Političen list za slovenski narod.
F« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopn» petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
tev. 153.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. julija 1889.
Letnilc XVII.
Vodnikova slavnost.
(Dalje)
Ko je pala zavesa in je hipoma stal krasni spomenik pred občinstvom, razlegali so se „Slava". Veličasten, pretresljiv je bil ta trenotek, ganljiv ves prizor, ko je vse obrnilo oči na ljubeznjivi obraz Vodnikov. Zastopniki raznih društev so položili krasne vence, katere smo že našteli, na spomenik, ljubljanski in vnanji pevci, vskupe do 300, so zapeli pod vodstvom gosp. prof. Gerbiča slavnostno kantato, katero je zložil g. A. Funtek, uglasbil g. dr. Benjamin Ipavic. Mogočnega zbora glasovi so nam segali v srce.
Nato stopi pred spomenik g. dr. Vošnjak in s kratkim nagovorom izroči spomenik v last mestu ljubljanskemu. G. župan Grasselli izreče zahvalo odboru za Vodnikov spomenik ter prevzame v last krasno delo, ki naj bi potomcem oznaujevalo, kako sedanji slovenski rod ceni zasluge prvega pesnika in slovenskega budnika. Po milosti sedanjega presvetlega cesarja se je razvijal slovenski rod ter dobival svoje pravice, zato naj Bog živi presvetlega cesarja Franca Josipa 1.1 Tisočeri „Živio!" in „Slava!" so doneli po slavnostnem prostoru. Pevci so zapeli cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje poslušalo.
Po končanem odkritji so se društva v sprevodu vrnila po Vodnikovih ulicah, šentpetersko predmestje, Slonove in Šelenburgove ulice v čitalnico, kjer je bil ob 2. uri banket.
Zbrali so se tukaj na vrtu domači in vnanji gostje. G. dr. Vošnjak je najprvo napil presvetlemu cesarju. Godba je zasvirala cesarsko pesen. G. župan Grasselli izraža veselje, da je prišlo toliko gostov iz Hrvatske, Štajerske, Primorja in Koroške slavit uarodui praznik v Ljubljano, ki je in ostane bela, narodna. Govornik napije v imenu mesta Korošcem, katerim se med Slovenci še najhuje godi. Živeli Korošci!
Dr. Sernec iz Celja povdarja v daljšem govoru narodno požrtvovalnost in vstrajnost. Narod
časti sebe, ko časti prvega svojega pesnika. Kot gost se zahvali za preprijazni sprejem prebivalstvu ljubljanskemu in slavnostnemu odboru.
G. Janko Kersnik naglaša v svojem govoru lepo in blago, dobro in pravo, za katero je delal Vodnik, ter uapije gosp. Ganglu, ki je izumil načrt za spomenik.	(Dalje sledi.)
liacon Pretiš.
V petek nam je došla vesela novica, da je baron Pretiš, ces. namestnik v Trstu, stalno umi-rovljen. Vzdihnili smo: vendar enkrat! Žalostno stanje tržaških Slovencev je dospelo že do vrhunca. Ob tej priliki piše „Gr. Volksbl." o umirovljenem namestniku: Mož ni imel srečne roke, kjerkoli se je vtikal. Njegova modrost kot linančnega ministra je bila v dolgovih in tolažbi: „Enkrat mora biti boljše." Dolgovi so rastli. Dolg Cislitvanije je bil 1878 za sedemnajst milijonov večji, kakor oni skupne države I. 1867. V primeri z 1. 1869 so se 1. 1878 troški pomnožili za 123,867.870 gld. To je bilo v času, ki je „godbeni kvartet" kolikor mogoče črtal vojaški proračun. Državni dolg se je od 1. 1869 do 187S pomnožil za 356 milijonov; prehodni dolg za 19 milijonov. V teh številkah je nadarjenost bivšega liuančnega ministra.
Ako nekateri trdijo, da je varoval davkoplačevalce, moramo odgovoriti, da je vsled dolgov padal državni kredit, renta, in škodovano je bilo blagostanje prebivalstva. Sicer pa je linančno gospodarstvo, kakor je bilo nemško-liberalno, moralo množiti bremena, da ni bila država bankerotna.
Mnogoslavljeni fiuančni veleum bivšega namestnika v Trstu ni mogel zabraniti denarnega poloma, ki je I. 1873 uničil na tisoče družin, blagaj-nice „haute linance" pa napolnil.
Ko je gospod Pretiš pal, usedel se je na mehki sedež tržaškega namestništva; toda ta sedež je med vsemi v Avstriji najtežavnejši, in zato gospoda nismo ravno zavidali.
Gotovo pa je, da so merodajni krogi iu nemško-liberalna stranka popolnoma zidali na barona in bili
prepričani, da more on edini v Trstu oživiti itali-jansko-avstrijsko stranko. Žal, da je šlo upanje po vodi.
Baron Pretiš je z vsemi močmi podpiral italijanski živelj in nazaj potiskal slovanski; nepričakovani vspeh je bil, da Italijani niso pridobili, in Slovani niso bili zatrti.
Ti so predrznejši vzdignili glavo iu baron Pretiš ni mogel ustaviti slovanskega gibanja in tudi ne uničiti irredentizma.
V Trstu so bode zjalovila vsaka politika, ki se ne opira na okolico. Ker visoko prše valovi narodnostnega prepira, je težko pregovoriti Italijane; italijanski manjšini more imponovati le trdna in močna slovanska masa, sove brez krivice.
Bodi kakorkoli, gotovo je, da baron Pretiš ni zapustil trdnih razmer iu so stvari bolj zamotane nego prej. Kdor bi hotel krivdo zvrniti na grofa Taslleja, nihče bi mu danes ne verjel, ko svet pozna delovanje ministerskega predsednika in ve, da deluje skoraj le z liberalnimi namestniki. Sedanja vlada je toliko previdna, da ne ovira delovanja namestniku, dokler je v gotovih mejah. V resnici pa smo čuli iz juga države, iz hrvatsko-italijanskih krajev večkrat pritožbe v nemškoliberalnih listih.
Dal Bog, da bi bil grof Taalle sedaj srečnejši, ko bode vdrugič kroni priporočil kandidata za tržaško namestništvo. Naj bi tudi do tega več ne prišlo, da bi baron Pretiš, čegar osebne lastnosti sicer čislamo, v Avstriji mogel še igrati posebno vlogo; dobra volja in rodoljubje, najmanj pa nemško-liberalno mišljenje ne zadostujejo za vsako visoko službo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 8. julija. Si o! rasi | <?. dežel«.
