UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no : : : sprejemajo • '• s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsiro-Oprsko in Rosno K 2U60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* •* ob pol 11. dopoldne. *. •. * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — i is inl- piejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —— Reklamacije lista so poštnine proste. ■ ■ Stev. 416. V Ljubljani, v sredo dne 23. oktobra 1912. Leto II. Čvrsto prodiranje balkanskih armad. Vojna na Balkanu. PISMA IZ SRBIJE. (Od našega posebnega izvest i-t e 1 j a.) B e 1 g r a d, 6./19. oktobra. 1912. Kako močno se je Srbija angažirala za to vojno, naj vam pokažejo sledeči podatki. Ne glede na to, da je vse poslala na mejo, je Srbi-ia poslala Crni Gori na pomoč 5000 prostovoljcev in 3,000.000 dinarjev; Bolgarski je dala 5.0(10.000 dinarjev. 5000 konj. 20 vagonov slanine in poldrugo divizijo vojaštva. Kakor vidite, angažira vse in stori s svoje strani in to ie dokaz, skrajne odločenosti. * Isa Boljetinac, voditelj enega dela Arnav-tov. je prišel pred dvema dnevoma v glavni štab ibarske vojske srbske v Raško po navodila za operacije, ki so njemu in njegovim Arnavtom odkazane. Iso je že davno, že 2 do 3 leta, pridobivala Srbija in črna Gora. A poslednjem času je definitivno pridobljen. * Času arnavtskega ustanka so njegovi ljudje dobili od Srbije veliko množino brzostrelnih Pušk in streliva. Zdaj nameravajo, z Isom na Čelu, ramo ob rami s srbsko vojsko operirati zoper Turke. Velika škoda je, da so v teh časih Arnavti razcepljeni: eni bodo s Srbijo in Črno Goro, drugi s Turčijo, a tretji — oni. ki stoje pod vplivom Italije in Avstrije — ne bodo ne tu ne tam. To jih raztroji in upropasti njihovo stvar. Lehko bi bili izkoristili te neprilke in splošno zadrego, da proklamirajo avtonomijo Albanije in da se nacionalno konstituirajo. Tako svež in jeder narod, ki ni tako divji, kakor se misli o njem, ki začenja sprejemati vase svetovno kulturo, ki ima vse predpogoje, da se razvija in ki ima svojih 19 listov, je imel pravico do zedinjenja in do samouprave. Razcepljen — ne doseže ne zedinjenja ne samouprave. Namesto da bi bil zedinjen, bo razkopan in ''■ijSjesto samouprave — dobi tuje vlade. A zedinjenje in samouprava Arnavtov bi nila potrebna tudi zaradi ostalih balkanskih narodov: prej bi dosegli balkansko federacijo tako. nego. če se Albanija razcepi — z razce-Pljenjem Albanije se otežuje položaj ostalim balkanskim narodom. * Zvezne vojske so povsod prekoračile mejo in stopile v Turčijo. Srbska vojska je takoj začela prodirati in to prodiranje pojde za enkrat gotovo brez večjih zaprek. Turki začno hujše bitke šele tedaj, ko dospo zvezne vojske Kloblje v manj znane jim predele, kjer nimajo organizirane svoje oblasti, kjer je težavnejša Preskrba z živili in kjer nedostaja dobrih občil. Tam bodo Turki vznemirjali in napadali zvezne vojske, da jih dovedo v položaje, turški vojski ugodne, in tam se odigrajo glavne bitke •n kri bo tekla v potokih. B e I g r a d, 7.120. oktobra 1912. Srbija ima najslabše meščansko dnevno časopisje. Razen teh strankarskih meščankih glasil, za katera nosijo odgovornost stranke in ki so silno siromašno urejevana, so ostali »organi javnega mnenja« najslabše sorte, žolto časopisje, podjetja najumazanejših trgovcev z Gu-ttenbergovim izumom. Pri teh »organih javnega mnenja« ni časnikarjev; tam so analfabetni mazači, odurne kreature brez vsake sposobnosti, ordinarna sodrga brez vesti in poštenja. V rednih časih je to časopisje živelo od najgadnejili senzacij, od izrabljanja najnižjih nagonov nerazvitega čitateljskega občinstva, od svinjarij in apašev. A sedaj, ko so nastopile vojne homatije, je ta časnikarska sodrga udarila v take nezmnerne laži, kakor niso dopustne niti v vojni, dasi se v vojni najbolj laže; na primer: belgrajski list je pred 20 dnevi, ko še ni bila končana mobilizacija in vojska še ne zbrana na meji, objavil vest, da je bila tam-intam bitka, da je poginilo 100. ranjenih da je bilo 80 in vjetih 60 Turkov, a z naše strani, da je bil ranjen en sam. A prvi dan, ko je bila napovedana vojna, so ti apaši tiskali izredne izdaje, v katerih poročajo, da je srbska vojska zavzela Prištino in da se je Skoplju približala za več kot 70 kilometrov. Vse sama gola laž! Proti tem sanjarijam protesira celo uradni tiskovni urad in preti njim je objavila tudi poluradna »Samoupava« jako oster uvodnik. Kaj naj rečema zoper ta rokovnjaštva šele mi, socialni demokratje? Sodrugom izven Srbije priporočamo, da se ne dado zapeljati od laži srbskega žoltega časopisja. Zanimala jih bo nedvomno ta strašna borba in to krvoločno klanje, ki le nastalo, ali svoje zanimanje bodo zadovoljevali le z resničnimi poročili. A mi jih moremo le prepričati, da srbska vojska ne le ni tako globoko prodrla v Turčijo, temveč tudi če ne bi bilo nobenega odpora, ne bi mogla tako hitro. Do Prištine je. Četudi ni najmanjšega odpora, dva, tri ali pa štiri dni. Medtem so tisti dan. ko so belgrajski apaši pisali, da je srbska vojska v Prištini, Turki prekoračili srbsko mejo in z ognjem in mečem pokončali tri sela. SRBIJA HOČE ZEMLJE. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« priobčuje naslednji razgovor svojega posebnega vojnega poročevalca s srbskim ministrom Jovanovičem. Vprašanje: Kaj je namen sedanje vojne, ki bo pač zelo dolga in krvava? Jonavovič: Namen vojne je osvoboditev naših bratov v Turčiji od turškega jarma. Vprašanje: Ali teže združene balkanske države le za reformami in bi se zadovoljile z jamstvom velevlasti, ali hočejo razširiti s to vojno svoje ozemlje na škodo Turčije? Jovanovič: Kakor Vam je znano, so bile A. K. OREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Nisem jih našla. Toda tudi Vi jih nimate hi prav to sem hotela zvedeti. Ali naj se poslovim? Gospod Gryce sicer ni imel navade preklinjati, toda v tem trenotku je izustil besedo, katere raje ne ponavljam tu. In popravil je svojo napako že naslednji trenotek s sledečim pojasnilom: — Cenjena gospodična, morda se še spominjate, da sem Vam nekoč rekel, da pričakujem tisti dan, ko bom prisiljen vreči se Vam k maram ! i dan je prišel. Ali ne bi potrebovali morda še kakih pojasnil v stvari, o kateri je policija noučena? Delala sem se, "kakor da smatram njegove besede za resne. — Prav ljubeznivi ste — sem rekla — Nikakor Vas nečem mučiti s tem, da bi mi opiso-y ’’ d'"c a. ki jih sr ma lahko razkriiem Toda t{> bi pač rada vedela; ako bi našli prstane pri ?"cbi, o kateri veste, da je bila začasa umora ,am navzoča, ali bi smatrali to za dokaz njene krivd. ;> . Brez dvoma, — je odgovoril z izpreme-'Jenim glasom, da sem takoj uvidela, da se mo-*>ni čuvati, Če hočem ohraniti svojo skrivnost a° zadnjega trenotka zase. —To je vse, kar sem hotela izvedeti, go--Pod Gryce. Jutri Vas pričakujem. — In brez obotavljanja sem odšla proti durim. * 2e sem prekoračila prag sobe, ko me je > enkrat ustavil, toda ne več z zajiovcdujočo sedo ali pogledom, temveč le s svojim pregostim, mehkim vedenjem. . -7 Miss Butterworth, — je dejal, — slut-2an ^ -te imeli že dalj časa, so se očitno ^dnje r--»''r«o da se prisodi .tem vzrokom merodajnost. — Za to bo tudi še jutri dovolj časa, — sem odvrnila. Končno sc je uveril, da se mu ne posreči pregovoriti me. Lahno se mi je priklonil. — Pozabil sem, da sc niste vmešali v to w srpr,K]njca> temveč kot tekmovalka. Vdrugič se je pokloni! in me nesramno, pre--'v ogledal. A razburila se nisem vslcd tega. — Jutri, na svidenje. Odšla sem. . Amila se nisem t -koi h gospodični Sniecr-jevi, temveč šla najprvo k modistki Pincas Cox. potem h gospej Desbergerjevi in končno v več pisarn i aznih tramvajskih oddelkov v mestu. Niti najmanjše stvarce nisem našla, ki bi mi pomagala odkriti sled za prstani. Sklepala sem, da jih Rut Oliver ni izgubila in da jih tudi ni zavrgla, temveč da jih ima še pri sebi. Vrnila sem se h gospodični Spicerjevi s trdnim namenom, da ne mirujem preje, 'dokler ne prc-iščem vsega stanovanja in ne najdem prstanov. Toda čakalo me je veliko presenečenje. Ko mi je služabnik odprl vrata sem iz zadrege, ki se mu je čitala na obrazu sklepala, da se je zgodilo nekaj neprijetnega. Vprašala sem ga in na naše reformne zahteve že predmet raznoterih diplomatičnih akcij. Ker je zdaj stopila namesto diplomatične akcije vojna z vsemi svojimi grozovitostmi in žrtvami, je umevno samoposebi, da se je izpremenil predmet našega teženja. Di-plomatična akcija se je omejila na to, da priskrbi našim bratom zaželjene reforme. Ampak po izbruhu vojne je položaj povsem drugačen. Brez odstopa določenega ozemlja po uspešni vojni ni misliti na mir. Vprašanje: Ekscelenca, ali ostane