri tednu knjige, trajal bo od 8. do 13. novembra, tudi letos sodelujejo slovenske koroške založbe.
V petek, 9. novembra, je ob 19. uri zvečer v slavnostni dvorani Trgovske zbornice skupni večer dveh založb — Mohorjeve in Alekto.
Gösta Maier bo predstavil svo-
je delo „Der elektrifizierte k. u. k. Hofoptiker“, Ludwig Fleischer „Rakontimer“, Barbara Stromberger pa svojo novo kaseto „Live 1990“.
V	soboto, 10. novembra, ob 19.30, pa bo Drava predstavila svoje nove znanstvene izdaje.
V	ponedeljek, 12. 11., ob 19.30, pa prireja Perkonigova družba dvojezični literarni večer z Majo Haderlap, ki bo brala iz Bajalic.
V	času od 17. do 22. 11. 1990 bo okrajni knjižni sejem v Št. Vidu ob Glini (ali „nemškem Šentvidu“), od 24. do 27. 11. 1990 pa v Sovodnjah (po nemško Gmünd).
CELOVEC
Vabimo vas na 14. redni občni zbor Zveze koroških partizanov, ki bo v
nedeljo, dne 11. 11. 1990, ob 9.30 v prostorih Mladinskega doma v Celovcu, Mikschallee 4.
Po občnem zboru bo tovariško srečanje v Mladinskem domu.
BILČOVS
Koncert ansambla SHALOM „Zgodba o prijateljstvu“
v soboto, 17. 11. 1990, ob 19. uri po maši v cerkvi v Bilčovsu
ŠMAR J ETA v R.
Igra: „Hočete igrati z mano?“ (Marcel Achard)
v soboto, 17. 11. 1990, ob 19. uri v farni dvorani v šmarjeti v Rožu. Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel. Prireditelj: Katoliška prosveta v šmarjeti v Rožu
ŠENTPRIMOŽ
Koncert cerkvenih pesmi (A. M.
Slomšek — Večernica) v soboto, 17. 11. 1990, ob 18.30 (po maši) v cerkvi v Šentprimožu
STRAN
Osmrtnice
Vsej slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo, dne 4. novembra 1990, v 71. letu starosti prezgodaj umrl
podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dolgoletni predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu
Pokojni je bil vse svoje življenje neutrudni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem, posebno mu je bila pri srcu slovenska mladina, v katero je vlagal vse svoje upanje.
Koroški Slovenci se klanjamo spominu svojega velikega rojaka in zaslužnega narodnega delavca. K večnemu počitku ga bomo pospremili v petek, dne 9. novembra 1990, ob 14. uri na pokopališču v Hodišah.
Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki težki bolezni nenadoma zapustil moj ljubljeni mož, naš dobri atej, ded, tast, brat, svak in stric, gospod
Našega dragega rajnega bomo pospremili v petek, dne 9. novembra, ob 14. uri na pokopališču v Hodišah k zadnjemu počitku.
Hodiše, Celovec, Galicija, Dunaj,
dne 4. novembra 1990
V globoki žalosti :
Marjeta, žena
Janko, Mici, Matjaž, Andrej, otroci z družinami
v imenu vseh sorodnikov
Po želji rajnega prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujete ustrezen znesek za „ZDRUŽENJE STARŠEV" na Slovenski gimnaziji v Celovcu, konto 3.027.687 pri Posojilnici v Celovcu.
Janko Urank
. trg. Janko Urank
* 9. 5. 1920 t 4. 11. 1990
Radio/TV/Prireditve
STRAN
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 9. nov.
Koroški liki (R. Vospernik). Jezikovni pogovor (J. Messner). Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač)
SOBOTA, 10. nov.
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 11. nov.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel
(žpk. Mirko Rakovnik). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi
PONED., 12. nov.
Nogometna sezona se je iztekla — analiza.
TOREK, 13. nov.
Partnerski magazin.
SREDA, 14. nov.
Glasbena sreda. Večerna: 21.05—22.00 A. M. Slomšek (I. Virnik)
ČETRTEK, 15. nov.
Rož — Podjuna —
Zilja
Ponedeljek, 12. novembra 1990 NI bila od muh letošnja nogometna sezona. Up In obup tako blizu, veselje In razočaranje, prekipevajoči občutki, ki smo jim dali duška ob zelenih poljanah slave. No, brez skrbi, saj gre naprej — kmalu, vigredi. Sedaj pa je mraz popadel vrle žogobrce v bedrca in so pravočasno odnehali, da si naberejo dosti sape in moči za odločilne spopade, ko bo spet bolj zelena trava na nogometnih igriščih, ko se bodo zacelile poškodbe. No, nikogar zaenkrat še ni moč odšteti. Ne tistih, ki tik pod vrhom tabele preže na tisti odločilni trenutek, ko bodo zamenjali vodeče, ne tistih, ki se spodaj pri koncu tabele krčevito otepajo Izpada. — Kako prizadeti sodijo o dosedanjem izkupičku? Kdo od njih bo argumentiral tudi samokritično? Ali so res krivi vsega hudega samo možje v črnem, sodniki? Analiza, repriza, izgledi v športni oddaji, ki jo bo pripravil Marjan Velik.