Sovražniki Strossmaijerjcvi, in teh ni malo, so se dolgo časa trudili, da bi opisali razmere dja-kovskega škofa k papežu kot popolnoma razrušene. Ce je „Egyetertes" dobro podučen, potem je papež za vselej razpršil te bajke. Ta list namreč poroča

Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.)
XI.
Noč je že plavala nad pokrajino, ko se je usedel llroznata v svoji sobi k rumenemu perga-mentu. Še vodno jo bil čist, niti črke se ni videlo na njem. Vladika je že uekolikokrat namočil gavra-invo pero v črnilu, pa zopet je je odložil in se zamislil. llroznata je bil v najboljših letih, Še zdaj junaške moči, le lica so bleda in oko so ne blišči kako/ pred letom. Ta mož, spoštovani vladika, mogočni gospod na češkem zahodu, ki ima še imenitno bodočnost, hoče pisati na pripravljenem pergamentu — zadnjo oporoko.
„Vendar mora tako biti. Kdo ve, ali se vrnem živ in zdrav?"
llroznata je gledal okrog. Osamel, osivel je na gradu. Tudi Judita ga je zapustila, da se razveseli pri ljubljeni sestri. Vladika se je zabaval samo z družino. Tudi med meuihi v samostanu seje mnogo mudil. Za zdaj so morali omejiti svoje delovanje le
na cerkev in šolo. Zima je prišla, komaj so se nastanili v Topli. Pa bilo je potreba mnogo zgovornih besedi, da so bile odpravljene vse paganske navade in bogočastje. K samostanu so bila narejena pota iz vseh vasi, tudi iz najbolj oddaljenih. Meuihi so bili tudi izvrstni govorniki. Zdaj bi ne sprejel nobeden čarovnika v hišo, dasi tudi bi to bilo zoper gostoljubnost. Mladina je hodila pridno v šolo, kar je bilo nečuveno po celem kraju.
Tudi odrasli so obiskovali šolo; celo Pavel Nekrasa je zagotavljal, ko bi ga ne bilo sram iu bi bil za 20 let mlajši, začel bi se koj učiti v novi samostanski šoli: „Znal bi vsaj brati in pisati, kakor vsak vladika!"
Tudi šola je Hroznato jako veselila.
Za današnje delo si je izvolil noč, da bi ga nihče ne motil. Saj je treba tudi pri vsaki besedi misliti dolgo, in vsak odstavek na glas prebrati.
llroznata je namočil pero in začel pisati:
„Svojo ubogo dušo izročam vsegamogočnemu Bogu, da doseže v krogu prijateljev večni mir —."
To je bilo najbolj važno, in llroznata bi no preklical od tega niti besedice. Vsaj je delal vse za mir duše.
„Ker me je zadel Bog z britko skušnjo in mi
vzel soprogo, stariše in potomca, postavljam za glavnega dediča vsega svojega premoženja novi samostan sv. Norberta pri reki Topli, v našem varstvu, pod pogojem, ako se ne vrnem iz križarske vojske in dam življenje za Odrešenikov križ v paganski deželi. Samostanova lastnina je torej pod imenovanim pogojem Topla z vsem premoženjem in vasmi podložnimi: Tirnavo, Unšico iu Kruhanicemi za triletno rabo. Po moji smrti pa pripadajo mu: Jesvice, Ovenec, Viskoviee in Klopi. Le tega prosim nove gospodarje, naj lepo ravnajo s podložniki in jim ne nakladajo prevelikih bremen ..."
Ko je dopisal llroznata ta stavek, odložil je pero in šel nekolikokrat po sobi.
„Zdaj je gotovo moja Vojslava zadovoljna. Pod-ložnike sem že preskrbel in zagotovil temu kraju blago bodočnost. Toda no smem pozabiti na sestri, da bote tudi oni preskrbljeni iz očetovskega premoženja. Judita ostane najbrž neomožena. V zakon je tudi silil ne bom, ko je zavrnila roko miTogih vitezov in plemeuitašev. Tiha in pobožna je, bolj slabega duha in zdravja. Boleha in mora živeti v miru, če hoče še nekaj let živeti."
llroznata je vzel zopet eavranovo pero v roko in je namočil.
iz Zagreba: „Tajnik črnogorskega kneza, Jovan Sundeč.c, slavni srbski pesnik, je poslal posredovanjem svojega prijatelja Strossmayerja eden iztis svojega dela „Setev in žetev" papežu. Strossmayer je dobil od državnega tajnika kardinala Rampolle pismen odgovor, da je papež sprejel knjigo ter izrabil veselje, ker goji domači jezik in vedo moža, o katerem trdi Strossmayer, da ga odlikujeta duh in znanje. Papež želi, naj Strossmayer svojemu prijatelju zatrdi posebno naklonjenost sv. Očeta. Pismo sklepa: „Vest, da so Ti boljša zdravje, je Nj. Svetost jako razveselila." Sundečic je bojevnik za edinost Hrvatske in Srbije tudi v Vatikanu dobro znan, kjer je zastopal kneza pri sklepanju črnogorskega konkordata.
Kako sodijo tuzemski listi o zmagi Mlado-cehov, povedali smo že zadnjič. Dobro morajo biti razmere češke tudi pariškemu „Temps" znane, ki piše: „Prazne fraze Mladočehov so češki narod zapeljale ; to je prva resna nevarnost za Taaftejevo politiko."
Tretji severno - deški katoliški shod sklicuje komisar Ambrož Opitz v 1. dan septembra, in sicer v Schluckenau. Razpravljala se bodo samo velika časovna vprašanja, ne pa tudi politične in narodne prepirne zadeve. Vspored se bo pozneje objavil.
Pri volitvah mest in trgovinske zbornice v dalmatinski deželni zbor so zmagali dva avto-nomca, sedem hrvatskih narodnjakov, eden srbski avtonomec in eden pristaš srbske stranke.
Tnanje držav©.
