Mesec kulture z domačega kavča Število prireditev močno okrnjeno, a kulturniki vztrajajo STRAN 4 STRAN 8 ŠTEVILKA LETO Lili. 12. FEBRUAR 2021 CENA 1.90 EUR o sc, lO «n o -r-ir- Inovacije Srečka Pisnika plod skupinskega dela s kreativnimi ljudmi Župnijska karitas Mozirje-Šmihel razdelila skoraj 12 ton hrane Barbara Trobentar: »Šolanje na domu ima veliko prednosti« STRAN 11 STRAN 15 STRAN 16 Oglasi 2 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Vsebina BSH Hišni aparati Nazarje Trije milijoni kavnih aparatov......5 Obnova mostu v Letušu Napovedane popolne zapore vendarle ne bo.....................................6 Kmetijska zadruga Šaleška dolina Lansko poslovanje nad vsemi pričakovanji............................................7 Občina Mozirje 3,45 milijona za čistilno napravo in kanalizacijo...................9 Pomoč družini na domu ostaja Mozirska enota CSD Saša po 27 letih zaključila z izvajanjem.......10 Gorenjski klanec Čakanje na novo asfaltno sezono.................................10 Ljubno ob Savinji Gostili oddajo Dobro jutro............12 Hofbauerjeva rodbina iz Mozirja Od kod so prišli, kje so živeli, s čim so se ukvarjali in kam so odšli........................................18 Projekt Jejmo lokalno Delavnicam sledila zaključna virtualna konferenca......................19 Nejc Naraločnik Prva nastopa v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu.............................................20 Moldavija Lovro Bizjak okrepil nogometni klub Sheriff................20 Odbojkarski klub Mozirje Članice nadaljujejo z odličnimi predstavami................21 Tretja stran »Danes je ura, ko so besede lahke ...« V tednu pred zimskimi počitnicami se je število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini opazno zmanjšalo, podobno kot to velja tudi za celotno Slovenijo, kar omogoča vladi, da se odloča o morebitnih dodatnih sproščanjih omejitvenih ukrepov. Če kdo, potem si tega res zelo želijo učenci in dijaki, slednji pravzaprav vrnitev v šolske klopi od odločevalcev kar zahtevajo. Študenti šolanje na daljavo doživljajo malce manj obremenjujoče, a novi predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Mozirjan Klemen Petek, s katerim smo opravili intervju za tokratno številko Savinjskih novic, opozarja, da ima ta oblika izobraževanja negativen vpliv na socialne veščine mlade generacije. Slednja je že tako ali tako preveč pod vplivom elektronskih medijev in socialnih omrežij, blokada druženja s sošolci in komunikacije »v živo« pa za mlade predstavlja še dodaten hendikep. Vremenske razmere medtem dopuščajo, da se večje investicije v dolini izvajajo naprej, to velja tako za gradnjo trgovskega centra in večstanovanjskega objekta v Mozirju kot za gradnjo novega parkirišča nasproti tovarne BSH Hišni aparati v Nazarjah. V omenjeni tovarni so pred dnevi izdelali 3-milijon-ti kavni aparat, kar je izjemen dosežek, če upoštevamo, da so s proizvodnjo termičnih aparatov začeli leta 2008. Seveda si niti predstavljati ne moremo, kakšna bi bila današnja podoba te tovarne, če pred dobrim desetletjem ne bi naredili tega ambicioznega razvojnega koraka. Zima - kot običajno - ne prizanaša cestni infrastrukturi, kar bo terjalo vzdrževalna dela v spomladanskem obdobju, če ne prej pa bo takrat zaključena tudi sanacija krajšega odseka regionalne ceste čez