vojna lokalizirana? Jovanovič: Ne vem, zakaj ne bi ostala lokalizirana. Avstro-Ogrska vendar nima nobenega resnega povoda, da poseže vmes. Za izvozne interese Avstro-Ogrske na Balkanu bo mnogo bolje, če bo ozemlje za odjemanje mogočnejše, večje in gospodarsko zmožnejše za sprejemanje. Vprašanje: Ekscelenca, ali sodite, da bo končal vojno kongres? Jovanovič: Ne morem se spuščati v prerokovanje o tem. Če pride do konference, morajo biti vse balkanske države na njej dejansko zastopane. Zgodovina berlinskega kongresa se ne sme ponoviti. Na berlinskem kongresu je bil zastopan tudi Pijeniont, na algeciraški konferenci Danska. POD ZAŠČITO ANGLIJE. Carigrajski dopisnik londonskega »Daily Chronicle« je imel razgovor s sivolasim turškim državnikom Kiamil pašo, ki je izjavil: »Novi nasprotniki stopajo v areno proti Turčiji. V kratkem bomo morali prositi Anglijo, naj nas ščiti njena močna roka, da nas popolnoma ne zdrobe. Uverjen sem, da je slavna humaniteta Evrope mrtva in so jo nadomestili z okostnjakom. Nadejamo se, da ostane Angleška zvesta svoji sijajni preteklosti in bo neomajano stala ob naši strani spričo nacionalne nevarnosti, ki se je nam približala, če smo prisiljeni bojevati se z združenimi balkanskimi državami le Anglija v družbi z drugimi velesilami gotovo dovolj močna, da straži, da ostane bojišče čisto in Turčije ne napade še kdo drug. Kot star mož, ki stoji z eno nogo v grobu, povsem resno izražam svojo uverjenost, da bo balkanska vojna le predigra za velikanski boj, ki bo poplavil vso Evropo. TURČIJA. Kakor razpadajoča razvalina srednjeveško barbarske osnove, sega Turčija v našo dobo. Njen obstoj že dolgo časa ogroža sebični in umazani pohlep velevlasti, a tudi hrepenenje po samostojnosti podjarmljenih narodov stresa !n!r i! -f^ni ustr.?j in v uajnovejšem času je tudi kapitalizem v Turčiji na delu. .. V letu 7225 s° pr',« Osmani iz notranje azijskih puščav. Bilo Jih je okolo 50 tisoč in pod vodstvom sultana Sulejmana so si osvojili Armenijo. Odslej so neprenehoma silili proti za-padu in severu. Slovanske narode balkanskega polotoka, Srbe in Bolgare, so si podjarmili leta 1389. v bitki na Kosovem polju. V 15. stoletju so si osvojili podonavske dežele in Grško, ki pol obotavljaje, na pol drzno mi je odgovoril: — Nič posebnega se ni pripetilo. Toda gospodična Spiccr se boji, da bodete nevoljni. Gospodična Oliver je ušla, ko jo je pustila hišna za trenotek samo. Sedemindvajseto poglavje. Vslcd presenečenja sem glasno zakričala m naglo stekla po stopnicah navzdol. ... . Ne odiieljite se! — sem zaklicala ko-čuažu. — Po preteku desetih minut Vas bom zopet potrebovala. — Odhitela sem zopet po stopnicah gor in sicer v stanju, ki mi ne zbuja ponosa. Kakšna sreča, da me ni videl gospod Oryce. — Odšla je? Gospodična Oliver je odšla? — sem zaklicala hišni, ki se je tresoča hotela skriti v kotu veže. — Da, — in jaz sem kriva. Ležala je tako mirno v liostelji. da sem mislila, da se lahko odstranim za minuto. Toda ko sem se vrnila ni bilo njene obleke. Zbežala je skozi glavna vrata, ko je služabnik pometal nasprotni konec hodnika. Ne razumem, odkod je vzela toliko moči, da je utekla. Tudi jaz nisem umela tega. Toda razmišljala nisem o tem, temveč šla naglo naprej in stopila v sobo, ki sem jo bila nekaj ur preje zapusti- n-,i1a veseijh upov. Zgubila nisem niti trenotka z brezdelnim razmotrivanjem, temveč odnr!:i miznico in omare in vse preiskala. Plašča in klobuka ni bilo več tu, ali rjavo svileno spodnje krilo je še viselo v omari; denarnice ni bilo več v žepu. ■— Ali je ročna torbica še tu? — sem vprašala. . ' — Da, stala je na prejšnjem mestu, pod mizo. In na umivalni mizici so ležali še vsi toaletni predmeti, ki jih je bila prinesla Rbt Olivver s seboj. S kakšno naglico je odšla, da je vse potrebščine pustila tu! Toda kar me je v resnici ostrašilo, je bilo pletenje, ki sem ga prejšnji večer na prošnjo je bila tedaj last Benečanov. Glavno mesto tedanje Turčije je bilo od leta 1385. dalje Drino-polje. Leta 1453. so pa zavzeli Carigrad in s tem je izginil zadnji ostanek vzhodno rimskega cesarstva. Na Hagiji Sofiji, slavnem svetišču grškega krščanstva, je zablestel polmesec in potrdil vlado mohamedancev. Vedno mo-gočneje soširili Turki meje svoje države. Južna Rusija, Moldava, Sedmograška, Ogrska, nekateri deli Poljske so morali priznati sultana za svojega gospoda. L. 1529. so prihrumeli pred Dunaj, tedaj so bili na višku svoje moči. Vladal je takrat Sulejman II. Še preden so prišli pred Dunaj, so si prisvojili Sirijo, Palestino, nekatere dele Perzije, Mezopotamije in Egipta. Turško nadvlado so pa priznavale tudi severno afriške države: Alžir, Tunis, Tripolitanija. V tem času so bile združene skoraj vse dežele, v katerih so prebivali mohamedanci. Krščansko prebivalstvo, pod turško vlado, ni bilo izpostaljeno nasilni »spreobrnitvi« k mohamedanski veri, kakor so to delale krščanske države z »neverniki«. Pristopili so Srbi, Grki, Albanci v velikem številu k mohamedanski veri, to pa zato, ker so morali nemohamedanci plačevati visoke davke in ker so imeli le mohamedanci pristop k vojaški službi in vsem višjim mestom. Po naukih korana je bila last-, nina na zemlji tako, da je imela država vrhovno oblast, med tem ko je bil delež od zemlje razdeljen na tri dele: en del državi, sultanu, njegovi rodbini in visokim uradnikom; drugi del cerkvi, verskim in dobrodelnim ustanovam; tretji del je ostal zasebnim lastnikom, ki so ga prejemali tudi precejšen del prvih dveh deležev proti primerni odškodnini. Ta sistem in pa neizmerno visoki davki so povzročili, da je poljedelstvo prišlo jsopolnoma v nič in da so pridelali na ozemlju, ki spada k najrodovitnej-šemu na svetu, le najpotrebnejše. Česar niso pridelali doma, to so si pridobili z ropom, kar pa je bilo v tistih časih tudi v krščanskih državah nekaj prav vsakdanjega. Od srede 14. stoletja dalje so bili jedro turške armade janičarji, to so bili naropani krščanski mladeniči. Turčijo so imenovali taborišče tujega vojaštva. ker ni Turčija razvila nikakršne samonikle kulture in je tudi na gospodarskem polju zaostala daleč za drugimi evropskimi državami. V notranjosti države je vladal včasih brezmejen despotizem, kmalu zopet divja anarhija od vseh strani zbranega vojaštva. Sultan Mohamed III., ki je vladal od 1595—1603 je dal zadaviti svojih 19 bratov, ki je imel vsak drugo mater, Osmana II., ki je hotel uničiti janičarje, so umorili ti sami. Proti koncu 17. stoletja je pričela razpadati Turčija, vedno večji deli ozemlja so se rušili od nje. Avstrija je dobila Ogrsko, Poljaki in Rusi so se tudi obogateli s turškim plenom. V začetku 20. stoletja so se pa pričeli upori podjarmljenih narodov. Leta 1804 so se uprli Srbi, ki so dobili 1817 odvisno kneževino, ki je postala šele po rusko-turški voiski 1878. popolnem'’ svobodna. Leta 1821 so pričeli Grki z os''o1-nipva!no vojno, ki so jo podpirali vsi bolnice odložila. Nit je Ležala popolnoma zmešana in strgana na mizi, kakor da jo je hotela bolnica v napadu blaznosti uničiti. Torej jo je še mučila mrzlica. Iz te domneve se mi je zbudila nova nada, zakaj dejala sem sl, da ženska v takem položaju ne more dolgo bloditi po cestah; zgruditi se mora in potem jo odvedejo v kako bolnico. Gospodična Spicer mi je dovolila telefonirati na policijsko načelstvo in opisati mlado deklico s prošnjo, da me takoj obvestijo ,če jo dobe nezavestno kje na cesti, na kaki klopi ali na rešilni postaji. — Ne nameravam je privesti nazaj k Vam, — sem dejala gospodični Spicerjevi. ko sem se poslavljala. — Ne želim, da bi ta oseba vdrugič prestopila Vaš prag. Prosim, sporočite mi takoj ko jo najdejo, in odvzamem Vam vso na-daljno odgovornost. Potem scni stekla dol in se vozila po mestnih ulicah, da najdem begunko. 2e je bil večer in begala sem še vedno s ceste na cesto, ne da bi bila izvedela, v kateri smeri je odšla gospodična Oliver in kaj se je zgodilo ž njo. Kaj naj storim’ le zaupam gospodu Grycu? To bi bil hud udarec za moj ponos. In vendar ni bilo druzega izhoda. Z 1 eno sve hiteli na 3. avenijo. Čimbolj sva se bližali pralnici, tembolj je naraščalo moje razburjenje. Ko sva imeli le še nekaj korakov do trgovine, sem čutila, da me je nagon vodil pravilno. Pred njo je stala gospodična Oliver in nepremično strmela skozi okno v razsvetljeni prostor, kjer je bilo videtf Kitajca, ki je opravljal svoje delo. Stala je gotovo že dalj časa tu. r ’obkoljena je bila od n... č!,e pouličnih paglovcev, ki so jo zvedavo ogledovali in oči vidno zasmehovali. Z rokami, na katerih ni imela rokavic, se je opirala na polico okna. Vse njeno vedenje je kazalo veliko utrujenost. Gotovo hi sc bila sesula da je ni izredno močna volja držala kvišku. (Dalje.) prijatelji svobode Iz zapadne Evrope. Leta 11829 je poslala Grška svobodna. Bolgari so se uprli 1. 