„N. F. P." vstraja pri trditvi, da je papež Leon XIII. pri zadnjem konzistoriji naznanil kardinalom svoj sklep glede odpotovanja iz Rima v slučaju vojske, ter ve celo dostaviti, da je veČina kardinalov „odobrila" ta sklep njegov, ostali kardinali pa so molčali. Toda temu odločno oporekajo katoliški listi. „Voce della Verita" pravi še posebno, da bodo papežu v tem oziru odločilne le koristi cerkve; nespametno pa je, razmotrivati to vprašanje s stališča strankarske strasti. „Pol. Oorr." poroča iz Rima: Po nagovoru se je papež dlje časa s kardinali razgovarjal. Kaj se je tukaj razpravljalo, ni moglo priti v javnost, ker prvič ni navada velikih gospodov sploh, zaupne izreke nemudoma obešati na veliki zvon. vrhu tega so pa kardinali glede takih razgovorov papeževih še posebno zavezani k najstrožjemu molčanju. Liberalni listi, na čelu jim „Fanfula", so se le bahali, da jim je znana katera dotična beseda iz ust sv. Očeta.
Srbski regent Ristič je nevarno na jetrih zbolel ter dlje časa ne bo mogel opravljati vladnih poslov. — Pri kragujevških slavnostih se je pripetil zanimiv slučaj. Mej povabljenimi gosti je bil namreč tudi bivši bolgarski minister Dragan Cankov. Pri banketu, katero je priredilo mesto Kragujevac na čast gostom, imenoval je eden govornikov tudi Makedonijo kot eno onih dežela, katere bodo pripadale bodočemu srbskemu carstvu. Takoj pa je vstal Cankov ter temu v imenu bolgarskega naroda oporekal. Gotovo se ta zadeva ne bi bila gladko izvršila, ko ne bi bil vrednik Ristcevemu glasilu „Nezavisnost" dobro sodeč o tem položaji napil „edinemu prijatelju" v Peterburgu. S tem se je zopet skrpala sloga, Kakor se vidi, treba je že, da se končajo slavnosti, ker bi sicer preveč govoričili gospodje ter morebiti s svojimi napitnicami spravili mladega kralja še v zadrego.
Itolgarska vlada je z neko noviyorško banko sklenila posojilo 25 milijonov frankov. — Ministra Stambulov in Tončev sta dne 5. t. m. odpotovala nadzorovat v severno Bolgarijo, včeraj pa sta se sešla s princem Ferdinandom v Tirnovi, od kodar je slednji potem s princesinjo Klementino odšel v
Kalofer. Tii se bo mudil nekaj dni, konečno pa povrnil v Solijo.
Po poroki ruskega velikega kneza Petra Nikolajeviča s črnogorsko princesinjo Milico, ki se bo vršila koncem julija v Petrovem dvoru, pričakujejo v dvornih krogih zaroko črnogorske princesinjo Anastazije z velikim knezom Dimitrijem Konstan-tinovičem. Sedaj 16 let staro črnogorsko princesinjo Jeleno pa baje čaka še Bijajnejša bodočnost, kakor njeni sestri. Car namreč izrečno želi njeno zvezo s prestolonaslednikom Nikolajem Aleksandrovičem. — Dne 28. junija je došel v brajlski zaliv ruski paruik, j na katerega krovu je bilo okrog 50 ruskih čast- | nikov od poročnika do višjih štabnih častnikov. Ogledali so si mesto Brajlo in ostanke utrdb iz zadnje rusko-turške vojske, po noči pa so odpotovali ob reki naprej. Govori se, da se gré tukaj za vojaško učno potovanje v Srbijo. Naši židovski listi pripisujejo tej malenkosti bojne namere. Kdor je količkaj trezen, ne more temu verjeti. Toda premeteni židovčki si mislijo: malo rožljanja z orožjem ne škoduje; tù „hausse", tam .baisse", takó se napravi „rebah".
Zatrjuje se, da bodeta nemški cesar in cesarica obiskala gornjeitalijanska jezera, potem pa v najstrožjem „incognito" prišla v Rim, da si ogledata spomenike in muzeje. Od tod bodeta odpotovala čez Napolj ali Brindisi na Grško.
.Monde" trdi vzlic vsem preklicem, da namerava francoska vlada razpisati splošnje volitve že v dan 18. ali 25. avgusta. Na eni strani hočejo bajé republikanci kolikor moči nepripravljene izuenaditi desničarje — to upanje jim bo šlo po vodi I — na drugi strani se pa neki boje, da ne bi prišle nove „umazanosti" republikanskih prvakov mej svet, vsled česar bi seveda trpela cela stranka. — V Parizu se govori, da preiskovalna komisija ni našla vsega, kar bi bila rada dobila v roke zoper generala. Generalni prokurator Beaurepaire je bajé sploh zoper vsako zatožbo in v ministerstvu so menda v tem oziru gospodje raznih nazorov. Toliko pa je gotovo, da se bo pravda samó zaradi izneverjenja in goljufije vršila pred vojaškim sodiščem, ako mu ne bodo mogli dokazati nobenega napada na varnost države.
Naši italijanski „zavezniki" so v zbornici zopet vrgli parlamentarno petardo zoper Avstrijo. Dne 4. t. m. je poslanec Cavalotti interpeloval Cri-spija: 1. Kakošna pojasnila so došla ministru o dogodku v zalivu Gabes (Tunis) in v isterskih vodah glede ladije „Ide" ? 2. Kakošna poročila je zahteval in so mu došla o odvedbi dveh tržaških meščanov v zapor, katerih enega so prognali iz Avstrije, zoper drugega pa se še vrši politična pravda? 3. S katerega stališča sodi italijanska vlada o zadnjih dogodkih v Trstu, na Reki in Tridentu, kakor tudi o drugih avstrijskih izjavah z ozirom na odnošaje mej Avstrijo in Italijo ter izjave grofa Kálnokyja o Italiji v avstrijski delegaciji. — Crispi je naznanil, da bo na to v torek (jutri) odgovoril.
Italijani so z najnovejšimi poročili iz Abesi-nije zadovoljni. Kralja Menelika šoaškega so sedaj tudi abunas, t. j. duhovniki abesinski priznali kot neguša negestija (kralja vseh kraljev). Slednji je Degiaša Seiuma imenoval za gubernatorja v Tigru. Pismo Menelikovo pozivlje tigrsko prebivalstvo, naj ga sprejmo za njegovega namestnika. Menelik je sedaj v Gondarju, da menda nadzoruje derviše, ki so prav mirni v Metemmehu, ker se vsa njihova pozornost obrača na Uadi Halfo.
Izvirni dopisi.
Z Iga, 5. julija. Dne .30. junija delili so ekscl. mil. knezoškof v našej fari zakrament sv. birme. V ta namen odičila se je farna vas popolnoma praznično. Vse posamezne občine naše fare tekmovale so med
seboj, kajti vse so priredile slavoloke v farni vasi, da s tem pokažejo svojo vdanost do višjega pastirja. Pa tudi zasebniki niso zaostali, njih večina je odičila svoje hiše s smrečicami in zastavami.