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“,
11.11., ob 13. uri na FS 2 predvidoma
z naslednjimi prispevki:
Zbornica koroških Slovencev
Slovenske knjige v javnih knjižnicah
Globasnica: župan Albert Sadjak t dipl. trg. Janko Urank Vesti
Mihec Mahec: Lisica in zajček Slovenski oktet na Zilji Nagrada za literarno kritiko
BAJTIŠE
PEVSKO SREČANJE
Čas: v nedeljo, 11. novembra, ob 15. uri Kraj: Gostilna .Pri Lenčiji"
Nastopajo: Vaščane iz Zgornje vesce, Mladinska skupina SPD „Herman Velik" in Malejev Šiman.
Prireditelj: SPD „Herman Velik", Sele-Kot
DRAVLJE pri Ljubljani
Igra: UMOR V KATEDRALI
Čas: v petek, 9. novembra, ob 19.30 Kraj: nova cerkev v Dravljah pri Ljubljani Nastopa: Igralska skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple
Izkupiček tega koncerta je namenjen žrtvam poplav v Sloveniji
BLEŠČEČA
„S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI“ — Srečanje s pisateljem Matjažem Kmeclom (avtor knjige „S prijatelji pod macesni“) Termin je preložen na 17. nov., ob 13. uri Kraj: Koča „Na Bleščeči" pod Jepo (odcep na Kopanje pri Ledincah s ceste Šentjakob—Loče)
Prireditelji: Slov. plan. društvo „P. Markovič", Rožek in Mohorjeva založba, Celovec
BELA pri Železni K.
MARTINOVANJE
Čas: v soboto, 10. 11., ob 20. uri Kraj: v gostilni Podobnik v Beli Nastopajo: Orig. Alpentrio Zeltweg (iz Štajerske), Frauenterzett Turner See, Trio Pavlič, Schuhplattlergruppe Millstatt Prireditelj:	Alpski klub „Obir" na
Obirskem
RADIŠE
UMETNIKI MED NAMI — Srečanje s kitajskima slikarjema WU SAOXIANG in JIANG SHUO (Dvorec), s pisateljem Jankom Messnerjem (Tuce) in s slikarko Zorko Loiskandl-Weiss (Spodnje Rute) Čas: v petek, 9. 11., ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Kulturni spored: skupine SPD „Radiše“, odprtje umetnostne razstave, literarno branje iz življenja umetnikov, družabno srečanje
Razstava je odprta v petek, 9. 11., od 19. do 23. ure, v soboto, 10. 11., od 13. do 19. ure, v nedeljo, 11. 11., od 9. do 16. ure
Prireditelj: SPD „Radiše"
ŠENTJAKOB
TRGOVINA Z UBOŠTVOM — PREDAVANJE IN POGOVOR
Predava: Wolfram Mannebach, gosp. svetovalec bolivijske vlade Čas: v četrtek, 15. 11., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu Prireditelj: Katoliška prosveta Šentjakob v Rožu
(Predavanje bo v nemškem jeziku)
SELE
Igra: „MARTIN KRPAN“
Čas: v nedeljo, 11. 11. 1990, ob 11. uri (po maši)
Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa: igralska skupina iz Globasnice Prireditelj: KPD „Planina" v Selah
BELJAK
„ŠEHEREZADA“ — Razkošna glasbena pravljična zgodba iz arabske zbirke „Tisoč in ena noč“
Čas: torek, 13. 11. 1990, ob 19. uri Kraj: Kongresna hiša v Beljaku Nastopa: Slovensko Mladinsko gledališče iz Ljubljane
Slovensko Mladinsko gledališče nastopa v okviru gled. festivala Alpe-Adrija, ki bo od 12. do 17. 11. 1990 v Beljaku.
SODALITAS
ŽRELEC
SREČANJE V DOLINI
Čas: v soboto, 17. 11. 1990, ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani večnamenske hiše v Žrelcu
Slovensko prosvetno društvo „Radiše" se predstavlja s sliko, besedo, petjem, glasbo in drugimi nastopi.
CELOVEC
Otroška prireditev KORENČKOV PALČEK,
Svetlana Makarovič
Čas: v nedeljo, 18. 11. 1990, ob 16. uri Kraj: v ORF-teatru v Celovcu Nastopa: Lutkovno gledališče Ljubljana Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
PLIBERK
KONCERT Akademskega pevskega zbora „BORIS KRAJGHER“ in folklorne skupine „ŠTUDENT“ iz Maribora
Čas: v soboto, 17. 11. 1990, ob 20. uri Kraj: pri Schwarzlnu v Pliberku Prireditelja: MePZ „Podjuna-Pliberk" in Krščanska kulturna zveza
CELOVEC
Osrednja gledališka predstava Krščanske kulturne zveze
Veseloigra „DUNDO MAROJE“
(Marin Držič)
Nastopa: Mestno gledališče ljubljansko Čas: v soboto, 8. decembra 1990, ob 14.30
Kraj: v Mestnem gledališču v Celovcu
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Franc Wakounig, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26.