1876, Silne grozovitosti so uprizarjale tedaj turške čete, vsa Evropa se Je zgražala. Te grozovitosti so bile tudi povod, da je Rusija pričela vojno s Turčijo, ki se je končala s tem, da so dobili Bolgari svojo kneževino in da je dobila Vzhodna Rumelija avtonomijo. Leta 1885 sta se združili Rumelija in Bolgarija in šele 1. 1908. se je Bolgarska popolnoma otresla turške nadvlade. V Bosni in Her-Cn- ; - 'bruhnila po dveh neusneSnih poiz kusih 1. 1830. in 1850., nova vstaja 1. 1875. V Bosni in Hercegovini so prebivali skoraj izključno le Srbi. Berlinski kongres 1. 1878 je določil, da naj Avstro-Ogrska zasede te dve pokrajini. L. 1908 pa je Avstrija popolnoma anektirala Bosno in Hercegovino. Berlinski kongres je tudi določil, da dobi Grška Tesalijo in majhen del ^'Hnije je dobila črna gora. Na Kreti se je prebivalstvo večkrat poskusilo otresti turškega gospodstva, toda zamanj. Velevlasti so I. 1896 določile, da se postavi na Kreti krščanski guverner. Že več Let pa se smatrajo Krečani za grške državljane in le s silo jim je bil zabranjen formelni pristop. Albanski upori zadnjih let so imeli za cilj — ohranitev barbarskih predpravic, nikakor pa se niso hoteli Albanci, ki so večinoma mohamedanci, odločiti od Turčije. Pač pa streme Makedonci, ki so različnih narodnosti, po tem, da se otresejo turške vlade in se priklopijo balkanskim državam. Tudi v Afriki je izgubila Turčija že skoraj vse, kar je imela. Egipt je pod angleškim go-spodstvom, Francija ima Alžir že od leta 1870 in 1882 je vzela pod »zaščito« še Tunis, Tripoli-tanijo je pravkar odstopila Italiji. Najtrdnejše stoji Turčija še v prednji Aziji, čeprav je Rusija že precej pobrala, tako nekaj ozemlja v Kavkazu in del Armenije. Tako stoji Turčija, kakor drevo v jeseni. Edina opora ji je še armada, ki je zgrajena res na modernih načelih in katere moč bodo balkanske države najbrže še bridko občutile. Turčija, kot politična in gospodarska sila, je v smrtnem boju, ki ne bo še tako hitro končan. SRBSKI POHOD NA KUMANOVO. Srbska uradna poročila trdijo, da srbska armada nadaljuje svoj pohod na Kumanovo in Prištino. Srbske čete so si osvojile Carjevo selo in važno točko Sultan-tepe na gori Oži-govo. Turki so bili prepodeni s svojih postojank na Rujanu in v Stranci in so se morali umakniti v Taboronce. V Ristovac je bilo iz nedeljskih bojev pripeljanih 50 ubitih srbskih vojakov in troje častnikov. Razvrstitev srbske armade je po uradnih podatkih in zasebnih poročilih naslednja: Jedro srbske armade pod poveljstvom prestolonaslednika napreduje preko Vranje v smeri proti Kumanovu; prvi oddelki so dosegli Rujan Južno od Ristovca. Srednja kolona srbske armade, ki ji poveljuje general Jankovič, je osvojila Po-duje in se pomika proti Prištini. Zapadna ko-Jona pod poveljstvom generala 2ivkoviča pro-'dira v Sandžak novopazarski in je zavzela Novo Varoš, od koder gre proti Prjepolju. Nekateri srbski listi poročajo, da so srbske čete vdrle v Sandžak že v soboto; zadele so ob majhne turške in albanske čete, ki stražijo važnejše točke v Novem Pazarju. Grmenje topov je slišati celo do Raške. BLOKADA BOLGARSKE OBALE. Po bombardiranju Varne sta turški križarki odpluli v severni smeri proti Kavarni in Kaliakri- in bombardirali te dve mesti. Turške krogle so padle v predmestja, ležeča na morski obali. Razrušen je carinski urad, dvoje skladišč za živila, malin in več drugih poslopij, ki so zgorela. Turki so izpustili v morje več čolnov da bi izkrcali svoje vojaštvo, a čolni so aa—as Sf T?™.,llutJemu ogni« z bolgarskih utrdb. Nekaj turških vojakov, ki so bili na čolnih, je ubitih. V nasprotju s tem bolgarskim poročilom pa prihajajo iz Bukarešta vesti, da so tri turške bojne ladje izkrcale volaStvo v bližini Kavarne, o5 kilometrov od romanske meje. Bolgarsko prebivalstvo beži v Romanijo; romanski minister notranjih zadev je odredil, da obmejne oblasti ubežnikom ne delajo sitnosti. Z meje se čuje grmenje topov. Vojna in borza. i (Konec.) Ob sedanjem bojnem hrupu na Balkanu se je pokazal nenavadni pojav, da vedenje borz m bilo enako: prve dni, ko so dospela alarmna poiočila o mobiliziranju balkanskih držav, sta ostali pariška in londonska borza razmeroma mani, dočim sta doživeli dunajska in berlinska hud Potres Ko pa je udarila v svet vest o vojni napovedi Crne gore, je doživela pariška borza paniko, kakor že davno ne. Razlogi teh neenakih pojavov so deloma v različnem mnenju 0 Političnem položaju, ki ga imajo vodilni finančni krogi -— v Berlinu so imeli vnaprej malo zaupanja v diplomatično mešetarjenje, dočim je bilo v Londonu in Parizu to zaupanje večje in zategadelj tudi razočaranje tem večje — ampak svoje prste imajo še druge stvari vmes. v poštev prihajajo čisti borznotehnični momenti. Ker kupčujejo v Berlinu le per ultimo in je dospela vest o mobilizaciji 10. oktobra, je bil položaj ta, da je bila septemberska likvidacija pri kraju, da so torej imeli špekulantje cel mesec pred sabo in so bili po sklepu likvidacije posebno podjetni. Zategadelj se je vrgia stranka besjejev s posebno energijo na kupčijo in je pognala kurze z vso silo. K temu še pride, da delajo na Dunaju in v Berlinu glavno kupčijo v industrijskih vrednostih, dočim špekulacija ni tako obsežna. V Parizu pa je narobe. Udeležene vlade pa so gotovo naročile svojim bankirjem, da »ščitijo« trg, t. j., da preprečijo silno padanje kurzov njih posojil. Če so se v Parizu držale turške, grške, bolgarske in srbske vrednosti, je vplivalo to v veliki meri na borzno razpoloženje in je preprečilo padanje ostalih papirjev. V Berlinu pa so se manj ozirali na to, da te vrednosti ne padejo, ampak tu je šlo predvsem za industrijske vrednosti, pri katerih seveda ni nihče posredoval. Dne 9. oktobra, ko je Prišla vest o črnogorski vojni napovedi, so bi h kurzi v Berlinu že močno padli in se ni več tako zelo čutilo nadaljni pritisk stranke besjejev. V Panzu pa se je moral uveljaviti pritisk tem silneje. K temu pride, da se tu kupčuje per nedio, torej se ni dalo računati na okrevanje curzov do likvidacije, zategadelj stranka osje-ev ni imela veselja do operacije proti besjejem. Nadalje so se francoski rentirji tem bolj zbali za svoje papirčke, čim bolj so bili verjeli zagotavljanjem gospoda ministrskega predsednika Hoincareja ° dobrih šansah posredovanja velesil. Posledica je vsekako močno padanje kurzov na vsej črti. Vrednosti rentnih panirjev balkanskih držav so zelo razkleščene. Še bolj so padli kurzi industrijskih papirjev. Toda tudi papirji velesil so trpeli. Rusko posojilo iz leta 1902 je padlo od 90,90 na 88,25 odstotkov, avstrijska zlata renta od 95.10 na 93,10, nemško triodstotno posojilo od 79,10 na 78.60. francoska triodstotna renta od 90,50 na 89,60. Se bolj so padali kurzi industrijskih papirjev, kjer so uprizorile borzne panike pravcata opustošenja v kurzih, v Berlinu, v Parizu, v Londonu. Seveda, dokler bo trajala vojna le na Balkanu, industrijskim jx>djetjem ne bo usahnil vrelec bogatega dobička. To padanje kurzov le dokaruje. kak nemir in strah se le nolnstil ka- pitalistov. Kako bo s kurzi v bodoče, bo odvisno od nadaljne svetovne politike. Da pa to vznemirjenje vpliva na splošno gospodarsko življenje je gotovo. 0 razvoju zasebne lastnine. Priredil L. J. (Konec.) Sedaj vemo, da se pojem o lastninski pra-V1C1 spreminja. Svojo obliko izpreminja po potrebi. Vprašajmo se sedaj, ali je zasebna lastnina zadnja in najvišja stopnja socialnega razvoja lastnine? Odgovor na to vprašanje dobimo, če preiščemo, v kakšnem razmerju je sedanji pojem o lastnini s socialnimi idejami politično naprednih ljudi in v kakšnem razmerju Je s človeškimi socialnimi potrebami. Vsak, kdor le nekoliko pozna razmere, bo potrdil, da se Je pojem zasebne lastnine v poslednjih desetletjih omilil in oplemenitil. Rimski pravni pojem v tem pogledu je bil brezobziren. Rimski upnik je smel dolžniku, če ni hotel vrniti dolga, odsekati roko. Grški upnik je smel dolžnika prodati v sužnost. V nemških narodih so kaznovali tatvino $ smrtjo (na veša-lih), če kdo ni plačal dolgov, je moral postati podložnik. Ce SvJok n. pr. zahteva kos mesa s telesa svojega dolžnika, je bil po beneških postavah opravičen. Na Angleškem je bila v 16. stoletju predpisana za malenkostne tatvine smrtna kazen. Za Henrika VIII. je bilo baje pomorjenih 72.000 ljudi zaradi malih in velikih tatvin. To grozovito strogost je pojem lastnine danes že izgubil. Dogodi se še dandanes, da tatvine niti niso kaznovane, Če so neposredni povod za nasičenje, ker ravna motitelj lastninske pravice ob nepremagljivem pritisku. ... \ v,sekakor