Okolu 7. ure zjutraj je šlo 8 požarnih bram-bovcev na konjih ekscelenciji naproti. Koncem vasi pa je že pričakovalo višjega pastirja mnogobrojno ljudstvo, ostali oddelek požarne brambe, šolska mladina z učiteljstvom, krajni šolski svet, občinsko zastopništvo, na čelu vsem pa domača preč. gg. duhovnika v družbi č. g. župnika iz Želimelj.
Izstopivši raz voz pozdravi dohodnike preč. g. župnik, na to šolarica Ančka Fabjan podavši ekscelenciji svež cvetlični šopek. Po pozdravu župana g. Kocmurja in predsednika krajnega šolskega sveta g. J. Gamsa začeli smo se pomikati med zvonjenjem in pokanjem topičev proti župnemu dvorcu, od koder se je po nekolikem času vrstil sprevod v prezalo okrašeno cerkev. Po sveti maši bilo je izpraševanje otrok iz krščanskega nauka, a potem so ekscelen-cija v obširnem mikavnem govoru pojasnjevali prošnjo: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo." Po govoru sledila je sv. birma, a za tem bile so opravljene navadne molitve za mrtve. (Ker so šli mil. gospod knezoškof k pogrebu v Maribor, bila je cerkvena vizitacija na Golem 30. popoludue mesto 1. julija.) Ko so se zvečer mil. gospod pripeljali z Golega, spremljala je ekscelencijo mnogobrojna množica ljudstva, in požarna bramba, držeč v roki luči, skozi razsvetljeno vas v župni dvorec. Med večerjo priredil je domači pevski zbor ekscelenciji podokuico, a nakupičeno ljudstvo je z burnimi živio-klici kazalo svojo udanost. Ker se je moral visoki gost od nas odpeljati, spremili smo ga še vsi z lučicami do konca vasi, želeč mu srečen pot.
Pred par tedni je neki stekel pes ugriznil 8let-nega šolarja iz Staj, kateri je videzno bil že zdrav, a g» je bolezen popala jako hudo, tako da je 3. julija v Ljubljani v bolnišnici umrl. Istotako je umrla mala oletna deklica, ki jo je pes ugriznil.
Ksa verij.
Z dežele, meseca julija. Mnogobrojue nesreče, ki jih je v teku zadnjih 20 let požar na Kranjskem učinil, provzročile so, da se dandanes splošno trdneje in varneje na novo zidana poslopja postavljajo, da se naše prebivalstvo vedno bolj zavaruje zoper požar. V tem vidimo veseli napredek. Kakor povsod drugje, tako so tudi tukaj omikani krogi z dobrim vzgledom pot pripravljali zavarovanju zoper ogenj ter tako dejanjsko priprosto ljudstvo izpodbujali in napeljevali k tej novodobni napravi. Smelo se dandanes lahko trdi, da je na Kranjskem vže vsak razumen gospodar zoper ogenj zavarovan, dočim so nam druge avstrijske dežele v tem vže davno dober vzgled dajale.
Kakor to zavarovanje, enako potrebno za našega posestnika je zavarovanje zoper točo.
Ta stroka zavarovanja postaja za Kranjsko leto za letom važnejša in potrebnejša. Vsled vednega izsekavanja gozdov, vedno večih goličev in iztrebljenih planjav — so naša poletenska vremena vedno bolj nevarna. V kratkih urab zbero se na nebu osodepolni oblaki in le premnogokrat kaže se nam prežalosten pogled — uničena polja
„Ko bi se pa hotela vendar omožiti, izvzel sem si zii-se več pristav, s katerimi morem razpolagati po svoji volji."
„Od svojega premoženja dam Chotešov svoji ljubljeni sestri Vojslavi, ko bi preživela svojega soproga in bi hotela živeti kot vdova blizo rojstnega kraja. Drugi sestri, Juditi, se mora dati postrežba na gradu Topli po plemenitaškem stanu . . ."
Zopet je vstal. Premišljeval je že, kako bi sklenil oporoko, ko se udari po glavi:
„Na posle bi bil skoraj pozabil, in vendar so mi služili zvesto in udano. Za nehvaležneža bi me razglasili."
Zopet je zaškripalo pero in vladika je delil s polnima rokama.
„Svojemu slugi in oprodi Blechi dam vas Blahov, Zdislavu in njegovim bratom Stvoleuec z okolico, Ilrdeli Smilkovice. Holofernes, zvesti tajnik, dobi po meni v spomin vas Malešov, Martin Ska-lico. Oprode Rizek in Pavel Nekrasa naj bota do smrti na gradu dobro preskrbljena. Kitki naj se postavi koča ua trati in naj se mu da dosti njiv. Dobronka naj ima enako z Rizkom in Nekraso ...
Večna kletva in pravična kazen božja naj za-
dene tistega, ki bi se predrzni! to oporoko, ki sem jo z lastno roko napisal, pokvariti —"
Hroznata je dopisal še konec in si iz globočine srca oddahnil. Vseh se je spomnil. Ako pade v boju, preskrbljeno je za vse in samostan je zagotovljen —
Še jeden list je napisal, in sicer knezu Breti-slavu, da potrdi njegovo oporoko; objavil je vse vzroke, zakaj se odreka svojemu premoženju, kakošen namen ima in zakaj je postavil samostan.
„V brambo bode na zahodu ne samo zoper sovražnike, marveč širil bo omiko, rodovitne njive množil, sekal nepotrebne gozde. — Uspešno dela že 12 menihov z opatom Janežem v nedozidani cerkvi in v hitrici napravljeni šoli . . . ."
Hroznata je prosil Bretislava, da bi oprostil menihe davkov zaradi mnogega dela, ki se ga bodo menihi lotili, zaradi težkega začetka pri takih važnih podjetjih.
Pozno po noči je bil vladika gotov; prebral je vse listine, vložil v pripravljene zavitke in si zadovoljno oddahnil.
„Zdaj se podam lahko vsak čas v vojsko. Nič mi ni ua poti. Kmalu bom odvalil s tebe. draga
mati, težo obljube! Bog bo dal zmago našemu orožju."
Hroznata se je zagledal skozi okno v temno noč.