Tlak: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik', Viktringer Ring 26. 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8. 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— Sil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.).
RAZPIS
Slovensko planinsko društvo in revija „Družina in dom“ vabita na
tradicionalni fotografski natečaj „PLANINE V SLIKI“
Pogoji: Sodelujejo lahko le amaterji; vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne ali črno-bele, na planinsko temo. Format; 22 x 30 cm, najpozneje do 31. 12. 1990
na naslov:
Slovensko planinsko društvo, Celovec,
Tarviser Str. 16,
9020 Klagenfurt/Celovec
10 najlepših slik bo nagrajenih in razstavljenih na fotorazstavi „PLANINE V SLIKI“
Slike bo ocenjevala posebna tričlanska žirija. Po končani razstavi bodo slike vrnjene avtorjem. Za morebitne poškodbe slik organizator ne odgovarja!
Slovensko planinsko društvo, Celovec
Družina in dom, Celovec
om v
v petek, 9. nov., ob 19.30 KRIŽ S KRIŽEM (hrbtenica) Predavatelj: Valid Hanuna
v soboto, 10. novembra, od 9. do 17. ure
TEČAJ: MASAŽA, nem.
Voditeljica: Ingeborg Siegert
od sobote, 10. novembra, od 14.30 do nedelje, 11. novembra, do 13. ure
Blbliodrama: SLEDITI IN SE NAJTI,
nem.
Voditelja: prof. dr. Gerhard Hammerschmied, prof. mag. Hermann Wilhelmen
v ponedeljek, 12. novembra, ob 19.30 SLOVENSKA REVOLUCIJA IN KOROŠKO VPRAŠANJE (Iz serije „Mi in naša zgodovina")
Predavateljica: mag. Jerca Vodišek-Stavič
v sredo, 14. novembra, ob 19.30
ZAŠČITA OKOLJA V GOSPODINJSTVU (1. del), nem.
Predavateljici: dipl. inž. Maria Hofer
in dipl. inž. Doris Lassnig
Kraj: pri družini FERA, Grabalja vas
Prireditelj: KIS Sopriredltelj: Dom v Tinjah
v petek, 16. novembra, ob 19.30
SPREHAJANJE DUŠ IN VSTAJENJE, nem.
Predavatelj: DDr. Bernhard Wenisch
v petek, 16. novembra, ob 19.30
KAJ IMAJO NAŠI KMETJE OPRAVITI S KOROŠKIM PLEBISCITOM? Plebiscitna odločitev in posledice — današnji položaj kmetijstva v obmejni regiji — težave in možnosti v prihodnosti . . .
Predavatelja: Dr. Teodor Domej, slov., in mag. dr. Hans Madritsch, nem.
v soboto, 17. novembra, od 9. do 17. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: ORNAMENTIKA Z VOZLI, nem. Voditeljica: Gertrude Leitner
GALERIJA TINJE
RAZSTAVA DEL UROŠA ŽITNIKA
(olje, gvaš in akvareli)
Razstavo si lahko ogledate do 21. novembra 1990
ROŽEK
„KOROŠKI VEČER“
Čas: v soboto, 10. 11., ob 19.30
Kraj: v kulturni dvorani na Muti v Fari
Nastopajo: Suški oktet, Obirski ženski oktet, MePZ „Lipa" iz Velikovca
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku
STRAN
petek,
9. novembra 1990
Pisma bralcev/Oglasi
PISMA BRALCEV
Auf ein offenes Wort, Herr Landeshauptmann!
ln den letzten Tagen vor dem diesjährigen 10. Oktober diskutierten wir ernstlich darüber, ob es nicht an der Zeit wäre, daß slowenisch- und deutschsprechende Kärntner den Landesfeiertag gemeinsam feiern könnten. Manche unserer Gesprächspartner bedauerten, daß die Kärntner Slowenen mit ihrer offiziellen Vertretung auch im 70. Jubiläumsjahr der vom Land Kärnten organisierten Feier lieber fernblieben.
Im Nachhinein müssen leider auch wir ernüchtert festhalten, daß diese Abstinenz durchaus gerechtfertigt war. Als österreichische Staatsbürger bedauern wir Ihre Festrede, die nach unserer Einschätzung in weiten Bereichen geradezu ein Musterbeispiel NICHT-STAATSMÄNNI-SCHEN Verhaltens und Agierens offenbarte. Es wurde uns auch einmal mehr bewußt, daß Kärnten zwar einen Landeshauptmann hat, dieser jedoch seine volksbewußten slowenischen Landsleute keinesfalls vertreten will.
Wir wundern uns auch darüber nicht, daß sehr viele Kärntner Slowenen diese Festrede als Schmähung empfanden, denn sowohl im Ton als auch in der Wortwahl wurden viele an eine Zeit erinnert, die die meisten von uns als überlebt glaubten. Die Beteuerungen, wonach den damals für Österreich stimmenden Kärntner Slowenen Dank und Anerkennung des Landes gebühre, erwiesen sich ziemlich unmißverständlich als Feigenblätter, haben Sie doch mehrfach ganz unverhohlen auf die Feinde Kärntens hingewiesen und wider besseres Wissen (?) die Menschenwürde mißachtende Trennung von Slowenen und Windischen herausgestrichen.