gorenjski klanec, kjer sedaj dnevno pred semaforjem v eno in drugo smer čakajo vozniki na poti v Velenje in nazaj. Podobna usoda v kratkem čaka voznike, ki bodo potovali v smeri Šentruperta, saj bo v času sanacije mostu čez Savinjo v Letušu promet urejen izmenično enosmerno. V tem tednu smo praznovali slovenski kulturni praznik, a prvič v zgodovini brez proslave v živo. Na prireditvi, ki je bila posneta vnaprej, je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, naš rojak z Rečice ob Savinji, podelil Prešernove nagrade za leto 2021 in ob tem med drugim povedal: »So dnevi in ure, ko je beseda težka in okorna, saj se nekaterih ran, otrdelih od samote, žalosti in bolečine lahko dotakne le luč in toplota človeške bližine. To predobro vemo iz naše co-vid-preizkušnje. Toda danes ni takšen dan, ne takšna ura. Danes je ura, ko so besede lahke, ura hvaležnosti in ponosa duše, ura dobrih časov.« Kako lepo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 6, 12. februar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, 15,12, februar 2021 3 p Tema tedna MESEC KULTURE Z DOMAČEGA KAVČA Število prireditev močno okrnjeno, a kulturniki vztrajajo Tiho in nič kaj slovesno smo vstopili v mesec februar, tradicionalni mesec kulture. Se v lanskem si nihče ni predstavljal, da bo čez leto dni kultura prestavljena v virtualen svet. A tam se, vsaj v povezavi s kulturo v naši dolini, ne dogaja prav veliko. Se najbolj so splet izkoristili ljubitelji literature, izposoja elektronskih knjig se je med člani Osrednje knjižnice Mozirje v lanskem letu strmo dvignila. 45. ZGORNJESAVINJSKI KULTURNI UTRIP TOKRAT NA SPLETU V naši dolini bi se letos odvijal 45. praznik kulture. V zadnjih letih se v okviru praznovanja odvije preko trideset dogodkov. Letos pa lahko s pomočjo spleta doživimo vsaj nekaj kulturnega utripa na daljavo. 2e na predvečer kulturnega praznika smo si lahko na portalu YouTube ogledali posnetek spominov preteklih otvoritvenih slovesnosti meseca kulture v naši dolini. PRIPOVEDOVANJE V DIGITALNI OBLIKI Na sam kulturni praznik je bil na YouTube kanalu premierno objavljen posnetek proslave ob kulturnem dnevu, ki so jo pripravili člani KD Jurij Mozirje. Na Prešernov dan je mozirska izpostava 600-odstotno povečanje izposoje e-knjig je lani zabeležila Osrednja knjižnica Mozirje. JSKD pod vodstvom Simone Zadravec na istem portalu premierno objavila prvo zgodbo v projektu pripovedovanja zgodb v digitalni obliki - z videoposnetki. Prvi se je predstavil Povodni mož Simona Zadravec, vodja mozirske območne izpostave JSKD: »Čeprav smo upali, da bo z novo sezono v septembru kultura spet dobila priložnost, da zaživi v vsej svoji pestrosti, je zdravstvena kriza v oktobru ponovno ohromila delovanje kulturnih društev in organizacij. Pa je tu že mesec februar, v katerem je najbolj vidna ljubiteljska kulturna ustvarjalnost v naši dolini, ki se še vedno sooča z izzivi nove realnosti. Kljub temu da smo se prilagodili že spomladi 2020, ko smo svoje zavetje poiskali na spletu, veliko dejavnosti tam ni našlo svojega prostora in še vedno čakajo na priložnost, ko se bo lahko kulturna produkcija zopet zagnala z vso močjo. Gotovo pa je lahko več kot enoletni premor velika preizkušnja za marsikatero društveno dejavnost. Proces vračanja na stare tirnice bo marsikje dolgotrajen, predvsem za dejavnosti, kjer