„Vse sem razdal, kogarkoli sem hotel srečnega storiti, pa kako se spomnim sebe? Kaj pa, če se vrnem zdrav iz vojske? Nič ti ni potreba za to skrbeti. Saj si naredil oporoko pod pogojem smrti. Gotovo se bodo našli sovražniki; vsaka dobra reč ima dosti nasprotnikov."
Ziaj se je spomnil Hroznata na nekaj važnega. Hitro je stopil k ognjišču, kjer je brlel slab plamen.
„Samostan sem sicer dosti založil, pa odhajam proč s celo posadko. Kdo bo njegov varuh, iu vsega dela, ki ga bodo menihi začeli?" Hroznata je premišljeval nekaj časa, prevdarjal je svoje prijatelje, kateri bi najbolje opravljal službo hrabrega varuha.
„Vitez Beneš mi bo skazal to uslugo, saj je prijatelj našega rodu in naklonjen vsaki dobri reči. Prosil ga bom, da vzame moje varovance v varstvo."
Vse je vredil Hroznata in se zadovoljno vlegel. Čuvaj je naznanjal uro duhov, in grajski gospod je premišljeval o pripravljanj vojski. (Dalje sledi.)
— uničena kmetska nada. Zlasti dolenjska stran ima vže to posebno nesrečo, da ne preide leto, da ne bi ta ali oni politični okraj obiskala toča.
Prežalostna ta prikazen sili vsacega resno mislečega posestnika, da se ustavlja tej pogubni sili, in ker se to na noben drug način ne dd doseči, nego da svoje poljske pridelke zavaruje pri p o-•š te ni h zavarovalnicah, kjer mčni, da mu bodo pravično povrnili škodo.
Na nekaterih krajih na Dolenjskem včasih toča tako silno pobije, da prav ničesar ne ostane; so pa zopet drugi kraji, kjer se lahko prav za gotovo reče, da toča vsako tretje ali četrto leto pobije — zakaj si ne bi taki Kraji z zavarovanjem vsaj nekoliko pomogli in pomagali in si one poljske pridelke zavarovali, kateri so najdalje časa v nevarnosti ali katere more toča najhuje uničiti?
Res je, da s tem novo breme za posestnike navstane. Toda, ako imamo voliti med dvema nesrečama, volimo rajši manjšo.
Iz veliko-laškega okraja, 6. julija. (Po volitvah.) Zdaj, ko so volitve za občine končane, ko so se politične strasti polegle in nadležna agitacija prenehala, zdaj lahko z mirnim očesom pogledamo na volitveno bojišče.
Željno smo pričakovali, kaj nam prineso naši volilni možje „za štruco" iz kočevskega mesta. Zadovoljni smo z darom in nezadovoljni. Zadovoljni da je g. Pakiž zopet izvoljen za poslanca. In kdo je razpora kriv? Nihče drugi, kakor nesloga slovenskih volilnih mož, z drugo besedo: osem volilnih mož z Roba in Loškega potoka. Da so ti glasovali slovenski, da so glasovali, kakor jim je narekovalo njihovo prepričanje in pa volja volilcev, ne pa nemški, ali recimo kočevski, ali kakor se jim je priporočalo od zgoraj in pribijalo od strani kandidatov, potem bi bila pač, zmaga naša popolnoma v konservativnem zmislu: izvoljeua bi bila konservativna kandidata g. Pakiž in sodraški župan gosp. Droboič.
Ali izkušnja, ki nas že toliko let poučuje, še ni nekaterih izučila. Dkušnja pa nas je tudi zopet poučila, d3 je našim nasprotnikom dobro vsako sredstvo, in če ni drugače, podajo roke rajši Nemcem, nego Slovencem.
§ 39. volilnega reda za deželni zbor veli, „da bi volilci po svojem prepričanji brez kakih drugih lakomnih ozirov (eigenni^ige Nebenriicksichten) tako volili, kakor se jim za občno korist po njih najboljši vesti in vednosti najpripravnejše dozdeva." Ta paragraf naj bi si dobro vcepili v glavo vsi tisti, ki vsiljujejo možem kandidate, kakor Cič „jesih". Zato so ljudje krstili agitatorje nekaterih kandidatov za „agente".
A kakor so se nam „izkujali" Robarji in šli na led nasprotni stranki, tako smo bili veseli drugih volilnih mož, ki so častno izvršili svoj posel. Vzlasti je treba pohvalno omenjati volilne može (šest) dobrepoljskih treh županij, ki so se moško držali do zadnjega, dasi so imeli za seboj toliko vabljivih besedij, dasi so jih agitatorji tako nadlegovali z besedami, z mastnimi obljubami, s pijačo i. t. d. In da so se dali pregovoriti, ne imeli bi več g. Pakiža v deželnem zboru. Celo priprostim ljudem se je že kar smešna zdela agitacija.
Napaka naših volilcev je bila ta, da se tako dolgo niso zjedinili za drugega kandidata. O časti-tem gospodu dekanu je tekla govorica dlje časa, da je on naš kandidat. A ker se sam ni očitno izjavil, da sprejme kandidaturo, izbegani so bili volilni možje; vzlasti ker se je naposled govorilo, da častiti gosp. dekan ne vsprejme mandata. In tako so se že v zadnjih trenotkih naši volilni možje odločili za g. Drobniča, ki je dobil lepo število glasov, dasi je bil še le zadnje dni znan kot kandidat.
Nasprotna stranka pa je zopet pokazala, da se rajši pobrati z Nemci, kakor s konservativnimi Slovenci. Zdaj bodo Kočevci lahko dobili za mesta in trge svojega poslanca. Slovensko rodoljubje, kje si?
Z Notranjskega, 5. julija. Volitev deželnih poslancev se je vršila mirno in dostojno na dvorišči c. kr. uradnijskega poslopja. Stranka starih dveh kandidatov se je pred volitvijo zbirala v gostilni g. Vičiča ter imela pogovor glede udov volilne komisije. Rila si je svesta sijajne zmage in je še zadnji hip nasnubila nekoliko omahljivcev za-se. Volilci g. Podboja so se shajali nekaj pri gospodu Doksatu, nekaj pri gosp. Jurci.