Herr Landeshauptmann, Ihre Festrede offenbarte einmal mehr genau jene Grundeinstellung gegenüber den nichtkonformistischen Landsleuten, welche von NICHTGROSSDEUTSCHGESINNTEN und auch von vielen kritischen und verantwortungsbewußten Landsleuten sowohl der slowenisch- als auch der deutschsprechenden Bevölkerung als Provokation, Schmähung oder Demütigung empfunden wird.
Wenn ein Landeshauptmann von Kärnten bei der Aufzählung von Notzeiten zwar die Besetzung Kärntens durch die Franzosen um 1800 und die Besetzung Halb-Kärntens durch Truppen des SHS-Staates anführt, die Streichung ganz Österreichs (in-
klusive Kärntens!) durch Hitlerdeutschland und die 7-jährige Terrorherrschaft der NAZIS von 1938— 1945 einfach kommentarlos ausblendet, dann ist jeder noch kritikfähige Mensch in Kärnten und Österreich auf gerufen, hierzu allergrößter Vorsicht zu mahnen. In Ihrer Rede wurden unmißverständlich Feindbilder heraufbeschworen: die Gefahr aus dem Süden (sprich: die „nicht heimatverbundenen'' und volksbewußten Slowenen!) und die „uneinsichtigen Helfershelfer in den Wiener Zentralstellen“ (sprich: Historiker und Intellektuelle im übrigen Österreich, welche die Bedeutung des militärischen Abwehrkampfes nicht überbewerten wollen). Diese beiden Gruppen wurden in Ihrer Rede zwar nicht expressis verbis jedoch für alle spürbar als potentielle Gefahr für Kärnten auch in der heutigen Zeit dargestellt.
Recht bezeichnend war auch Ihr „Versprecher“ im Zusammenhang mit der Forderung nach verstärktem Singen der 4. Strophe des Kärntner „Heimat(DIENST)liedes“. Diese 4. Strophe wurde bekanntlich erst später hinzugefügt und wird von vielen friedliebenden Kärntnern lieber nicht gesungen, weil sie allzusehr die mit „Blut geschriebene Grenze" hervorhebt und dadurch die Verständigung innerhalb Kärntens erschwert.
Wir glauben, daß genau diese Tonart und derart zur Schau gestellte Haltungen seinerzeit wesentlich zum Zerfall des Vielvölkerstaates ÖSTERREICH-UNGARN beigetragen haben. Die NICHT-deutschen Völker wurden immer mehr brüskiert, in vielen für sie wichtigen Entscheidungen übergangen bezw. „übersehen“.
Nicht zuletzt darf ein gemeinsames Oktoberfest auch die Entwicklung gleich nach der Volksabstimmung bis in die heutige Zeit nicht unberücksichtigt lassen. Es ist aus der Sicht eines Kärntners slowenischer Volkszugehörigkeit unmöglich zu übersehen, daß die Slowenen in Kärnten seit 1920 bis heute statistisch fast schon gestorben sind. Jeder ernstzunehmende Mensch weiß aber auch, daß kein Volk auf dieser Erde sich selbst aufgibt, es sei denn, das gesellschaftliche Umfeld zwingt es dazu.
Herr Landeshauptmann, Sie sprechen oft von den sogenannten „ALT-PARTEIEN", wenn Sie die ÖVP oder
SPÖ meinen. Wer nun Ihre Festrede etwas näher „unter die Lupe“ nimmt, kann sich des Eindrucks von so manchem Antiquarischem kaum erwehren.
Abschließend möchten wir noch unserer Freude Ausdruck verleihen, daß es in vielen Kärntner Orten im Laufe des heurigen Oktobers Veranstaltungen gab, welche zu Optimismus berechtigen. Wir sind zuversichtlich, daß es vor allem unter den Jungwählern auch der FPÖ immer mehr Menschen geben wird, die kritische Anmerkungen zu den bisherigen Oktoberfeiern nicht gleich als „Nestbeschmutzung“ betrachten.
Friedrich Kert, Agnes Kerl Nonča vas 72, Pliberk
Srečanje
v Slomškovem domu
V	soboto, 3. 11. 90, smo se v Slomškovem domu v Celovcu zbrali na posvet zastopniki sledečih slovenskih mladinskih organizacij: Katoliška mladina (KM), Klub študentov in študentk na Dunaju (KŠŠD), Koroška dijaška zveza (KDZ), Mlada KEL ter Slovenski skavtje.
Srečanje je v prvi vrsti veljalo posvetu o zastopstvu slovenskih mladinskih organizacij v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) ter v koordinacijskem gremi-ju. Korak, da smo stavili prošnjo za vstop v oba gremija, je izraz želje slovenske mladine po skupnem zajemnem delovanju in ne po prerekanju.