gre za skupinsko delo, kot so glasbena, folklorna, gledališka, ki potrebujejo ure in ure vaj. Najmanj škode sta utrpeli literarna in likovna dejavnost, kjer gre za individualni pristop. Pa vendar vsi močno pogrešajo druženje. Pogrešajo skupno ustvarjanje, igro, petje, pogovor. Zato ni bojazni, da kultura tudi po epidemiji ne bi zaživela. Izkušnja epidemije nam je pokazala, da je kulturno udejstvovanje več kot le hobi, je način življenja, ki nas povezuje, sprošča in napolni z energijo, ki pozitivno vpliva na naš vsakdan.« iz Savinje, zgodbe bodo objavljene enkrat mesečno. KD Godba Zgornje Savinjske doline je ob tej priložnosti pripravila zanimiv video prispevek Godbeniki razmišljamo o kulturi. Na pustni torek bo na 3. programu Radia Slovenija - program Ars potekala oddaja o solčavskem govoru, ki je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. Na spletu se najde še več dogodkov za dodatno doživetje zgornjesavinjskega kulturnega utripa, prednost virtualnega je v tem, da si objavljene posnetke kulturnih dogodkov lahko ogledamo kadarkoli. KORONA SPREMENILA BRALNE NAVADE Tudi knjiga je ena najpomembnejših predstavnic slovenske kulture. Kljub zaprtju kulturnih ustanov je želja po branju ostala velika, so se pa spremenile bralne navade. Branje se je v 45 . praznik kulture bi se letos odvijal v naši dolini. veliki meri preselilo v virtualno okolje, kjer so na voljo e-knjige. Izposoja teh v zadnjem obdobju skokovito narašča. Statistike uporabe Biblosa v mozirski knjižnici namreč kažejo, da Zgornjesa-vinjčani ukrepe, ki jih prinaša epidemija, premagujejo tudi z branjem. Osrednja knjižnica Mozirje ponuja 466 naslovov kakovostnega branja. V letu 2019 je zabeležila 196 izposoj e-knjig, v lanskem pa kar 1282. Gre za več kot 600-odstotno povečanje. OBISK MUZEJEV IN ZBIRK SPET MOGOČ V trenutni epidemiološki situaciji je možen obisk nekaterih kulturnih ustanov. Takšno priložnost ponuja Muzej Vrbovec, ki je ponovno odprt za posameznike in družine. Poleg stal- O 4 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Anketa, Tema tedna, Aktualno Naša anketa Ste v času epidemije kulturne dogodke spremljali preko spleta in več brali? Milan Krefl, Pusto Polje Predavanja in različne dogodke preko spleta bolj spremlja žena, sam raje gledam televizijo in politično dogajanje. V času karantene pa sva oba veliko brala, a le knjige v papirni obliki. Kulturni boni bi še kako bili dobrodošli, saj imam občutek, da bi se potem tudi kulturnih dogodkov ljudje bolj udeleževali. Tudi midva jih bi z veseljem izkoristila za ogled kakšne gledališke predstave ali koncerta. Marija Napotnik, Ljubno ob Savinji Ne proslave in ne predavanja nisem spremljala po spletu. Sem pa raje gledala kulturne dogodke po televiziji. Nasploh rada berem in hodim tudi v knjižnico, a v času karantene se mi zdi, da sem bistveno več brala, kot bi sicer. Boni za kulturo bi vsekakor bili dobrodošli. Sama rada obiskujem igre in gledališča in bi jih lahko izkoristila za ogled tovrstnih dogodkov. t s. J David Mikek, Delce Preko spleta predstavljeni dogodki so dobrodošla alternativa tistim v fizični obliki. A še vedno so dogodki v živo boljši. Tudi knjige so dobra zamenjava za izkoriščanje časa, ki sem ga preživel s prijatelji. Seveda sem bolj posegal po knjigi. Kulturni boni bi bili zelo dobrodošli, saj so tudi kulturni izvajalci