napredek nravnosti in omiljenja pojmu o zasebni lastnini. Nekaterim juristom se zdi, d»pojenjuje pravni čut; v resnici pa je to ftojav finejšega socialnega čuta. Naši nravnostni čuti se preobražujejo in ta preobrazba Je socialna potreba, siromaštvo množic, ki ima svoj vzrok v modernem pridelovanju blaga. Ta preobrazba naših nravstvenih čutov pa ni le socialna potreba, nego tudi važna politična potreba. Noben narod ni tako strogo dognal pojma o lastnini nego Rimljani in se tudi ravnal po njem. Posledica je bila, da se Ljubljana in Kranjsko. — Našim čltateljem! Vsled ljubeznivega sodelovanja sodrugov na Balkanu se nam je posrečilo poskrbeti za zanimiva, res- rxx” n T? *n o ^ n a P°r°č'Ia z balkanskega bojišča. V vojnih časih so verna poročila redka stvar: na eni strani pačijo resnico denarni *pe-kulantje z ostudnimi izmišljotinami, na drugi strani pretiravajo in izkrivljajo dejstva uradne brzojavne agenture, ki sipljejo dan za dnem v svet iz prsta izsesane zmage in sovražnikove poraze, razpihujejo malopomembne praske in prikrivajo resnične poraze. Stroga vojna cen-zuia preži nad brzojavkami in cenzurira privatna pisma, da ovira resnično informacijo tu-|)ne-,. e,d ugodnih zvez pa nam je omogočeno, objavljamo vzlic strogi cenzuri nepopačena poročila. Kaj je dolžnost čitateljev? Prvič, da pazno zasledujejo vojne dogodke s pomočjo izbornih informacij, ki jih objavlja »Zarja«. Drugič, da opozarjajo na poročila »Zarje« znance in prijatelje ki se zanimajo za vojno na Balkanu. Tretjič, da pridobivajo »Zarji« novih odjemalcev in naročnikov in da z uspešno agitacijo poplačajo naš trud. Sodrugi! čas je ugoden; izkoristimo ga za utrditev in razširjenje svojega glasila! Klerikalna hujskanja. »Vsa javnost stoji danes pod vtisom hrvatsko-slovenskega sabora v Ljubljani. Dasi zdaj pretresajo Evropo za svetovno zgodovino usodni dogodki na Balkanu, stoji danes dejstvo združenja hrvatskih m slovenskih pravašev na prvem mestu. Avstrijsko nemško in drugo časopisje je takoj umelo dalekosežnost tega trenotka, in danes brez komentarja prinaša v celoti, neizkrivljeno in neprikrajšano poročilo o tem pomembnem dnevu. Iz poantiranja gotovih mest s strani nemških listov se pa tudi spozna, da prav pojmujejo, katere stvari so največjega vpošteva-nja vredne. Odmev 20. oktobra pa se čuje tudi iz časopisja nemškega cesarstva. Ni čudno; od kongresa po Napoleonovem padcu ni Ljubljana v zadnjih časih večjega dne doživela.« Tako »Slovenec« Kaj se Je zgodilo tako pretresajočega. Nekaj hrvaških pravašev, ki izključujejo Srbe od hrvasko-srbskega narodnega edin-stva, je imelo minulo nedeljo v ljubljanskem »Unionu« randevu s slovenskimi klerikalci, kjer so Slovence in Hrvate (brez Srbov!) proglasili pri zelenih mizah za en narod. Jugoslovansko vprašanje je prevažno, da bi se tako otročje reševalo, kakor si stvar predstavljajo razni Šušteršiči in Starčeviči, ki jim po glavi rojijo vse druge misli. Če bi bila pravaška misel resna, »Slovenčevo« napoleonsko poročilo ji ga odvzame. — Gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. Večina enega glasu v občinskem svetu je zopet prišla v zadrego. Treba bo oddati mesto ravnatelja »Mestne hranilnice«. Za to mesto se poteguje sin umrlega mesarskega mojstra Černeta Skerjana, g. dr. Fran Černe. Njegov brat mesarski mojster Karol Černe je bil liberalni občinski svetnik. Sedaj je pa Karol Černe odložil mandat, ker bi po statutu ne smel glasovati za sorodnika in bi tako gospodje, ki hočejo spraviti na ravnateljsko mesto dr. Černeta, izgubili en glas. Glasovat pomagat jim bo prihitel gostilničar z Dunajske ceste »številka 6«, ki sedaj kot liberalni občinski svetnik stopi v občinski svet. če bo šlo tako naprej, bo kmalu v občinskem svetu polovico »novih moči«. — Slovensko gledališče. Snoči so peli Yvorr.,priovppra »Večnega mornarja« desetletnem premoru, in s to nreiktnvn so ia naše gledališče poklonJo msSS niS velikega Nemca ob tridesetletnici njo: ovc smrti. »Večni mornar« je po redu drmr0 0o-rno delo skladateljevo in je oznanjalo svoj čas zarjo !IS V?hHe ž "1° Je Wagner"obrnil hrbet vladajočemu okusu časa in kreni! novo smer-, našel je individualno, samostojno noto, Vm ‘f1 dozorela njegova kasnejša dela, od »Nurnberških mojstrov-pevcev« do »Parsifaia«. — Uprizorili so »Večnega mornarja« sicer skromno, a še dosti zadovoljivo. Solisti so ugajali, zlasti gospod Križaj je interpretiral prav dobro mornarja Dalanda v petju in igri. Njegov po močni glas se je uspešno kosal z vihro, in vsa njegova pojava je harmonizirala z milieujem !!Li an£ ?Pere- Njegovo hčer Sento je pela gdč. Orlova, ki je tudi zadovoljevala. Zdelo fSnn neS f0*indissonirana, a je simpatično podala vkljub temu plemenito deklico ki se odreče zemski ljubezni samo zato, da bi nesrečnemu večnemu mornarju prikrajšala njegovo trpljenje. G. B 1 a s s je v vlogi lovca Erika' prvič nastopil na našem odru. Tudi on je bil precej, na mestu, upajmo, da bo še napredoval nnhtlv 'LPetiUrJn igri- BrezPogojno lahko pohvalimo gdčno Peršlovo, ki je pela Sentino dojiljo. Leopold Kovač je pel krmarja, in sicer cuvstveno in prav lepo. Njegov glas pridobiva na giadkoči in opravičena je nada, da nam po-J*®,. vr*a mo^ »Večni mornar« je bil gospod Fejfar. Spočetka je bil njegov glas nekako brez barve, a v drugem dejanju se je zlil v lepe melodije in Je zakipel zvočno in gorko. — Tudi dohprn\bvfci!aK' +Sp,0Š®n utis Predstave Je bil u . ie ostal° občinstvo ne- kako hladno. Ni bilo pravega razpoloženja ne sugestije, ne iluzije. K temu je pripomogla dosti preskromna inscenacija, ki je v zadnjem dejanju spominjala že na diletantske odre. Gledališče je bilo polno. r — Belokranjska železnica zmrzuje? Iz Novega mesta nam poročajo: Vkljub temu, da imamo že nekaj časa trajno lepo vreme in da na belokranjski progi tostran Gorjancev razen za silo pretrganega terena v glavnem ni še nič narejenega, se delo ustavlja dan za dnem, kilometer za kilometrom. Prehodi se po več kilometrov, kjer ni videti ne enega delavca, kjer ni še nič storjenega. Pa konečno za progo med malo obljudenimi kraji ne pride toliko vpoštev, če je delo strojeno že letos ali še le prihodnje leto. Ampak kar je z ozirom na splošni promet vse graje vredno, je silna nemarnost in počasnost podjetja, kateremu je poverjena zgradba novomeškega predora. Že samo surovo vrtanje predora, ki je v notranjščini komaj poldrug sto metrov dolg, je prekoračilo termin za več kot mesec dni. Pa tudi to bi javnost malo brigalo, da ravno tudi vsled te počasnosti ne trpi ves promet med Novim mestom in kolodvorom Vsled zgradbe tunela Je kaj bolj obljudena Kolodvorska in obenem državna cesta na dveh krajih do jjolovice zaprta, kar živahni promet !?*i° ?Yira- ravno na teh obeh krajih gre delo tako prokleto polževo, da pa6 ne pridejo nikamor naprej. Zdaj je tu že več kakor delavcev. Nemara bo ta del proge še pred žir o — zmrznil. — Uboi v Birčni vasi. Novo mesto, 22. oktobra. Kroniko ubojev je včeraj povečal uboj v Birčni vasi. Tu skozi se gradi belokranjska železnica in je v vasi naseljenih več delavcev, večinoma iz domačih krajev. Te dni so imeli izplačevanje, kateremu je sledilo pijančevanje. Dočim so šli ostali delavci v ponedeljek na delo. jih je nekaj popivalo in delalo »blati«. Pri pijači so ss sprli. Neki Sušek iz Guberij je kar z vago svojega tovariša udaril po glavi s tako silo, da se je takoj onesvestil. Pripeljali so ga v bolnico v Kandijo, kjer je že danes vsled otrpnenja možgan umrl. Ubijalca so že zaprli. je narod razcepil v dva dela, v manjšino posestnikov in v ogromno večino proletariata, ki je slednjič zaradi svojega siromaštva izgubil interes na tem, ali država obstoji ali ne, ter se prodajal tistemu, ki ga Je bolje plačeval. To je bilo pogin rimski državi, v kateri so se gospodujoči sloji upirali naravnemu razvoju. Zal, da so tudi danes državni mogočniki navadno slepi. Nekateri ljudje prav radi priznavajo, razvoj sveta in razvoj Človeka, nikakor pa nočejo priznavati, da se pojem o zasebni lastnini tudi izpreminja. Omiljenje pojma o zasebni lastnini se kaže tudi v medsebojnem razmerju osebne lastnine. V dobi divjaštva so vjetega sovražnika pojedli. Ljudje so stali takrat še nižje nego živali; zakaj živali pojedo le redkokdaj svoje vrstnice. Na višji stopnji niso več pojedli človeka, a ravnali so z njim kakor z blagom. Izpočetka so lahko morili nekaznovani svoje sužnje, pozneje pa so bili morilci sužnjev kaznovani najprej milo in pozneje strožje. Najbolj nezmiselna tedanja gospodarska logika je morala dovesti do spoznanja, da napravljajo, če more sužnje, materialno škodo. V srednjem veku so ravnali s sužnji še vedno stvar, lsatnina. V zahodni Evropi je nazorov človeštvo