Iz želje, da bi uskladili politično nastopanje slovenskih mladinskih organizacij, smo se združili v delovno skupnost „SMO“ (slovenske mladinske organizacije). Za zastopnike zgoraj navedenih slovenskih mladinskih organizacij v KOKS-u in v koordinacijskem gremiju so bili izvoljeni Hanzej Sticker (KM), Milan Piko (KŠŠD) in Zalka Kuchling (Mlada KEL). Ob tej priliki je bil soglasno sprejet tudi poslovnik, ki bi urejeval delo skupnosti „SMO“.
V	zvezi z vprašanjem učinkovitejšega delovanja mladinskih organizacij smo razpravljali o ustanovitvi skupnega tajništva, ki bi naj omogočalo hitrejši informacijski pretok, oz. preko katerega bi se dale izvesti skupne kulturno-politične akcije koroške slovenske mladine.
Zalka Kuchling
Slovencem doma in po svetu
Napočil je nujni — in morda skrajni — čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmatičnem polpreteklem času. Čas strahu je minil, nastopil je čas za besedo.
Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in 19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
Komisija se je zavzela, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala seči tudi v dogajanja med vojno, kolikor se bo izkazalo, da so neposredno vplivala na povojno dogajanje.
Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas.
Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili poboji in podobno, po-datki-pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti).
Komisija bo ugotovljena relevantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene.
Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost.
Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša skupna dolžnost.
Predsednik Ignac Polajnar
POSOJILNICA-BANK PODJUNA
REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM
V DOBRLI VASI
s poslovalnicami Velikovec, Škocijan, Sinča vas, Šentprimož ter Djekše
VABI
na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 18. novembra 1990, ob 9. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi
V____________________________J
Alles dreht sich
tej
Reifen Wodel ums Winterradel
REIFEN .
iwadoA
Klagenfurt, Völkermarkter Straße 182. Ecke Südring. Tel 33 1 58/59, Völkermarkter Straße 135, Tel. 31 7 54
Šport
Peter Wrolich v avstrijski reprezentanci
M
Kolesar Peter Wrolich je v avstrijski mladinski reprezentanci. Trener avstrijskih kolesarjev Hartl je pravkar objavil krog najbolj obetavnih mladih kolesarjev (kategorija starejših kolesarjev). V letniku 1974 je imenovan tudi Peter Wrolich.
Letošnja sezona je bila za mladega Petra vsekakor zelo uspešna. Že v pretekli sezoni je z lepimi uspehi opozoril nase: postal je avstr, prvak na kronometer, bil tretji v gorski vožnji, tretji v tekmovanju dvojic, četrti na cestni dirki. Udeležil se je 46 tekmovanj po Avstriji, Italiji in Sloveniji. Zmagal je 16-krat, 22-krat je postal drugi. V skupnem seštevku evropskega Grand-prixa je zasedel peto mesto, drugi pa je bil tudi v letnem seštevku ARBÖ. To so vsekakor zelo vidni rezultati, mimo katerih tudi trener avstr, reprezentance ni mogel. V 20-član-ski reprezentanci (letnika '73 in '74) je poleg Wrolicha le še en Korošec, namreč Thomas Pasti. S koroškim naslovom oz. z dvema je Peter Wrolich pretekli teden zaključil letošnjo sezono.
Selani bodo prezimili z zmago
Poreče — DSG Sele 2:4 (2:2)
Sele: Užnik 4, A. Mak 3, K. Hribernik 3, M. Mak 2, Pristovnik 3, F. Oraže 2, Wieser 2 C60. M. Oraže 4), Z. Oraže 3, Radosavljevič 4, N. Hribernik 4, P. Čertov 3;
Poreče, 100 gledalcev Sodnik: Stemberger (slab)
Strelci: Kraboth (20. in 37./enajstmetrovki); Norbert Hribernik (23., 65./11-m, 83.) in P. Čertov (83.)
Selani so letošnjo sezono zaključili z zmago, od katere so gotovo pričakovali več. Presenetljivi porazi proti Žihpoljam in DSG Borovljam in potem še proti Šmarjeti so povečali zaostanek za vodečim na 5 točk.
V letošnji zadnji tekmi v Porečah so se Selani zbudili šele v II. polčasu. Norbert Hribernik je svojemu moštvu s tremi zadetki zagotovil zmago. Oba zadetka so Selani dobili iz enajstmetrovke. Selani so kot pozitivno ocenili, da so letos prišli v moštvo nekateri mladi nogometaši; tako je ravno v zadnjih tekmah mladi Aleksander Mak dokazal, da ima talent. Dober nogometaš pa bo gotovo postal, če bo še naprej trdo delal.
Mnogo pa je v jesenskem delu pripomogel vratar Silvert Užnik, ki je nekajkrat Selanom rešil točke. Vse-
kakor je presenetil tudi legionar. Vito Radosavljevič je nepretrgano dobro igral in bil vedno opora moštvu.