Eden nasvetuje, naj se voli namesto dr. Vodnjaka velespoštovani in v postojinskem glavarstvu
nepozabljivi g. deželne vlade svetovalec Anton Glo-bočnik. Predlog je bil sprejet. Na volišči se je precej pri volitvi v komisijo spoznalo, na kateri strani je večina. Voljeni so bili sami pristaši prejšnjih dveh poslancev. Udje komisije si izberó izmed sebe za predsednika g. H. Kavčiča. Volitev se je v početku za konservativna kandidata še dosti ugodno vršila. Čudno so gledali gospodje nasprotnega tabora, odkod naenkrat novi kandidat Globočnik, ki je dobival vedno več glasov. Glasovali so mnogi zánj, ki so prej obljubili za g. Podboja glasovati, simo da ne bi bili zaničevani in razvpiti za klerikalce. Na ta način se je zgodilo, da je dobil gosp. Globočnik 35 in g. Podboj le 22 glasov. Dva vo-lilca poslednjega sta bila po nujnih opravilih domá zadržana, da se nista mogla vdeležiti volitve. Nekoliko j:h jo že na zadnje pobegnilo na ono stran vsled silnega prigovarjanja agitatorjev, morda celó s pomočjo okroglega, katerega je imela agitatorska družba Kavčičeva obilno v zalogi, kar se jo videlo zlasti pri prvotnih volitvah v Slavini in v Hrenovi-cah. Gosp. H. Kavčič ne more biti posebno ponosen na svojo izvolitev, če pomisli, na Kak način se je po nekaterih krajih, zlasti v njegovi bližuji okolici, zánj rogovililo.
Rovtarje, ki so bili sprva za dr. Vošnjaka in gosp. Podboja, so neki odvrnili poslednjemu z zvi-jaškiin prigovorom, da bi g. Podboj kot poslanec gotovo delal na to, da se c. kr. uradi iz Logatca zopet v Planino premestijo.
Konečno zmago za stara dva kandidata so odločili volilni možje velikih občin Cerknica, Lož in Bloke, ki so enoglasno volili dr. Vošnjaka in H. Kavčiča. Bili so z mož-besedo na volilnem shodu v Cerknici zavezani glasovati takó.
Neki vaščanec iz bistriške doline je prišel na vrsto, da glasuje. Videlo se mu je, da bi rad glasoval za stara dva poslanca, kakor njegovi tovariši, pa ni znal enega priimka izustiti, samo jecljal je: „Tisti dohtar naj bo ta stari," kateri pa, ni mogel spraviti iz ust. Zgubil je glas. Celó taki možje se dobijo v zavedui Notranjski. Dva sta volila dr. Kavčiča, in vkljub ugovoru komisije je g. okrajni glavar zahteval, da se to ime zapiše v volilni zapisnik. Gosp. H. Kavčič bi bil tedaj kmalu celó za doktorja avanziral.
Čeravno sta tedaj stara dva zastopnika tega volilnega okraja dosegla veliko večino, naj jima vendar nasprotni glasovi služijo v dokaz, da se volilci ne zanesó popolnoma na nju in da morata krepkeje ter v pravem duhu nadaljevati poslaniško delovanje.	j
Deželnozhorske volitve v mestih in trgih.
Z volišč smo dobili naslednjo telegrame:
Kamnik: Murni k dobil 115 glasov, Luck-mann 1, dva listka prazna.
Tržič: Murni k dobil 30 glasov.
Radovljica: Volilcev 65; prišlo jih je 40 in enoglasno volilo M urnik a.
Postojina: Došlo 51 volilcev; G- o r u p 49 glasov, Kali s ter 1, eden listek prazen.
Vrhnika: Gor up enoglasno izvoljen s 36 glasovi.
Kostanjevica: Prof. Šuklje enoglasno izvoljen s 23 glasovi.
Krško: Šuklje dobil 24, Rupert 2, Aussetz 1 glas.
Višnjagora: 16 volilcev soglasno volilo prof. Šukljeja.
Idrija: Prišlo 64 volilcev. S t e g n a r dobil 61 glasov, dr. P oklu k ar 1 glas, dva lista prazna.
Dnevne novice.
(V Ljubljani) se je danes vršila volitev dveh poslancev za deželni zbor. Volitev seje pričela zjutraj ob 8. uri in je trajala malone do 2. ure. Volilcev je prišlo 575. Kandidatov je bilo pet. G. župana Grassellija in g. dr. M oseh e ta je priporočil narodni volilni odbor, g. Ivan Hribar je kandidoval na svojo roko, od neke strani sta bila priporočevana gg. F o deri in Regali. Agitatorjev je precej tekalo po mestu in stalo pred voliščem. G. Gras-selli je dobil 508 glasov in je torej izvoljen. G. dr. M oseh e je dobil 276, g. Hribar 226 glasov. Ker nobeden teh dveh ni dobil nadpolovične večine, bode med njima ožja volitev. G. F o deri je dobil 73, g. Regalli 40, dr. vitez Bleivveis 6, dr.
Kapler 4 glasove. Pri zadnji volitvi p-ed 6 leti sta bila enoglasno izvoljena dosedanja poslanca < iras-selli in dr. Moschè s 470 oziroma 471 glasovi.
(Presvetli cesar) je potrdil izvolitev g. cesarskega svetovalca Ivana M urnika kot predsednika c. kr. kranjski kmetijski družbi.
(„Slovenski Narod") ima smolo v svojih zagovorih. V svoji sobotni številki piše namreč med drugim: „Pozivljemo „Slovenčeve" gospode, da kar naravnost povedo, kdaj in kje se je proti g. Pov-šetu „lagalo". Za danes odgovorimo le kratko, ker bodemo o priliki obširneje odgovorili o „disciplini". Ali ste, „Narodovi" gospodje, tako pozabljivi in naivni, kdaj in kaj ste počenjali proti g. Povšetu ravno zato, ker se ni hotel umakniti g. Hribarju v ljubljanski okolici ? Ko bi bil g. Povše ustregel g. Hribarja želji, ne bili bi razlili toliko črnila proti njemu. Naš list je tudi gledé te volitve postopal „lojalno", kar naj si nekdo zapomni, ker imeli smo „praha v kartuši". Kar se tiče opazke, da je duhovščina rovala proti disciplini in ni držala svoje besede, temveč glasovala proti g. dr. vitezu Blei-weisu, o tem bi mogli več govoriti. V politiki je treba v prvi vrsti previdnosti, kajti dandanes besede devljejo na tehtnico. „Saplenti pauca!" — Da gospodom v „Narodni Tiskarni" ni všeč izraz „domačin" o g. dr. Vošnjaku, to vémo, a vémo tudi,, da celo pri „Narodovi" stranki ne vzbuja več gneva. Dokažemo Vam lahko, da je gospod, ki je v centralnem volilnem odboru glasoval za nekega kandidata, tihotapsko roval v volilnem okraji proti njemu. Kdo ruši disciplino? Vaše geslo je vedno, kedar gré za Vaše interese: „Quod licet Jovi, non licet bovi." Naši odgovori niso „izrodki žaljene samovolje", pač pa napadi „Slov. Naroda". Ko bi bili „Narodovi" gospodje v takem soglasji s prebivalstvom, kakor vedno naglašajo, ne bilo bi nam treba razkrivati njihovega početja. Povemo Vam odkritosrčno, da bodemo tudi v prihodnje odločno odbijali vse Vaše neosnovane in zlobne napade.