ni niti dandanes, suženj je še vednos tvar, lastnina. V zahodni Evropi je nastopil namesto nekdanjih sužnjev mezdni suženj. Navidez so posamezne osebe proste, v resnici pa niso. A bližamo se dobi, v kateri bo človek tudi resnično prost. Današnje razmere bodo tako! odpravljene, čim bo mezdni sistem odpravljen. Jasno je torej, da se lastninsko razmerje vedno izpreminja in postaja manj izrazito ter da končno pride do popolne osebne svobode. Pojem lastnine izginja. Od prijemanja predmetov se je razvil pojem lastnine. Lok, pšica, orodje in podobne predmete lahko prijemamo z rqko. Prijemanje je čutno, bistvo lastnine je s tem očito. Ko pa je prešlo zamljišče v zasebno last. Je ta čutni pojem lastnine izginjal, posebno ker je moral lastnik večkrat zapustiti zemljišče. S tem, da je oseba ^pustila lasten predmet, pa se je razvil namišljen pojem lastnine, in kolikor bolj se je razvijal človek kulturno, toliko bolj se je utrjeval abstraktni ali namišljeni pojem lastnine in j 3 dosegel danes svojo visoko stopnjo v velikanskih kapitalijah; zakaj kolikor večje je imetje, tem težje ga Je mogoče prijemati z roko, in prijem z roko je pa vendar prvotni pojem lastnine. Simbol velikanskega imetja tega ali onega železniškega milijonarja ameriškega je navadni Wertheimov ključek. In slednjič neosebna lastnina delniških družb. Tukaj je pojem lastnine tako daleč odprave posesti, da je pravzaprav še samo senca. Imamo pravzaprav idejno fikcijo, pa vendar se ti5e ljudskega življenja. Ta fikcija je ustvarila tako razmerje, da imajo tisti najmanj, ki najtežje delajo. Ta pojem pa nasprotuje prav tako našim socialnim čutom kakor socialni potrebi. . Namen zasebne lastnine je, da omogoči posestniku kar najudobnejše življenje. Uživanje pa ima svoje meje. Naraščanja kapitala zakoni kapitalistične države nikakor ne omejujejo. V tem hipu pa, ko je kapital tako narasel, da ga posestnik za svoje duševne in telesne potrebe ne more več porabljati, je izgubil pravico do obstoja. Lastninska pravica vendar ne more biti sama sebi namen, nego mora biti le sredstvo, s katerim se pospešuje materialno in duševno blagostanje. Če se ne doseže na ta način višji razvoj človeštva sploh, tedaj je lastninsko rravo zgrešeno in se mora popraviti. Milijardno bogastvo je pravzaprav bolesten pojav in nezmisel. Kapitalističen sistem je postal divjaški. Nezmiselno kupičenje kapitalu Je že davno postalo nevarnost za ljudstvo. Milijonsko in milijardno imetje na eni strani Povzroča bedo mas na drugi strani. Nihče, ki misli in čuti, se ne more ubraniti prepričanja, da prav to povzroča splošno bedo. Tudi izobraženci, kj nimajo predsodkov, vseh narodov uvidevajo. da ves red in mehanizem ne deluje prav. Današnja država je organizacija močnejših, ki svoje interese z njo varujejo in pospešujejo izkoriščanje siremašnejših slojev. Sebičnost posameznikov in razredov se dviga nad interese Splošnosti. namen imajo pospeševati le. svoje, ne pa blagostanje vseh; toda naloga države je ta. da bi pospeševala kulturo in blagostanje ter nravstvenost vseh prebivalcev. Duhoviti možje sami tudi naglašajo to kar odkrito. Beda mas je, ki je vznemirila Angleža Huseleia, da je zaklical: »Če ne bi bilo nobenega upanja na velik napredek iz teh razmer za veliko večino človeštva, potem bi pozdravil dobroten komet, ki bi ves svet uničil... Kaj pomaga, če duhovi na zemlji in v zraku poslušaje človeka. Če mu pa jastreb glad vedno in vedno gloda na dobrotah življenje.« Še nikoli ni imela svetovna literatura toliko pesimističnih pisateljev kakor druga polovica devetnajstega stoletja: Schopenhauer, Tolstoj, Zola, Bourget. Turgenjev, Ibsen. Vsi izražajo to, kar čuti človeštvo. V bedi mas ima svetovno socialno gorje svoj izvor. To socialno gorje utruja nekatere in jih odtujuje kulturi in svetu; ti iščejo spas v srednjem veku, ki je dobrodošel in pripraven material za nazadnjaške struje, posebno za verske organizacije. Ti ne poznajo vzrokov, ki povzročajo bedo in se vdajajo usodi, ki je baje ni mogoče odvrniti. In resnično, bolje bi bilo, da bi se človek rodil kot idijot, da ne bi gledal grozne bede če ne bi bil prepričan, da vse to ni neodvrnljiva usoda. Druge pa, ki spoznavajo bistvo socialnega zla, pa izpodbuja to prepričanje k odločnemu delu. Načrtoma in zavestno poseza danes človek, v tok razvoja. Ve, da more in mora kazati razvoju pot. ve, da more socialne razmere primerno izpremeniti. Po tern ravnanju se razločuje človeštvo od človeštva v prejšnjih dobah. Doslei se je človeštvo takorekoč nevede razvijalo. Tudi v tem se razlikuje sedanjost od preteklosti; sedal se siri zavest. da je mogoče dati razvoju določno smer. Nastopa rod, krepak, ki hoče dejanja. Novi rod bo deloval z novo odločnostjo in bo odpravil krivice, ki si jih je nakopal človek z razvojem socialnih razmer, ki so bile naravna potreba, ki so nastale potomi izpieminjanja in se bodo izpreminjale tudi V; bodoče, toda v prid zatiranih slojev, v prid človeške družbe v obče. — Čuden tobakarnar. Poročajo nam o zelo Čudnih manirah, ki jih ima tobakarnar in gostilničar na Karlovški cesti št. 34. Mož se menda •Včasih spozabi in rabi napram odjemalcem take izraze, da jih ni mogoče opisati. Tako se je Zgodilo tudi nekemu delavcu, ki je v ponedeliek okolo 7. zvečer kupil tobak in vžigalice. Želeti je, da se ta tobakarnar privadi boljših ma-iiir. — S trebuhom za kruhom. V pondeljek se Je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 90 Hrvatov, 25 Slovencev in 10 Macedoncev. Iz Nemčije je prišlo 68 Hrvatov, na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. — Močnik io je opekel. V Novem Vodmatu Je eno leto stara deklica Marija Kmetič splazila se k skledi vrelega močnika in jo prevrnila. Deklica je dobila po rokah in životu tako hude opekline, da so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico. — ’?ied poroko. Predvčerajšnjem Popoldne se Je v Šentpeterski cerkvi odigral nied poroko mučen dogodek. Ko jo stal ženin s svojo nevesto pred oltarjem, plane dekle z otročičem v naročju in ga posadi na stopnice altarja z besedami: »Tu ga imaš . . .« Otrok Joka, občinstvo se spogleduje in cerkveni obred se je prekinil; med tem se je ogoljufano dekle odstranilo iz cerkve. r — Ubežni prisiljcnec. V pondeljek popoldne je pobegnil od zgradbe cerkve sv. Jožefa na Flizabetni cesti prisiljenec Fran Kotnik. Po raznih ovinkih je prihitel na dvoršče hiše št. 21 v Sloškov ulici ne vedoč, da ga sledi vojak 27. pešpolka. Vojak je nato obvestil stražnika in vojaško potruljo ki je šla takol za beguncem in ga našla skritega za skladanico drv. Kotnik Videč oboroženo moč, se je hotel boriti z nožem, a ni dosegel nikogar, marveč je bil preob-vladan in razorožen. Patrulja ga je nato spravila v vojašnico, kjer so imeli z njim precej opraviti, da se jeudal usodi, nato je pa policija poklicala zeleni voz. s katerim so ga zopet prepeljali v hišo pokore. Možakar je bil nekoliko ^aiea !n }e tudi v vozu delal stražnikom ve-!,*e težtoč*. — Izgubil je g. Milan Klun rjavo denarnico. Ga. Marija Dobričeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 17 K denarja. — G. Emilij Pelini je izgubil zimski suknjič in športno čepico. — V Drenikovi trgovini je bil pozabljen dežnik, katerega dobi lastnik tamkaj. — Kolo ukradeno je bilo v pondeljek zvečer skladiščniku spedicijske družbe »Balkan« Anton Pisku pred domačo pisarno. Kolo je tvrdke »Puch«. še dobro ohranjeno, ima naprej zavpognjeno balanco rdeče ročaje z imenom Ana Gore in je vredno 120 kron. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je dosegel popolni uspeh. Senzacijska drama »Skrivnost iz Monte Carla« kakor francoska veseloigra v »D-vlaku ljubezni« so res sijajni filmi. Ostale slike so prve vrste, o katerih je omeniti posebno Pathč-Journal, na koncu pa velekotnična burka Moric med dvema plame- ki vzbuja nepopisni smeh. — V soboto ^trah pred bodočnostjo. Pripravlja se detektivski film Dr. Oar el Hama, H. del. Listnica uredništva. Kavarnarski Kost: Oglasite se v našem uredništvu, lehko *udi po noči. Za stvar potrebujemo konkretnega materiala. — I. R. v T.: Oprosti, odložili smo za prihodnjo številko — zmanjkalo je Časa! Štajersko. — Trbovlje. Ker priredi pevski zbor v nedeljo 27. t. m. v Zagorju veselico, ponovno opozarjamo vse sodruge pevce, naj se pevskih vaj, Ki bodo v to svrho v sredo, v petek in soboto ^ teden redno udeležujejo. — Pevko veselico z dramatično predstavo Priredi v nedeljo 27. t. nu v salonu g. R. Mihelčiča v Zagorju rudarski pevski zbor trboveljske »Vzajemnosti*. Spored: E. Adamič: ^Vasovalec«, zbor. V. Novak: »Ah, tamo...