Kljub temu, da je zaostanek za prvim že velik, bodo Selani vigredi še enkrat mobilizirali vse moči. Puške v koruze ne bomo vrgli, je prepričan tudi trener Rajko Kožar, ki v Selah sicer nima lahkega dela, kljub temu pa so opazni delni uspehi.
2. razred E:
1.	šmarjeta	12	10	2	0	40:6	22
2.	Borovlje	12	9	1	2	36:9	19
3.	Post	12	8	3	1	36:14	18
4.	Sele	13	7	3	3	40:13	17
5.	Welzenegg	11	6	2	3	17:15	14
6.	Bistrica	11	5	3	3	25:13	13
7.	Union	13	6	1	6	25:31	13
8.	HSV	12	4	3	5	20:21	1 1
9.	Žihpolje	13	2	6	5	15:23	10
10.	Wölfnitz	13	3	3	7	20:49	9
11.	Kriva Vrba	13	1	5	7	17:27	7
12.	Poreče	12	0	4	8	14:46	4
13. Hörzend. 13 0 2 11 10:48	2
Dva mlada Selana sta letos dobila standardno mesto v moštvu: Flori Oraže in Mario Mak.
Foto: Fera
DIESER KNOTEN SOLL SIE AN INTERNORM-FENSTER ERINNERN.
Vor einigen Monaten wäre	Herd. Jetzt wechselt Ihr	was wir Ihnen wünschen
Ihnen zu „Golf“ eher ein	Tankwart alle paar Tage	können, ist: Daß alles in
grüner Rasen eingefallen als	die Preisschilder an seinen	Ihrem Haus so energiespaein weltpolitischer Krisen-	Zapfsäulen aus. Und alles,	rend und umweltfreund-
Internormi

FENSTER-u. TÜRENZENTRUM
Franz HASCHEJ
Tel.: (0 42 36) 28 20
lieh ist wie ein Internorm-Fenster.
Der Einbau von neuen, dichten Fenstern kann den Energieverbrauch, den Schadstoffausstoß und die Betriebskosten Ihrer Heizanlage wesentlich senken. Das heißt: Je teurer die Energie und je wichtiger der Umweltschutz wird, desto mehr spricht für neue Fenster. Doppelt bedeutsam in dieser Hinsicht: Mit viel Erfolg entwickelt Internorm seit Jahren immer energie-schonendere, umweltfreundlichere Methoden, Fenster zu produzieren. Aus allen denkbaren Materialien.
Trotzdem sind manche	Leute
noch	immer
nicht mit der modernen Fenster-Technologie zufrieden. Wir von Internorm sind es, ehrlich gesagt, auch nicht. Das wirklich 100%ig umweltfreundliche Fenster ist nämlich noch
nicht erfunden: Für Holzfenster müssen Bäume fallen. Wirklich vollbiologische Kunststoffenster sind nach dem heutigen Stand der Technik undenkbar. Und Aluminiumfenster sind leider sehr energieaufwendig in der Herstellung.
Internorm weiß das alles. Denn Internorm baut Fenster aus allen diesen Materialien. Bringt laufend Verbesserungen an, die uns schrittweise der 100%igen Zufriedenheit näherbringen. Und informiert Sie gerne, wenn Sie mehr wissen möchten, bevor Sie sich für ein Fenster entscheiden.
EBERNDORF / DOBRLA VAS
9. novembra 1990
SAK igra v nedeljo v Dobrli vasi, ob 14.30, proti vodečemu na lestvici in velikemu favoritu iz Trga/ Feldkirchna. Tekma bo v Dobrli vasi, ker SAK ta dan v Celovcu nima igrišča.
Vse ali nič

mmm
Napadalci SAK so zelo motivirani in napovedujejo, da bodo zrušili velikega favorita. Z leve: Marjan Florjančič, Marjan Sadjak in Tonči Blajs.
Foto: Fera
SAK hoče zpušHI veilroga favoplta
Trg je seveda veliki favorit, toda SAK hoče zrušiti vodečega na lestvici in si tako sam odpreti možnost za naskok na 1. mesto. „Ne bo lahko,“ se zaveda trener dr. Ivan Ramšak, ki si je letos že nekajkrat ogledal igro Trga. V 13 tekmah je vratar Trga Dietrichsteiner dobi le 4 zadetke; da bo napadalcem SAK težko premagati vratarja in prelisičiti obrambo, je jasno, toda pri SAK so kljub temu optimisti.
Moštvo trenerja dr. Ramšaka je namreč zmagalo v vseh zadnjih štirih tekmah in je zelo samozavestno. Sicer še ni jasno, ali bo mogel igrati kapetan Miha Kreutz (zlomil si je nosno kost) in nastopiti Erwin Galo (natrgana mišica); igralcev je dovolj in vsi že nestrpno čakajo igre.
Trener dr. Ramšak obljublja boj za
vsako ceno. Da misli resno, je dokazal v zadnjih tekmah tudi sam. Pod njegovo režijo je SAK igral znatno bolje in mirneje. Uspeh je viden: 4 tekme — 8 točk.