v času epidemije zelo prizadeti. Sam bi jih s pridom izkoristil. Ampak bi bili tudi dvorezni meč, predvsem za tiste kulturne dejavnosti, ki se ne znajo dobro reklamirati in se jim lahko zgodi, da bi prav zaradi tega imele manj obiska. Zora Groznik, Nazarje Nikoli nisem bila pristaš dogodkov preko spleta. Kulturne dogodke si rada ogledam v živo in rada jih čutim. Super bi bilo, da bi se že enkrat vse odprlo. Knjige so mi bile dobro razvedrilo v času, ko se nismo smeli družiti. Te prepovedi prehajanja občinskih mej in druženja so me zelo zrevol-tirale. Kulturni boni so dobra ideja in seveda bi jih izkoristila. Bi pač obiskala tisti dogodek, za katerega bi bili boni namenjeni. Albina Rajter, Šmihel Pritegnil me je en umetniški film, ki sem ga potem gledala preko računalnika, a mi to ni najbolj ustrezalo. To ni to, kar bi me pritegnilo. Se vedno verjamem v živi stik z ljudmi in obisk kulturnih ustanov. Knjige pa so moja stalnica, a sem v zadnjem času malo manj brala zaradi oči. Sedaj sem uspela dobiti nova očala in bom nadoknadila vse za nazaj. Kulturne bone bi vsekakor izkoristila in bi bili zelo dobrodošli. A se mi zdi, da bi si določeno predstavo ali dogodek, če bi me pritegnil, obiskala tudi, če bi morala sama seči v žep za vstopnico. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo ne razstave je do konca februarja na ogled postavljena gostujoča razstava Po Alminih poteh, ki jo je pripravila celjska izpostava JSKD. Znova je odprta tudi Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani skupaj z Zbirko Aleksandra Videčnika, kjer Knjižnica Mozirje v skladu z ukrepi omogoča vodenje po obeh zbirkah. KULTURA ŽIVOTARI, POMAGALI BI BONI Proračun ministrstva za kulturo za letošnje in prihodnje leto je povečan. V letu 2022 naj bi bil s predvidenimi 236 milijoni celo rekorden. Številni kulturniki pa pravijo, da tako oni kot kultura zgolj še ži- votarijo. Dohodka zaradi prepovedi združevanja v večini kulturnih dejavnosti ni mogoče ustvarjati. Gospodarska zbornica Slovenije je zato za osmi PKP predlagala vavčerje tako za športne kot kulturne dejavnosti. Slednje bi bilo po predlogu mogoče uporabiti za obisk kulturnih prireditev ali nakupa kulturnih dobrin (knjig). V svetu kulture so predlog sprejeli z navdušenjem, manj pa očitno pristojno ministrstvo, kjer menijo, da predlog prinaša preveč zapletov, zato ga niso uvrstili v predlog osmega PKP. Tatiana Golob, Roman Mežnar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Državna slovesnost ob kulturnem prazniku je bila prvič posneta v naprej in je potekala brez občinstva v živo. Sest nagrad Prešernovega sklada in veliki Prešernovi nagradi, ki sta ju prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, je podelil Zgornjesavinjčan, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Trije milijoni kavnih aparatov V nazarski tovarni BSH Hišni aparati so pred dnevi izdelali 3-mi-lijonti samostojni kavni aparat, in sicer je to bil model EQ6. Ko so leta 2008 začeli s proizvodnjo kavnih aparatov, je dnevna količina znašala 220 izdelkov, sedaj pa na dan iz- delajo 3300 aparatov. Z naraščajočo proizvodnjo se je povečevalo tudi število zaposlenih in tako imajo danes v segmentu proizvodnje aparatov za napitke zaposlenih 580 sodelavcev. KF 3-milijonti samostojni kavni aparat je bil model EQ6. (Foto: BSH) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 5 Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Podatki o številu okuženih vse bolj spodbudni V torek so se sprostili nekateri ukrepi na gospodarskem področju. Odprle so se vse trgovine in servisne dejavnosti velikosti do 400 kvadratnih metrov. Za zaposlene je obvezno testiranje, ponekod tudi za potrošnike. Od torka dalje obiskujejo pouk učenci prve triade po vsej Sloveniji, vrtci so odprti brez omejitev. Cepljenje proti covidu-19 se nadaljuje, a je dobava cepiva manjša, kot je bilo napovedano. Vlada je sprejela osmi protikoronski zakon. NA SMUČIŠČA, V KNJIŽNICE, MUZEJE IN GALERIJE Nov odlok dovoljuje obratovanje žičniških naprav in pripadajočih smučarskih prog po vsej državi v skladu s priporočili NIJZ in če upravljavec zagotovi hitro testiranje na okužbo. Vrata so odprle knjižnice, muzeji in galerije. Številne kulturne ustanove so že ob kulturnem prazniku vabile k obisku. TESTIRANJA ZELO OBREMENJUJEJO ZDRAVSTVO Izvajanje testiranj postaja za zdravstvene domove vse hujši logistični zalogaj. Rešujejo ga s prerazporejanjem kadrov, a v nedogled tako ne bo šlo, so povedali. Na ta račun trpijo tudi druge zdravstvene dejavnosti. Sindikat zdravstvene nege je zato vlado pozval, naj kaos in kolaps sistema, ki je zdaj Vse več testiranj zelo obremenjuje zdravstvo. prepuščen sam sebi, nemudoma uredi. OSMI PROTIKORONSKI ZAKON Z uveljavitvijo osmega protikoronskega zakona se dosedanjim ukrepom za blažitev posledic epidemije covida-19 pridružuje še dodatnih 320 milijonov evrov. Najpomembnejša ukrepa sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. CEPLJENJE Z VEČ VRST CEPIVI V Sloveniji smo doslej imeli BioNTechovo in Pfizerjevo cepivo ter cepivo Moderne. Prvi dve sta za razliko od cepiva AstraZenece mRNA cepivi in zahtevata stroge pogoje za hranjenje. Cepivo AstraZenece pa je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih do šest mesecev. Je bistveno cenejše, a manj učinkovito od mRNA cepiv. Do vključno nedelje je bilo v Sloveniji z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 pri nas cepljenih 54.589 ljudi, z dvema odmerkoma pa 42.609. MANJ KOT TISOČ HOSPITALIZIRANIH Zadnje dni so podatki glede okuženih vse bolj spodbudni. Število okuženih se manjša, prav tako število hospitaliziranih bolnikov. V nedeljo, 7. februarja, so bile potrjene 304 okužbe z novim koronavirusom, število pozitivnih na testiranjih je bilo 7,9 odstotka. Hospitaliziranih je bilo 946 bolnikov, umrlo jih je 12. Skupno je doslej s co-vid-19 umrlo 3635 ljudi. Tekst in foto: Štefka Sem Po občinah Zgornje Savinjske doline je bilo v nedeljo, 7. februarja, potrjenih 73 okužb. V občini Mozirje 16, Ljubno 15, Nazarje 14, Gornji Grad 10, Luče 9, Rečica ob Savinji 7 in Solčava 2. OBNOVA MOSTU V LETUSU Napovedane popolne zapore vendarle ne bo Prepotrebna obnova mostu v Letušu že poteka, v nadaljevanju je predviden izmeničen enosmerni promet. Obnova letuškega mostu čez Savinjo je v teku. Napovedane popolne zapore, ki bi pomenila preusmeritev večine prometa na Podvin in Rečico ob Paki, ne bo. Čeprav so domačini in ostali uporabniki veseli pričetka obnove, so si ob novici oddahnili. Most je namreč glavna povezava Zgornje Savinjske doline s preostalim delom države. PREDVIDEN IZMENIČEN ENOSMERNI PROMET Direkcija RS za infrastrukturo je jeseni z izbranim izvajalcem, podjetjem