«, bariton samospevom, zbor. F. Mayer: »Ti-^ica gozdna«, zbor. A. Foerster: »Gorenjci« <2 opere Gorenjski slavček. zbor. H. V. Vogrič: »Lahko noč«, zbor. — Po dovršenem sporedu ples. Dramatično igro Igra dramatično odsek »Vzajemnosti« iz Trbovelj. Na veselici sodeluje rudarska godbo iz Trbovelj pod vodstvom kapelnika s. S. Kolenca. Začetek veselice točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina znaša za prve tri Vrste sedežev K 1.60. za druge tri vrste sedežev K 1.—, za ostale sedeže 50 vin., stojišče 30 vinarjev. Vsi sedeži bodo označeni s številkami. Vstopnice se dobivajo v občnem konzumnem društvu v Zagorju in rudarskem tajništvu v Trbovljah. Na veseličnem prostoru bo Odprta blagajna že ob pol 6. — Sodrugi v Trbovljah, ki naj se veselice udeleže v čim vetjem številu, se zbero ob 3. v »Delavskem nomu«, od koder odkorakamo točno ob pol Popoldne z godbo na čelu v Zagorje — Vojno navdušenje v Zidanem mostu, "oročajo nam: Kakor povsod, kjer žive narodnjaki in kristjani, vlada tudi pri nas veliko navdušenje za vojno in neka jugoslovanska gospa že vadi za vojno na ta način, da ruje svoji ^Žkinji lase z glave in jo z vso jugoslovansko J‘° obdelava po telesu. Ali napravi g. soprog J;1 Posirovelosti konec? Imena ne imenujemo, er Je imenitna ta gospa itak vsem znana. — Novi graški občinski svet. Občinski i/e‘ V Gradcu šteje ro novih volitvah 48 od-, rnikov. Socialni demokratje imajo 16 od- ornikov, Dočim je bila preje večina liberal-J odbornikov edina in organizirana v enot-^ ® klubu, so razdeljeni liberalni odborniki daj kar v tri stranke. Nemška napredna zve-tniJ^8 19 Članov nemški meščanski klub (obr-hJ ■ «n trgovci) 7 članov, 4 odborniki pa ne tarttadal0 nobeni organizaciji; med temi je ra' v!aclni komisar na magistratu pl. Under-Za , so Ka ob volitvah smatrali za kandidata odK ki stol. Krščanski socialci imalo dva Včeral popoldne so volili župana. °*Jen je dr. Robert pl. Frleischhacker, ki je dobil 27 glasov. Novi župan je star 57 let; v obč. odbor je izvolien šele lani. — Kravali na graški univerzi. Visoko-Šolci, ki študirajo pravno vedo na graški univerzi imajo prav posebno piko na profesorja dr. Josipa Schumpctra, ki uči narodno-gospo-darsko vedo. Prišel le lansko leto na vseučilišče. Graški visokošolci niso zadovoljni 2 njim zaradi njegove strogosti in včeraj so mu naredili veliko demonstracijo Ko je začel predavati so začeli žvižgati, ropotat! in tako kričati, da je vseučilišče zapustil. Prihitel je rektor Zoth in obljubil, da se bo dal poučiti o študentovskih pritožbah. 1,000.000 vinarjev :: za tiskovni sklad „Zarje“ : : — 46. izkaz: — Vesela družba pri Mescu T7 rin., slov. sodrugi iz Merana in sicer: 1. Blažič 20 vin., A. Kralj 20 vinarjev, M. Buhanlfek 60 vinarjev, Franc Breskvar 20 vinarjev A. Dernič 30 vin., F. Teude 20 vin*rjev, C Hafner 20 vinarjev, Stef. Kolenc 20 vin., A. Katanec 40 vin., A. Merkaš 30 vin., B. Mrhar 20 vin., neimenovan 10 vin., J. Oblak 10 vin., M. Pristavec 100 vin., A. Porenta 20 vin., A. Pristavec 20 vin., M. Rošil 20 vin., V. Rozman 20 vin., I. Rozman 20 vin., Soklič 46 v, Fr. Sever 200 vin. Štern 100 vin, L. Šušteršič 10 vin., A. Zupan 20 vin., Milica Kočevarjeva nabrala na veselici „Ljudskega odra' v Trstu 1600 vin., na shodu železničarjev sodr. Škobl 50 vin., I. Rože ker je zamudil plačat naročnino 20 vin., Schanser Zagreb 20 vin., Jelnikar v Rajhcnburgu 140 vin., Tomc 20 vin., skladišče Rakek 130 vin., M. Judnič odgovor na konfiskacijo .Zarje" 200 vlfl., vesela družba svatov ob priliki poroke J. Keršič z gdč. Katrico Krajnik v Pevnl 310 vin., S. Legat, M. Marič, Winkelhofer, O. Ambruš M. Tosch, in Štet Wcis Jesenice odgovor na konfiskacijo .Zarje' 7u0 vin., vesela družba pri Anžoku v Šiški 203 vin., L. Bizjak 100 vin., Kos 20 vin., Osredkar 40 v., nabrano na na vinski trgatvi pri Fidra v Kranju po J. Slapniku 471 v., ga. Ada Kristan 200 v., slov. rudarji na mesečnem shodu v Glognici Sp. avstr, in sicer: J. Cokan 50 v., J. Štohar 60v, A. Blasnik 40 v., A. Dobrovšek 50 v., A. Dražnik 20 v. Skupaj 213847 + 5427 = 218774 vin. Državni zbor. Dunaj, 22. oktobra. Prva seja jesenskega zasedanja se je pričela s hrupnimi.prizori čeških radikalcev proti etičnemu ministiu dr. Hochenburceriu zaradi njegovega znanega jezikovnega odloka glede na češka sodišča. Finančni minister Zaleski je podal proračun za leto 1913; obenem je naznanil nova posojila, da se pokrijejo od patriotar-dov dovoljeni vojaški izdatki. Da osladi grenki prašek, je zahteval od vlade 130 miljonov za gradnjo lokomotiv, vagonov itd. V debati je vladna predloga o boju proti nalezljivim boleznim, ki se v prejšnjem zasedanju vsled lenobe meščanskih strank še ni rešila. Tudi sedaj stopajo buržvazni junaki v areno proti temu nadvse potrebnemu zakonu, ker se boje za izgubo volilcev v raznih obrtnih krogih. Po vprašanju poslanca Biankinija zaradi Čuvajevega paše-vanja In po simpatijski izjavi za bojujoče se balkanske narode se je seja prekinila. V naslednjem podajemo poročilo. * Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob II. Živahni klici pri čeških radikalcih: »Ven s Hochenburgerjem! FeJ skrunilec justice!« (Nemški nacionalci pozdravljajo s ploskanjem Hochenburgerja.) Predsednik dr. S y 1 v e s t e r se s toplimi besedami spominja včeraj umrlega poslanca sodruga Schlingerja. Novo izvoljeni poslanci dr. Gustav Bo-dirskv ter sodruga Rudolf Miiller in dr. Sigmund Witt podajo obljubo. Ministrski predsednik grof S t ii r.g k h predstavi zbornici nova ministra: trgovinskega dr. Schustra in poljedelskega ministra Zen-kerja. Finančni minister Zaleski predloži državni proračun. Redni proračun izkazuje 3.137,200.000 K potrebščin in 3.137,500.000 K pokritja. Proračun kaže 278.000 K prebitka. Železniška uprava državnih železnic zahteva 130 miljonov za izboljšanje raznih naprav. Kar se' tiče vojne nevarnosti na Balkanu, je izjavil minister z vsem povdarkom. da je upati na omejitev vojne na balkansko bojišče. Nadalje je naznanjal, da se ukrenejo nove odredbe za zenostavljenje poslovanja in štedenja z osobjem C!!) v železniški službi. Potem je govoril o prekoračenih izdatkih posamičnih resorjev. Dohodki državnih železnic Jzdaleka ne pokrivajo stroškov železniške uprave. Zatem govori o sanaciji deželnih financ; stiska nekaterih dežel kriči do neba. Opozarja na vloženi predlog o takozvnnem arealnem davku in na zakonski načrt o hišno razrednem davku, ki bo odnravil vsaj najhujše trdote tega davka in bo predvsem v olajšanje revnejšega prebivalstva; vsled olajšania zadnjega davka ho imela država nad pet miljonov manj ‘dbhodkov. Nato- se začne s posvetovanjem o epidemljskem zakonu. Nasproti meščanskim poslancem se le to-nlo zavzemal za predlogo notranji minister H e i n o 1 d. Poslanec 'dr. Neumann ie obžaloval, da se p^rllocra ne nanaša na sifilis. . Potem se le seja prekinila. Poljedelski minister Je nredložil noročUo o porabi zaklada za posneševanje živinoreje. F|iinm*ni minister je predložil zakuski načrt^ o porabnosti fonda za zadolžnice kranlske deželne barikn za ustanove, za ffunilarne in oo-dobne kapitalije. Nadalje zakonski načrt o olajšavi hišno-razrednp"'. Za mir. Med drugimi so vložili socialno demokratični poslanci dr. Adler, Seitz, P i 11 o p i in tovariši na vso vlado interpelacijo o vznemirjenju lavnega mnenja vsled vojne nevarnosti. ki sklepa: Ali je vlada voljna, da se Avstro-Ogrska na noben način in pod nobenimi pogoji ne vmešava v balkanske vojne? Ali je vlada voljna, javno mnenje pomiriti o tem . da se mirovni značaj avstro-ogrske politike ohrani v vsakem slučaju. Evharistični kongres. Poslanci Volkert, Leuthner, Skaret, Glockel, Klemensiewicz in sodrugi so interpelirali zaradi zlorabe državnih naprav v prilog evharističnemu kongresu. Zadnje vesti. Vojna na Jtalkann. BOLGARSKE ZMAGE. Sofija, 23. oktobra. Bolgarske čete prodirajo dalje. Obrežja Bregalonice. Strume in Meste so v gornjem teku zasedli Bolgari. V boju pri Čumaji so 18. oktobra osvojili Bolgari tri poljske topove s streljivom. Vjeli so 140 Turkov. V Mehoniji sta se vdali dve turški kompaniji. Islamski Bclgari sprejemajo bolgarske čete kot brate in odlagajo orožje. Bolgarska armada je zasedla mestece Doulen v pasu Kirdijali; zmagovalci so ugrabili zastavo in 265 zabojev s patronami. 80 mavzerk in veliko množino municije in orožla. Turki so izginili brez sledu. Prav tako je padlo tudi mesto Kirdiali. Bolgari so vjeli turškega majorja z njegovim odddelkom. BITKA PRI KIRKILIŠU. Sofija, 23. oktobra. Bitka pri Klrkilišu Je v polnem tiru. Turška brambna črta Je baje presekana. V Kresna deflleju so imeli Bolgari strašne Izgube. Govore o 2000 mrtvih in 400 ranjenih. BOLGARSKO PRODIRANJE. Sofija, 23. oktobra. Bolgarske čete so baje že pred Drinopoljem (?). Kraj Čermen. južno od Mustafe paše, je naskočilo 10.000 Bolgarov z bajoneti. Čez nekaj ur Je Cermen padel ^izgube so razmeroma majhne. HUDI BOJI V GORAH. London, 23. oktobra. »Times« poročajo Iz Sofije: Pod generalom Kovačevom prdirajoče čete so imele po osvojitvi Tamruša hude boje z gorskimi prebivalci. Boji se bijejo brez usmiljenja. Mohamedanske in krščanske vasi se požigajo. 