Trener Trga/Feldkirchen Möderndorfer: „Igra v Dobrli vasi za nas neprijetno presenečenje“
„V Celovcu bi bila za nas tekma skoraj na domačih tleh, saj bi nas seveda vsi navijači prišli spodbujat. Da zdaj naenkrat igramo v Dobrli vasi, nas zelo preseneča — vsekakor neprijetno. Z dejstvom se moramo še spoprijazniti, saj imamo daljšo pot, prej moramo iti na kosilo, itd. Ne vem, zakaj je SAK menjal igrišče. Za nas to ni dobro!
.Moram pa reči, da bi bila zmaga
seveda optimalna; če pa bo samo točka, bomo tudi zadovoljni. SAK poznam, moštvo je upravičeno tik pod vrhom lestvice. Posebej na katerega posameznih igralcev ne bomo pazili. Izmislili smo si posebno taktiko, katere pa pred tekmo seveda še ne morem izdati."
17. novembra še tekme
17. nov. bodo na programu tekme, ki so odpadle pretekli konec tedna. Tako bo moral SAK v Mölltal, Pliberk pa v Trg/Feldkirchen. Trener Pliberka Lojze Jagodič se je z opovedjo v Trgu strinjal, saj je ta dan zbolel Dlopst, poškodovan pa je bil Roth-leitner. V nedeljo (14.00) igra Pliberk doma proti Brežam. „Če želimo še naprej ostati v ospredju, moramo zmagati,“ je prepričan Jagodič.
Koroška liga:
1. Trg	13	8	4	1	17:4	20
2. Pliberk	13	8	2	3	20:8	18
3. SAK	13	7	4	2	16:7	18
4. Wietersd.	14	7	4	3	22:17	16
5. Breže	14	7	2	5	22:16	16
6. Matrei	14	6	4	4	20:14	16
7. Lienz	14	3	8	3	10:10	14
8. ASK '	14	5	3	6	19:22	13
9. VSV	14	4	4	6	17:17	12
10. Wolfsberg 14		3	5	6	21:26	11
11. Klopinj	13	4	3	6	13:19	11
12. Mölltal	13	4	2	7	14:19	10
13. Šentvid	13	2	2	g	8:21	6
14. Borovlje	12	0	5	7	8:27	5
Naslednje kolo: Šentvid — Lienz, Matrei — Klopinj, Borovlje —Mölltal, SAK—Trg, Pliberk — Breže, VSV — Wietersdorf, A. Wolfsberg — ASK.
SAK — TRG/Feldkirchen V nedeljo, 11. nov. 1990, ob 14.30
v DOBRLI VASI!!!
KAJ JE NAROBE? Šmihel dobro igra in kljub temu zgubi
Šmihel — Metlova 1:2 (1:1)
Šmihel: Eberwein 2, Buchwald 3, Božičevič 3, Golautschnig 3, Kräusler 3, Walter 3, Juri 3. Pasterk 4, Gros 4, Berchtold 4 (75. Eberwein 0), Motschilnig 4;
Šmihel, 300 gledalcev Sodnik: Wieser
Strelci: Motschilnig (40.) oz. Lipnik (44.), Sadounig (73.)
V I. polčasu je Šmihel igral zelo dobro in nadigral Metlovčane. Predvsem sredina z Grosom, Pastorkom in Berchtoldom je skrbela za velik pritisk, v napadu pa je Motschilnig vedno znova poskrbel za nevarne napade. Motschilnig je potem po lepi podaji Berch-tolda tudi povedel na 1:0.
Po hudi napaki vratarja Eber-weina (izpustil je žogo) je Metlova še pred polčasom izenačila. V II. polčasu pa Šmihela ni bilo moč več prepoznati. Metlova je prevzela „komando" in po napaki Božičeviča in vratarja Eberweina je goleador Metlove Sadounig dal zmagoviti gol za Metlovo.
Šmihel bi tekmo gotovo dobil,
če obramba ne bi delala toliko napak. Precej je tokrat prispeval vratar Karli Eberwein, ki je izpustil skoraj vsako žogo.
Naslednje kolo: Globasnica — Šmihel, Reichenfels — Pokrče, Galicija — Grebinj, Frantschach — Labot, Šentpavel — Šmihel v L. d., Železna Kapla — Dobrla vas, Sinča vas — Metlova.
1. razred D:
1. Metlova	14	7	7	0	26:12	21
2. Grebinj	13	8	4	1	23:7	20
3. Frants.	14	8	3	3	25:18	19
4. Pokrče	14	7	4	3	21:13	18
5. Železna K. 13 7			3	3	20:10	17
6. Dobrla v.	14	7	3	4	28:20	17
7. Galicija	13	6	3	4	28:19	15
0. Šmihel/L.	13	5	2	6	25:20	12
9. Globasnica!3		5	2	6	26:29	12
10. Šentpavel 12 3			3	6	17:25	9
11. Labot	14	4	1	9	18:37	9
12. Šmihel/P.	14	1	6	7	15:24	8
13. Sinča vas 14		1	4	9	15:37	6
14. Reichenf.	13	2	1	10	12:28	5
Z novim trenerjem prva zmaga za SK ZADRUGA Aich/Dob
V prvi tekmi v letošnji sezoni je moška odbojkarska ekipa SK ZADRUGA Aich/Dob I zanesljivo zmagala. Moštvo iz Beljaka ni bilo resen nasprotnik, kar kaže rezultat 3:0 (15:4, 15:6, 15:5).