Markomark Nival, podpisala pogodbo o obnovi. Izvajalec je predlagal popolno zaporo prometa, ki bi omogočala hitrejšo izvedbo del. Glede na prometne razmere in obremenjenost mostu je direkcija predlog zavrnila. Trenutno promet poteka nemoteno po obeh voznih pasovih, v nadaljevanju del pa je predviden izmeničen enosmerni promet. Obnova sicer vključuje širitev mostu, gradnjo manjšega krožnega križišča pred mostom in rekonstrukcijo obstoječega trikrakega križišča za mostom, ki zajema dostop do podružnične osnovne šole. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Lansko poslovanje nad vsemi pričakovanji »Naša poslovna ocena leta 2020 je nad vsemi pričakovanji. 2e pred objavo pandemije smo pripravili krizni načrt poslovanja, ki smo ga v celoti spoštovali in ga spoštujemo še danes. Celotna ekipa zaposlenih je razumela, da moramo vso energijo usmeriti v izvajanje poslovnih procesov in da moramo računati na svoje zmogljivosti tako v proizvodnji kot v prodaji in narediti vse, da ne pride do zapiranja dejavnosti,« minulo leto ocenjuje direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina (KZŠD) Ivan Drev, ki poslovni uspeh v krizi pripisuje tudi dolgoletnim investicijam, ki potrjujejo pravilo, da brez vlaganj ni dobrih rezultatov. OBLIKOVALI USTREZNE MODELE POSLOVANJA Z začetkom epidemije covida-19 je bilo potrebno k vodenju zadruge pristopiti na drugačen način. Krizne situacije so dnevno preučevali in iskali najustreznejše rešitve. Bilo je veliko neznank, vendar so čas odprte, saj ponujamo hrano za ljudi, živali in ostali prehrambni re-pro material,« pojasnjuje Drev. BREZ OKUŽB NA DELOVNIH MESTIH Po opravljeni zdravstveni analizi so v KZŠD najbolj ponosni na dejstvo, da se noben njihov trgovec ni okužil z virusom na delovnem mestu, saj so spoštovali vse predpisane varnostne ukrepe. S tem so upravičili zaupanje s strani vlade in so lahko poslovali ter tako pomembno vplivali na zadovoljivo oskrbo potrošnikov. ODLIČNI REZULTATI NA PODROČJU SPLETNE PRODAJE S spletno prodajo so začeli že leta 2011, zato obvladajo to obliko trženja. Imajo lastno logistiko in izkušeno ekipo, ki je odlično odrea-girala na vse pričakovane in nepričakovane situacije. »Pričakovanja glede spletne prodaje smo ne samo dosegli, temveč smo jih krepko presegli. V spletni prodaji ekološkega mesa smo vilko, preko katere lahko naročijo dostavo na dom. NOVOSTI V LETU 2021: JABOLČNI BRENDI IN JABOLČNO VINO 2021 v KZŠD označujejo kot razvojno. Na trg bodo plasirali kar nekaj novih proizvodov, med njimi jabolčni brendi z blagovno zna- sko zdravih zadrug, kar je prvi tak primer v zadnjih desetih letih. EKOLOŠKO MESO - ZGODBA O USPEHU Zgodba ekološkega mesa se je začela v letu 2009. Rejcem živali, ki so ustrezne za pridelavo tovrstnega mesa, plačajo tudi do 15 odstot- Poslovni model pridelave ekološkega mesa sodi med najbolj inovativne v Evropi. (Foto: KZŠD) Dosedanjim produktom iz jabolk se pridružujeta jabolčni brendi in jabolčno vino. (Foto: KZŠD) jih, gledano iz današnje perspekti- dosegli 725-odstotno rast prodaje ve, odlično obvladovali. »Priznam, v začetku smo bili malce zmedeni, vendar smo hitro oblikovali ustrezne modele poslovanja, tako da v prvem valu epidemije nihče ni zbolel za covidom-19. Epidemija nam je prinesla pozitiven poslovni odboj tudi zaradi dejstva, da so bile naše trgovine