1500 mož z 12 topovi vodi gerilsko vojno z 2000 večinoma nerednimi turškimi četami in prebivalstvom. Turška artiljerija je skoro popolnoma uničila bolgarski oddelek. Transport turških vjetnikov so na potu k meji turški kmetje napadli in osvobodili večji del vjetnf- ČASNIKARSKA RACA. Sofija, 23. oktobra. V Kirkilissu so Bolgari vjeli 20.000 Turkov (!!?); uplenili so municije in drugega orožja za cel armadni zbor 0.0. Zveze med Drinopoljem in Kirkilis-som so prekinjene. OSVOJITEV DISKATE IN GRIBOVE. Atene, 23. oktobra. Grške čete so naskočile In osvojile Diskato v Eplru. Turške čete so v neredu zbežale pred sovražnikom. Grki so sl osvojili tudi holme nad Grlbovlm. Turška artlljerlia je v presledkih ponovno bombardirala grške pozicije, a brezuspešno. BOMBARDIRANJE KAVARNE IN VARNE. ^i^,C.friKrad.* ?; oktob»a- Vojno ministrtvo objavlja naslednje poročilo: Včeraj dopoldne le hotelo naše brodovje. kr«.nahaja pred Kavarno severno od Varne, poslaliloin s posredovalcem. Sovražna kompanija s tremi topovi Je nenadoma začela streljati na čoln. Naša mornarica jr odgovoril? in razrušila vojaško poslopje v Kavarni. Bolgari so pobegnili. Čoln se je vrnil k brodovju, ne da bi bil imel izgube. Brodovje je nato odplulo pred Varno. Utrdbe te luke so pričele streljati, mi smo odgovarjali. Bombardiranje še traja. Ogenj sovražnik utrdb je bil slab. Bukarešt, 23. oktobra. Mestni poglavar v Konstanci poroča Včeraj dopoldne: Turška eskadra je predvčerajšnjem bombardirala od polnoči do 8. zjutraj Kavarno. Neka vas in svetilnik sta razrušena. Žitne zaloge v Kavarni so zgorele. Prebivalstvo je pobegnilo v deželo, a ni prestopilo rumunske meje. Sofija, 23. oktobra. Bolgarska telegrafska agentura poroča: Predvčerajšnjem ob 7. zjutraj sta pripluli pred Kavarno dve turški križarki in sta^ pričeli bombardirati mesto; bombardiranje Je trajalo tri ure in pol. Carinski urad, prostor za izlaganje vojaško poslopje,, telefonska postaja, dvoje skladišč za živila, mlin in različna zasebna poslopja so bili poškodovani in so nekateri zgoreli. Turki so se skušali izkrcati, a jim je silni ogenj bolgarske posadke preprečil namero.. Posadka Je štela komaj 11 mož. Ob pol ll! dopoldne je odplula ena obeh ladij proti Balšiku, dočim se je druga združila z ostalo turško eskadro, ki Je obstreljevala obalo med Kavarno in rtom Kaliakro. Ob 11. dopoldne je priplula eskadra pred Varno in začela streljati na vojašnico, na samostan Sv. Konstanco in na otroški sanatorij, ki je imel razobešeno zastavo Rdečega križa. Bombardiranje ni napravilo tiikake škode. ABDUL HAMID V CARIGRADU. Carigrad, 22. oktobra. Bivšega sultana Abdul Haniida so prepeljali po noči v Carigrad in Ra nastanili v stari sultanovi palači poleg parlamentarnega poslopja Preselitev iz Soluna v Carigrad se le ggfidila iz strahu, da prodro bolgarske in srbske čete do Soluna, Ijcn od srbskih čet. Vsako minuto pričakujejo, da se Novi pazar preda. SRBSKO PRODIRANJE. Belgrad, 23. oktobra. Prva srbska armada je prodrla do Kumanova. Rujansko višino so zavzeli Srbi po hudem artiljerijskem boju. Tretja armada tudi zmagonosno prodira. Ibarska kolona ni mogla vsled goste megle uspešno prodirati. Predstraže so do Sjenice. Srbske Izgube v zadnjih bojih so bile velike, turške še večje. BOJI MED TURKI IN ALBANCI. Belgrad, 23. oktobra. Uradno poročajo: Na ozemlju med Veljo Glavo in Raško In v okolici novopazarski so bili v ponedeljek hudi boji med Turki In Albanci. Turške čete štejejo 40 tisoč Albancev in 10 nizamskih oddelkov. Tretja armada je pričela z odločno ofenzivo in potisnila sovražnika nazaj ter dospela na Malo Kosovo. Sovražnik se naglo umika. Ibarska armada je zavzela vse turške strelnice. Med srbskimi četami vida vzoren red. Glavno armadno taborišče je v Vranji, kjer je tudi kralj. KUMANOVA PADLA? Belgrad, 23. oktobra. Snoči sem došla poročila javljajo, da so Srbi zavzeli Kumanovo In takoj postavili v Kumanovl srbske oblasti. OSEMNAJST VAGONOV RANJENCEV. Belgrad, 23. oktobra. Včeraj je dospelo semkaj 18 vagonov ranjencev. — Uradno potrjujejo, da so Srbi zavzeli Kumanovo. PORAZ 7. PEŠPOLKA. Belgrad, 23. oktobra. Del 7. Infanterljskega polka Je bil pri Prepolaku, ob JužnozapadnI srbski meji, poražen. Pri porazu je bilo 100 mrtvih in 300 ranjenih. Polk sestoji največ iz belgrajskih dijakov in trgovcev. ISA BOLJET1NAC. Belgrad, 23. oktobra. Četašk) vodja Isa Bo-Ijetinac je dobil od srbske vlade pet miljonov dinarjev. TURKI ZMAGUJEJO? Zemun, 23. oktobra. Turki so dobili oja-čenja v Novem pazarlu in so odbili srbske napade. Srbi so se oddaljili proti Raški. Turki so dobili 4 topove. _________ ČRNOGORCI PRI SKADRSKEM JEZERU. Podgorica, 23. oktobra. Črnogorska glavna armada je dospela v ponedeljek zvečer na obalo Skadrskega Jezera. Črnogorci so skušali polastiti se ceste do Peči, g so Jih turške čete odbile. V OKOLIC! GUSINJA. Podgorica, 22. okt. Včeraj je gosta megla ves dan ovirala vsak pohod Črnogorcev, ki so v okolici Gusinja. Turki so utrjevali svoje pozfcije. Velike čete čnogorcev, dobro založene s strelivom in živili so na potu proti Ta-rabošu. BOJ PRI PLAVI. London. 23. oktobra. »Standhard« poroča iz Cetinja, da je bilo pri Plavi umorjenih 900 Albancev, med temi tudi ženske in otroci. ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. Cetinje, 23, oktobra. Vse vesti o turški zmagi pri Podgorici so neutemeljene. Tuzl se je vdal In močna utrdba šlpčanik. V Tuzlju je bilo 4000 vojaštva. V Podgorici Je čez 4000 vjetnikot, med njimi 60 častnikov in poveljnik Tuzija. \ AVSTRIJSKI RDEČI KRIZ V PODGORICI. Podgorica, 22. oktobra. Oddelek avstrijskega Rdečega križa fe dospel semkaj, en oddelek je ostal na Cetinju. SOVRAŽNE ARMADE SE DOTIK A JO. Carigrad, 23. oktobra. Uradno poročilo naznanja. da se spopadi na vseh mejah ponavljajo in da trčijo mase sovražnih armad vsak hip druga ob drugo. PRINC PETER V KUPLIKU. Podgorica, 23. oktobra. Kralj je izročil princu Petru poveljstvo čez novo brigado bje-iopoljsko. Princ je odšel v Kuplik. Operacije okolo Taraboša so se pričele včerai zjutraj. SRBI V SANDŽAKU. Belgrad, 23. oktpbia. Baje so pričeli Srbi bombardirati Novi pazar. Novi pazar ie obko- GRŠKE ČETE V EPIRU. Atene, 23. oktobra. Grške čete so zasedle vrhove kserovunijskega gorovja in vrhove pri Gribovi, katere so Turki ponovno obstreljavali. PRODIRANJE GRŠKE ARMADE. Atene, 23. oktobra. Čete so prekoračile mejo, Turki so se povsod umikali brez odpora. Grške Čete imajo dve letali, ki so jih Turki brezuspešno oh^reHavall. BOJ PRI ELASONI. Carigrad, 23. oktobra. Tukaj so razširjene vesti, da traja boj pri Elasonl še dalje In da imalo Grki nad 1500 mrtvih. Grki, da so prišli med dve turški četi. Turške čete so baje dobile močna albanska ojačenja. GRŠKA FLOT1LJA. Atene, 22. oktobra. Flotilja ie dospela pre'd Kastro. glavno mesto otoka Lemnos, in zahtevala od oblasti, da se vdajo. Ladje nevtralnih oblasti so dobile 24urni odlog, da zanuste pristanišče. Turška posadka, ki je na otoku, Šteje komat !20 mož. Pričakujejo, da se vsak tre-notek vda. BERCHfOLD V ITALIJI. Piza, 23. oktobra. Po dohodu v San Ros-sore je sprejel vnanjega ministra' grofa Berch-tokla kraj Viktor Emanuel na posebni avdienci. so krščanske organizacije ob rurski rudarski stavki posredovale stavkokaze. Vodstvo krščanskih organizacij se najbrže počuti jako prijetno v tej družbi, prav veliko vprašanje je pa, če bo ta družba osrečila delavstvo ali ne. Zdi se mi, da je naravnost smešno, če zastavljamo Korenje vprašanje, zakaj samo dejstvo, da gospoda kadi delavstvu, ki je pripravljeno opravljati stavkokaštvo v škodo svojim tovarišem, svojim sotrpinom, nam pove dovolj, da utegnemo prav soditi krščansko delavsko gibanje. Tudi glede na spor, ki so ga imeli z Rimom, so postopali jako diplomatično. V Rimu pravzaprav niso vedeli kaj hočejo. Imajo pa j*oli-tiki in diplomati v Rimu velik interes na tem, da si ohranijo katoliško in protestantsko burž-vazijo in delavstvo v Nemčiji in če hočejo, da se jim to prijateljsko razmerje ne pokvari, morajo pridobiti zase tudi nemško vlado, da se tako skupno bore, in sicer v vzajemnem interesu proti prostim strokovnim delavskim organizacijam. Nikakor pa na Nemškem krščanskem kongresu ni vladalo popolno soglasje. Zastopniki delavstva so bili sila nejevoljni, da so krščanske organizacije ob rurski rudarski stavki priskočile proti svojim tovarišem na pomoč kapitalistom. Poročilo o zvezi je podal voditelj Steg-wald iz Kdlna. Razpravljal je o političnih in društvenih bojih in tudi o rurski stavki. Glede na spor, ki so ga imeli krščanski so-cialci na Nemškem z Rimom, se je Steg\vald izrazil naravnost ostro. Rekel ie: »Sicer pa ostanemo to, kar smo bili in»kar smo!