Beljačani niso imeli niti najmanjše možnosti, da bi zmagali vsaj v enem setu. Postava SK ZADRUGA Aich/Dob I: Kapetan Gerhard Mat-schek, Boris Skudnik (legionar iz Mežice), Johann Matschek, Lojze Opetnik, Marko Trampusch, Peter Trampusch, Reinhard Wulz, Ronald Hanisch.
Boris Skudnik:
27 let, igral od svojega 17. leta pri Mežici (v 2. jugoslovanski ligi); bil je tudi član jugoslovanske mladinske reprezentance
Trener Mirko Rebula, bivši igralec jugoslovanske mladinske reprezentance, igral dolga leta v drugi jugoslovanski ligi pri Mežici; zelo izkušen trener, saj je že več let treniral Mežico
SK ZADRUGA AICH/DOB II (moški):
Tekma-5. 11. 1990 proti Hypo VBK-Celovec 1:3 (1:15, 10:15, 15:10, 15:17)
—	Tekmo so Dobljani začeli zelo nervozno in prvi set, s 15:1, izgubili. Po zmagi v 3. setu (15:10) je izgledalo, da bi lahko tekmo dobili. Četrti set so potem zelo nesrečno zgubili s 15:17.
Igralci SK ZADRUGA AICH/DOB II: Erich Schiinder, Rudi Schiinder, Stefan Pitschko, Robert Aznach, Michael Sumnitsch, Markus Matschek, Christian Ku-schnig, Johann Trampusch, Eduard Trampusch, Alfred Ramprecht.
Ženske: SK ZADRUGA AICH/DOB — Spittal 3:1 (15:6, 15:13, 6:15, 15:0)
—	Nepričakovana zmaga Dobljank proti Spittalu, ki je lani dosegel 2. mesto.
Danes ie mladinski iknr
Leta 1978 je v Žva-beku učiteljica Rozina Katz ustanovila Otroško pevsko instrumentalno skupino. Čas seveda ni obstal in v dvanajstih letih je iz otroškega zbora zrasel mladinski zbor, ki ga danes sestavljajo same mlade „dame“.
Seveda se je sku-
pina tudi preimenovala, na popularnosti pa ni prav nič izgubila. Pravijo celo, da se je število „navijačev“ precej povečalo. Štiriindvajsetčlansko skupino pa so ojačili tudi trije moški, in sicer Stefej Logar, Oto Wutte in Fridl Hirm.
♦
Rudi Čik zdaj v Breški vasi
„Vse za avto” je imel Rudi Čik že v Libučah, zdaj pa se je preselil v Breško vas pri Šmihelu. Breška vas sicer ne leži tik ob deželni cesti; zato pa se menda splača peljati tudi teh par kilometrov (2 km) iz Šmihela v Breško vas.
„Cena in servis sta odločilna,“ pravi šef Rudi Čik, ki je bil lahko že v Libučah ponosen na zelo veliko število zadovoljnih kupcev.
Da bo to tako tudi v Breški vasi, je agilni Rudi prepričan . . .
♦
Zunanji
minister
zbnra
Naziv „zunanjega ministra“ zbora „Foltej Hartman“ je preteklo soboto uradno dobil član zbora Foltej Šumnik, in sicer zato, ker je s svojimi stiki v inozemstvu omogočil sodelovanje z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji.
Italijanski mešani
/ '4U;'
pevski zbor „Cord Haliaentum“ je preteklo soboto gostoval v Vogrčah, kjer so tudi javno počastili novega „zunanjega ministra“.
♦
Tonč Dolinšek pozdravlja bralke in bralce
Pred mesecem dni je moral Tonč Dolinšek v bolnišnico, ker si je zlomil kolk.
Mnogo bralcev Našega tednika se je na uredništvu pozanimalo, kje je Tonč, ki jih je sicer ob tem času obiskal na domovih, da je z njimi malo pokramljal. Tonč bo moral ostati še nekaj časa v bolnišnici, tako da se bo vse dobro zacelilo.
Pretekli petek je Tončija obiskalo celotno uredništvo NT. Na sliki vidite na levi Tonča med urednico in uredniki. Po tej poti Tonči pošilja najlepše pozdrave vsem bralcem in bralkam Našega tednika. Želja urednice in ured-
nikov NT je, da bi prišel Tonč čimprej iz bolnišnice.
Kar Tonča Dolinška v deželni bolnici v Celovcu prav posebej veseli, je, da ga obiščejo tudi sodelavci in sodelavke Mohorjeve. Tako so mu prinesli na bolniško posteljo razne
publikacije, ki izhajajo v Mohorjevi hiši.
Med njimi sta bila tudi Naš tednik in Nedelja. Nedelje je bil Dolinšek še posebej vesel, ker je imela tokrat tako čudovito barvno prilogo.
♦