ves napram prejšnjemu letu, na terenu pa smo doživljali vsesplošno odobravanje in pohvale naših strank,« je zadovoljen Drev. Načrtujejo nadaljnji razvoj spletne trgovine na vseh tržnih segmentih, pri tem pa niso pozabili na starejše kupce, za katere imajo na voljo brezplačno telefonsko šte- mo Ethos, ki ga zorijo 168 metrov pod zemljo v hrastovih sodih. Ethos je njihov izzivalec iz globin, ki dosega zelo pozitivne kritike okuševal-cev. Naslednji produkt bo jabolčno vino Toukec z dodanim ogljikovim dioksidom, tako imenovani cider, ki je že velika uspešnica v tujini, predvsem v Angliji, zato verjamejo, da bo dobro sprejet tudi v Sloveniji. PRIPOJILI GOZDARSKO ZADRUGO VRANSKO Veliko pozornosti bodo namenili odkupu hlodovine in iskali poti, kako ta les predelati doma. Lani so uspešno pripojili Gozdarsko zadrugo Vransko, kar ji opogumlja, da še naprej iščejo si-nergijske učinke s povezovanjem bližnjih zadrug. Kot pravi Drev, so ponosni na dejstvo, da so v tem času našli modrost in pogum, da je prišlo do povezave dveh ekonom- kov višjo ceno, kar je zanje stimulacija, da vztrajajo na gorskih kmetijah in redijo živali na sonarav-ni način. Evropsko zadružno združenje je KZŠD leta 2014 zaradi tega uvrstilo med štiri najbolj inovativne zadruge na stari celini. Ekološko meso in proizvode pod blagovno znamko Ekodar je možno kupiti po vsej Sloveniji, saj imajo zelo razvejano verigo trgovin in svojo lastno spletno prodajo. Celotna veriga pridelave tega mesa je sle-dljiva in jo še nadgrajujejo preko spletne aplikacije Origintrail, ki je plod znanja domačih mladih podjetnikov. NJIHOVA MOTIVACIJA SO KUPCI Poslanstvo KZŠD je pospeševati gospodarske koristi njihovih članov na podlagi enakopravnega sodelovanja in upravljanja, z roko v roki z njihovimi kupci. Direktor zadruge Ivan Drev pravi: »Prav kupci so naša motivacija, saj pozitivno sprejemajo proizvode in nas tako spodbujajo k nadaljnjemu razvoju ter krepitvi ponudbe.« Urška Ernecl Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 7 Intervju KLEMEN PETEK, PREDSEDNIK ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI »Epidemijo vidim kot veliko grožnjo socialnim veščinam mladih« Klemen Petek iz Mozirja je decembra zasedel mesto predsednika Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. (Foto: osebni arhiv) Mozirjan Klemen Petek se je po delovanju v dijaški organizaciji, nato kot predsednik Kluba zgornjesavijskih študentov in vidni član v organih študentske organizacije zavihtel na vrh Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Študent četrtega letnika obramboslovja Fakultete za družbene vede (FDV) je tik pred novim letom prevzel mesto predsednika organizacije, začetek dvoletnega mandata pa je nastopil v precej zahtevnih in turbulentnih okoliščinah. Primež epidemije novega koronavirusa tudi študentom ne prizanaša in jih pušča v negotovosti glede študijskih obveznosti, prihodkov in še česa. V dani situaciji je skrb za njihove pravice še toliko bolj potrebna, prizadevanje pa neizprosnej-še. Veliko prahu se je v zadnjem času dvigalo tudi okrog Radia Študent, ki mu je ŠOU v Ljubljani zaradi okrnjenih financ kot enemu svojih zavodov predlagala odpoved sofinanciranja za leto 2021. - Kako ste zašli v študentsko politiko in kakšni so bili prvi stiki s ŠOU v Ljubljani? Moja pot v ŠOU v Ljubljani se je začela leta 