« Razprava o narodnem gospodarstvu in o gospodarski politiki je privedla do velikih nasprotstev, kar je popolnoma umljivo ob taki pisani udeležbi. Političnega pomena je bila tudi debata o državnih nastavljencih in krščanskosocialnem delavskem gibanju. Govornik je priporočal, da naj bodo železničarji in državni nastavljenci izključeni od stavk in predsednik je bil toliko previden, da je to zadevo pojasnil ob razburjenju zbora tako, da se naj stavki odpovedo samo državni nastavljenci, ne pa krščanski delavci sploh. Debata o tem vprašanju je bila nizkotna in naravnost protidelavska, v kateri so denun-cirali in zabavljali, na južnonemške_ železničarje zaradi znane stavke in na — socialno demokracijo. Govorili so tudi o kartelih, o delovnem pravu, o delavskem posredovanju in preskrbi brezposelnih. Pri vseh teh točkah so bile proste organizacije snopje, po katerem so tolkli kfeerikalni ccpci. O razsodiščih in o poravnalnih uradih je govoril grof pl. Berlepsch. Povsem naravno, da je mlatil zopet po delavskih prostih organizacijah, ki so baje vsega krive, da delavstvo trpi. Če se krščanski bore proti varstvu »dela-liubnih«, če odklanjaio rumene organizacije, če so za socialno zakonodajo, smo vedno tudi za to; toda odkritosrčnost je potrebna v boju in — tudi črni gospodje utegnejo postati rumeni. Ves kongres se je torej vršil v znamenju boja proti čistim delavskim organizacijam ob nav-I zočnosti reakcionarnih in liberalnih kapitali-stiških zastopnikov ter uradnikov, ki imajo nalogo čuvati red, po katerem izkoriščajo kapitalisti delavstva___________________________________ Odgovorni urednik Fran Bartl. i Izda in in zalaga založba »Zarle«. [ Tickn »P*Unv.-'fa Tiskarna« v T.lubllanl. Novice. j * Črnogorski pregovori. Eden ljubi popa, drugi popovo ženo. — Vse za čast, časti pa na nobeno ceno. — Tudi vrag ve, kaj je pravica, ali kljub temu je ne upošteva. — Kdor pade v vodo, temu se ni treba bati dežja. — Kdor prosi, je nesramen, ali kdor mu ne posodi, je še nesramnejši. - Dobro je, če se semintje izpolni tudi nasvet ženske. — En vrag se boji pred križem, drugi pred žensko. — Veruj ženskim besedam toliko, kakor šepanju lisice. — Bolje je od dvora do dvora prosjačiti, kakor Da hoditi od enega sina k drugemu. — Kdor s hudičem sadi buče. temu jih razbije na glavi. — Se psa se vpraša po njegovi^ materi. * Kitajski socialisti in vlada. Se pred enim etoin ie bilo za kitajske socialiste razširjenje tiskovin in sklicevanje shodov početje, katero bi morali plačati s svojim življenjem. Vzlic tenu da ie naše sodruge na Kitajskem čakala ječa in smrt, so na tihem agitirali. Seveda je bila socialistična agitacija silno težavna. Ali prišla ;e revolucija ki je učinkovala na mišljenje kitajskega ljudstva, kakor toplo solnce na po-nladansko setev. 1 isoČ in tisoč let stari predsodki so pali in v kratkih mesecih se je razvilo veselo politično življenje po mestih in počasi sega sedaj tudi že na kmete. In začel se je tudi za socializem veselejši in plodonosnejši čas. Kar je bilo še pred dvanajstimi meseci nemogoče, se sedaj udejstvuje; socialisti prirejajo hode, na cestah agitirajo z besedo in tiskom. Revolucija je pripravila tla in socialistično seme klije. Vodilni sodrugi so sklenili, da strnejo vse kar čuti in misli socialistično v krepko organizacijo. Pred nekaj tedni je bila utanovljena socialistična stranka in naznanjena pri politični oblasti, kakor zahteva to nova vlada. Zdaj je imel Juanšikaj priliko, da tudi dejansko pokaže kako je z enakopravnostjo vseh državljanov, ki jo je tolikokrat oznanjeval. Ali Juanšikajeva vlada je pokazala, da je nrav tako malenkostna, kakor so buržvazijske vlade sploh: socialistične organizacije niso primule oblasti in minister ža notranje zadeve e utemeljil nepriznanje s tem, ker socialisti ne priznavajo privatne lastnine. Seveda se socia-'isti niso zadovoljili s tem ministrovim »razo-leniem«, če prav je resnično, da socialisti ne priznavajo privatne lastnine in so se ?ato obrnili na parlament. Da se državljani pritožijo čez vlado pri parlamentu, kaj takega niso na Kitajskem še doživeli in umevno je, da vsa !avnost napeto pričakuje odločitve. * Po Hofrichterjevem vzorcu. Več hišnih rosestnikov v Milanu je dobilo zadnje dni po nošti pilule, ki naj bi imele veliko zdravilno •noč. Nekateri sprejemniki so povžili pilule in o oboleli na težkih znakih zastrupljenja. Po-icija je dognala, da je bilo odposlanih 50 takih nošiljatev, k sreči je mnogo sprejemnikov odklonih sprejem. * Žrtve zrakoplova. Od leta 1908. ko je svet zastrmel na prvimi uspešnimi poleti, pa do t. oktobra letos, je zrakoplovstvo zahtevalo čez 200 človeških žrtev. Prva žrtev je bil ameriški laitnant Selfridge, ki je 17. septembra 1908 poletel z znanim letalcem Wrigtbom. Po narodnosti se je smrtno ponesrečilo pri zrako-plovštvu največ Francozov, namreč 57, od teh ie bilo 26 vojakov. Nemcev se je smrtno ponesrečilo 42, od teh e.i bilo 14 oficirjev. V Ameriki je bilo 30 smrtnih slučajev, na Angleškem 22. v Italiji 15, na Avstrijskem, v Švici in v Romaniji so bili po trije smrtni slučaji. * Za ljudstvo je vse dobro. Naš bratski list v Kelmorajnu »Rheinische Zeitung« poroča. da ie tamkaj v zadnjem času obolelo silno veliko oseb na znakih zastruljenja vsled mesa. Rheinische Zeitung« je sedaj razkrila vzrok teli zastrupitev v članku, ki je zbudil splošno pozornost. V okraju Diiren so mesarji pokupili silno veliko bolne živine, jo zaklali in pošiljali daleč naokrog. Meso je bilo dostikrat tako, da .ra železniški uradniki niso hoteli sprejeti zakadi groznega smradu. V okraju Diiren so klavnice, ki daleč naokolo slove po tem, da se v njih kolje najslabša živina — bolna in ki je uk pred poginom. Vsa zadeva je sedaj pred sodiščem. Osmi kongres krščanskih strokovnih organizacij v Nemčiji, i Te dni je bil v Draždanih na Nemškem osmi kongres nemških krščanskih strokovnih I društev, ki šteje okolo stotisoč članov. I Če se hočemo ozreti na ta kongres popolnoma objektivno, nam nudi precej poučno sliko Tudi nemške krščanske organizacije hodijo domala tista pota kakor taka društva pri nas. Bistvena razlika bi bila le to, da so te organizacije v Nemčiji razvitejše in izrazitejše 1 ter časih tudi nekoliko svojeglavnejše, da nočejo parirati kar na slepo svojim meščanskim voditeljem, ki jih vedno speljejo s svojo diplomatično taktiko pod svojo kuto. Za nas najmarkantnejše je že dejstvo, da so na ta kongres prišli povabljeni gostje najrazličnejših političnih barv. Na kongresu sp bili: kmečka zveza, voditelji konservativnih strank v "državnem %]boru in v deželnih zborih in tudi nacionalni liberalni poslanci. Navzoči so pa bili tudi visoki državni dostojansveniki, ki so shod iskreno pozdravili. Kaj imajo vsi ti ljudje iskati na delavskem kongresu, pač ne ve nihče drilgi I bolj kakor krščanski socialci, k; so v Nemčiji tudi popolnoma medverski, dočim niso na Francoskem in drugod. Menda ne bo mhče skušal tajiti, da je ves Ta visoki poset na kongresu bil V zahvalo, ker i Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, --— Biljardi ===£= Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi, * s kavnim mlinčkom. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo stroj ===== ^ in stroje za pletenje ^ A (Strickmaschinen) _ za rodbino in obrt. K® * llpli Pisalni stroji Adler. m.,- VOZna Uolesa.5*« Ceniki se dobe zastonj in franko. = Ustanovljeno leta 1900 Odlikovana i poživlja in prosi cenjeno občinstvo, da se poslužuje edino-le ta le prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravil Želodčni likčr „FLOR!AN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delal Varujte se kajti edino od teh ima družba podporo. Vsaka druga znamka se naj odločno .*.*.* zavrne! • * • • Vodstvo dmžbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. ponaredb, Pristni „FLORlAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLORIAN* v Ljubljani, Postavno varovano !\9Y2SKI [fUllsUUHM kateri so zmožni tudi na primožu dela_ti se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani 3ZA— I Z*===::^—-= -Krež koiakureiice! ============== S SOT # 1 I lil lf I ■ 58 |B 5-8 Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov M J J ^ mačega izdelka* Za naročila po meri naj večja x n 0 izbira tu- in inozemskega blaga. : Mestni trg st. 19. —• Stan trg st. 8. --------------. Solidna postrežba. Najnižje cene«