(Levstikov spomenik.) Iz Velikih Lašč se nam poroča: Odbor za Levstikov spomenik je sklenil poleg zgradbe spomenika v Vélikih Laščah še na Levstikovi rojstveni hiši v Dol. Rétijah napraviti ploščo iz kararskega marmorja. Plošča je do napisa že dovršena; izdelovanje spomenika samega pa vrlo napreduje in bode do slavnostnega dneva (11. avgusta t. 1.) vse vrejeno. Gosp. prof. Iv. Šubic, vodja na obrtni strokovni šoli v Ljub'jani, se je izjavil jako pohvalno o našem spomeniku ter je prevzel iz prijaznosti nalogo, da je prereze vencev rektifikoval v monumentalnem smislu, na čemur naj mu bode izrečena iskrena zahvala. Medalijon z Levstikovim obličjem pride pa kasneje na spomenik. — Skupni iznos vseh doneskov za spomenik narasel je na 1303 gld. 20 kr., kar je gotovo jako mnogo, ako se pomisli, v kakô kratkem času se je dosegel ta lepi vspeh. — Večna hvala pa rodoljubnim daro-vateljem, ki so pripomogli, da se zopet velmožu slovenskemu stavlja spomenik, kot trajen znak narodnega ponosa, narodne zavednosti in hvaležnosti. — Sedaj, ko so prominoli krasni dnevi Vodnikove slavuosti, pričeli smo i mi vse potrebno ukrepati, da bodo imeli došli slavitelji v drugem oziru raznovrstnih užitkov, katere jim bode podajal poleg mične narave in veselega ljudstva Levstikovih rojakov prijazni sprejem. Prizadeval si bode^dbor mej drugim, da dobi za slovesnost novomeško unif. godbo, katera se je tako odlikovala pri sokolski slavnosti v Ru-dolfovem. Pri sv. maši na hribcu sv. Roka bode pa petje preskrbel šentjakobski pevski zbor iz Ljubljane; zahvaliti se moramo našemu župniku č. g. Lovru Gerjolu, kateri nam je ta izvrstni zbor preskrbel. V kratkem objavil se bo tudi poziv in pričelo z raz-pošiljavanjem vabil. — Mnogo je bilo težav in ovir zaradi primernega prostora za spomenik, posebno ker se je od nekatere strani iz raznih razlogov nasprotovalo, ali naposled odstopil nam je g. Fr. Ks. Grebenec prostovoljno pred svojo hišo potrebni prostor, kateri je z ozirom na lego in okolico za spomenik najlepši in najprimernejši. — Za ta lep čin narodne požrtvovalnosti naj bo našemu rojaku hvala in slava. Omeniti pa moramo že sedaj, da gré največa zasluga, da se je v tako kratkem času nabralo toliko gmotnih pripomočkov in dosegel tak lep vspeh, našemu delavnemu predsedniku, gospodu notarju Nik. Lenčku. — Kar pa S9 tiče dekoracij in sploh tehničnega dela gledé slavnosti, pa imamo izvrstno moč v graščinskem oskrbniku, gosp. A. Gaudiji, kateri je že ob priliki lanske štiridesetlet-nice pokazal svojo izvrstno zmožnost in fini ukuj
glede vrejevanja. — Vsekakor se smemo uadejati, da bodo došli gostje, kateri pribite dne ll.avg. 1.1. v rojstveui kraj našega dičnega Levstika, v vsakem oziru zadovoljni s svojim izletom, in da jim bode ostal neizbrisno v spominu Levstikov slavnostni dan in njegov lepi domači kraj.	—r.
(V Polhovem gradcu) so dne 23. junija usta-uovili „prostovoljno gasilno stražo". Udov šteje že triiuštirideset. Načelnik je strojar Franc Rihar.
(Sklep I. mest. slov. otroškega vrta v Ljubljani) bode v soboto dne 13. julija t. 1. s sv. mašo ob l/jS ur' zjutraj pri sv. Petru; potem pa mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 5. ure po-poludne v učilnici na sv. Petra nasipu št. 65. Vstop je vsacemu prost.
(Okrajua učiteljska koulerencija za kočevski šolski okraj) bode dne 31. julija t. 1. v Sodražici z naslednjim vsporedom: 1. Začetek konferenci je je ob 9. uri dopoludne v šolskem poslopji. 2. Imenovanje namestnika in dveh perovodij. 3. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. 4. Poročilo odbora okrajne učiteljske knjižnice o stanji in računu knjižnice za šolsko leto 1888/89. 5. Vol.tev odbora okrajne učiteljske knjižnice. (3. Volitev stalnega odbora za prihodnjo učiteljsko konierencijo. 7. Izvolitev odbora za svoječasuo sestavo poročila o pridobljenih izkušnjah glede učnega načrta z dno 25. septembra 1S86. 1. 8. Referat o nalogi „Učitelj kot vzgojitelj šolske mladine." 9. Reierat „O koristi in pripravni porabi šolske knjižnice." Posamezni predlogi se morajo do 27. julija odboru naznaniti.
(Imenovanja.) Gosp. K. Barchanek, profesor na realki v Gorici, je imenovan ravnateljem realki v Olomucu. — Gosp. Alojzij Lasciac, c. kr. okr. komisar v Lošinji, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gorico. — Čast. gosp. Fr. M ari nič, vikar na Livku, je premeščen v Rovnico.
(Iz Osilnice) se nam poroča: Dne 4. t. m. se je peljal skozi našo vas hrvatski ban. Stopil je iz voza in v krepkih besedah se zahvalil našemu gospodu županu za lepi sprejem ter priznal slogo med Hrvati in Slovenci na meji.
Telegrami.
Dunaj, 8. julija. Avstrijske delegacije polna seja: Grof Tliun poroča o proračunu ministerstva zunanjih zadev 1890, kakor tudi dopolnilnih kreditih 1889. Baron Nadherny poroča o proračunu vojne mornarice 1890, Tonkli o proračunu skupnega finančnega ministerstva 1890. skupnega računskega dvora 1890 in točki pokritja carinskih pristojbin. Vse so je brez razprave potrdilo. Prihodnja soja v četrtek.
Pratja, 7. julija. Skupni izid volitev v mestih je nastopni: dvaintrideset Nemcev, štiriindvajset Staročehov, devet Mladočehov, sedem mandatov neodločenih.
Po vsej pravici se mora Warnerjev Safe Cure
smatrati za najvažnejšo higijensko iznajdbo nove dobe, ker se izkazuje z velikanskimi vspebi pri boleznih ledic, jeter in mehurja, kar nastopno jasno dokazuje.
Lansko poletje sem prašala nekega zdravnika v Karlovih varah za svet; ta je konstatoval, da trpim vsled žolčnega kamna in otekline jeter. Za-ukazal mi je, naj se v Karlovih varah lečim. Toda
to se pri meni ni dalo lahko izvesti, akoravno je bila moja bolezen nevarna. Sedeti nisem več mogla, ravno tako me je mučilo po noči ležauje v postelji. Tek mi je popoluoma pošel, vsaka jed je imela okus kakor prst. Tudi se mi je večkrat v glavi zvrtelo, padala sem v medlevico, bodlo in bolelo me je na desni strani, in to je bilo hujše, če sem ležala. Tudi se mi je voda zapirala.
V tem žalostnem stanji so me opozorili na Warnerjev Safe Cure; menila sem, da moram ž njim poskusiti in trdno sem b.la prepričana, ko sem prečitala priloženo brošurico, da bom okrevala.
Z najboljšo vestjo smem naznanjati, da sem hvala Bogu! oproščena nadloge, ter svetujem vsakemu bolniku, naj zaupno rabi ta čudoviti lek, kajti le vsled tega zdravila me ni izgubila moja družina.
Fani Brandl,
modistinja.
Kraljevec ob Ogri.
(Jena steklenici 2 gld. — Dobiva se v deželni lekarni . Marija pomagaj! ' kakor tudi v vseh ostalih znanih ljubljanskih lekarnah.	(i)
Zahvala.
Vsem častitim gospodom volilcem, ki so mi, ne da bi se bil nadejal, dne 4. t. m. pri deželno-zborski volitvi izkazali častno zaupauje, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Sodra žica, dne 6. julija 1889.
J. Orobnič.
Umrli so:
5.	julija. Jovana Bele, prodajalka, 70 let, Krakovske ulice 17, vsled ostarelosti.
6.	julija. Jovana Kovač, delavčeva hči, 3 mes., Poljanska cesta 27, katar v črevih.
V bolnišnici:
4. julija. Marija Govekar, delavka, 39 let, srčna hiba.
Vremensko sporočilo.
s rt D	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« t .2 3. " Z. a
opazovanja		¿rakomera v mm	toplomera po Colziju			O -M S S rt C
6	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	735 1 7338 734 4	16-0 23-8 14 0	brezv. si. vzh. si. jzap.	megla del. jasno jasno	1218 toča dež
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7360 734 9 735-6	12-2 23-4 17 0	brezv. si. vzh. si. zap.	megla jasno n	o-oo
in 07° nad normalom.
za 0'7°
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 5 »i avstr. zlata renta, davka prosta . .
Papirna renta, davka prosta.....
Akcije avstr.-ogerske banke......908
Kreditno akcije ..........301
London.............119
Srebro .............—
francoski napoleond......... 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemške marke ..........58
83
84 109
99
gl.	90
„	70
„	80
„	80
„	50
„	75
„	25
n
„	45'.
„	64
„	30
kr.
Tržne cene v Ljubljani
dne 0. julija.
	kI. kr.			gr	ur.
Pšenica, hktl. . . .	6	_	Špeh povojen, kgr. .	_	65
Rež, „ . . .	4	66	Surovo maslo, „	—	68
Ječmen, „ ...	4	16	Jajce, jedno „	—	h.
1 Oves, „ ...	3		Mleko, liter....	—	7
Ajda. „ ...	4	66	Goveje meso, kgr. .	—	54
Proso, „ ...	4	66	Telečje „ „ .	—	50
Koruza, „ ...	4	70	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ ...	3	39	Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ .... 'Grah, „ . . .	12	—		_	45
	13	—	Golob .....	_	16
Fižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	23
Maslo. kgr. .	—	87	Slama, „ „ . .	2	32
Mast, „ .	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	20
Speh svež, „ [	—	60	„ mehka, „	4	15
XXXXXXXXXXXXKXXXXX
x Mršita Ebcrl, £
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X JCij t» M Js®/M» s», X
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse )C v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve JC v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem II lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane io boliše nego_yse te vrste v prodajalnah.	(13) #C
^ gJ®T~ Cenike mi ziihtevanje.	4*
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
T 1CI:*>>«»«4»I i te «lii'iaXI J s
- H4	S i ^^	B-ra® I € Ji T
h Tovarna strešnega sklejnega papirja
■ S. Valzachi & J. Diepold,
m Krilim ». Ch. (postaja ob juž. žel.) Siebenhirtenstrasse št. I,
S	priporoča svoj trajni in preskušeni
V
in sKiejni jamr.
Mazalna snov za sklejnopapirnate strehe.
Elastieiic izolirne plošče od asfalta J^SSfiSt." Karbolni lak (Carbolineuin)
kalno sredstvo za vso lesene ptedmeto. Pokrivanje streh s klejnim papirjem prevzamemo pod jamstvom trajnosti v akordu. (12 -4) Ocnilniki ttiiMtou.j in iranko. Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat.
Zaloga pri And. Druškoviču v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
s î
Í
Diseldorfske oljnate ^
barve v tubah.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
J Akvarelne barve
j mokre in suhe.
<
i i i i i i i
3*roljnatih barv, lirneža in laka~w j^i
m
«j r Pisarna in zaloga:
Ijjnl>ljnni.

iol.-ilii drevored <» (someniščno poslopje). Filijnla: Slonov« uliee l<)-Ii-i : f priporoča sllknrjeiii, dijakom, stavbenim in pohištvenim lui-• J znrjeni, Iikarjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne ? ► izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in Iranko. J ►	Oljnate barve v pločevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno
j- t pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. k naprej primerno cenejo.
Perstene, mineralne ► Kupovalccm rečjih množin < Vse vrste slikarskih in
In kemične barve i	Prednostne cene.	< |iknrskih čopičev in
in kemične ,barve. >	\ slikarske patrone.