2016, ko sem že v prvem letniku prišel na resor za študijsko problematiko, kjer sem dve leti delal raziskavo na temo sprejemni izpiti za študij na Univerzi v Ljubljani. Po dveh letih delovanja na vsebini sem na FDV-ju kandidiral za poslanca v študentskem zboru, kjer sem bil izvoljen in vodil poslansko skupino s skupno 19 poslanci (vseh poslancev v študentskem zboru je 43). Po enem letu sem odstopil z mesta poslanca in kandidiral za vodjo resorja za komuniciranje in razvoj ter bil soglasno izvoljen, tudi s strani opozicije. Zadnja stopnička, na katero sem stopil, je izvolitev za predsednika ŠOU v Ljubljani. - Nekaj več kot mesec dni je preteklo, odkar ste prevzeli funkcijo predsednika organizacije, ki zastopa interese približno 60.000 študentov največje slovenske univerze. Kakšni so začetki, skladni s pričakovanji? Začetek mandata je težak iz več razlogov. Zagotovo je glavni razlog epidemija, zaradi katere je organizacija zgubila velik del koncesijskih dajatev (odstotek od študentskega dela, ki ga dobijo študentske organizacije). Leto, ki je pred nami, bo zagotovo polno izzivov in ovir, ki bodo brez dvoma povezane z vse prej kot preprostimi družbenimi in gospodarskimi razmerami. Za delovanje organizacije bo največjo težavo pred- »Za delovanje organizacije bo največjo težavo predstavljal ravno proračun, ki bo nedvomno najbolj okrnjen v celotni zgodovini obstoja.« stavljal ravno proračun, ki bo nedvomno najbolj okrnjen v celotni zgodovini obstoja. Kljub temu pa verjamem, da preizkušnje vedno predstavljajo tudi priložnosti. Sam jo trenutno vidim v tem, da za voljo obstoja organizacije - kot jo poznamo - strnemo vrste in iz krize izstopimo pogu-mnejši in še močnejši. Pri vsem tem pa bo, kot vedno doslej, naše glavno vodilo dobrobit študentk in študentov. - Že ob začetku mandata je bilo torej potrebno ugrizniti v kislo jabolko priprave proračuna za leto 2021. Kislo zato, ker je ŠOU v Ljubljani kakor tudi Študentsko organizacijo Slovenije na sploh doletel velik finančni izpad, ki ga lahko pripišemo epidemiji in vladni ukinitvi člena v Zakonu o uravnoteženosti javnih financ. Katerim področjem boste pri-morani nameniti manj sredstev? Res je! Poglavitna razloga, da smo kot organizacija pod finančnim izpadom, sta vsekakor epidemija, ki je zaprla velik del trga, namenjene- ga študentskemu delu, medtem ko je drugi razlog znižanje sredstev trenutne vlade v Zakonu o uravnoteženosti javnih financ, ki nam ga je dodelila vlada leta 2012. Za lažjo predstavo, ŠOU v Ljubljani je imela v letu 2010 proračun v višini 7,5 milijona evrov, letošnji znaša zgolj 2,9 milijona evrov. Dejavnosti pa se v desetih letih niso bistveno zmanjšale. Verjetno si lahko predstavljate, koliko organizacije je potrebne, da ne krčiš dejavnosti ob padcu sredstev v obdobju desetih »Verjetno si lahko predstavljate, koliko organizacije je potrebne, da ne krčiš dejavnosti ob padcu sredstev v obdobju desetih let za 4,6 milijona evrov.« let za 4,6 milijona evrov. Ravno zato smo na organizaciji v začetku mandata medijsko pod pritiskom, ker zmanjšujemo izdatke v proračunu za dejavnosti, ki niso primarno študentske. Sam tukaj vidim priložnost za izboljšanje organizacije, ker lahko utrdimo primarne dejavnosti namenjene izključno študentski javnosti in sčasoma najdemo pot razhoda z ostalimi deležniki, ki lahko sami preživijo na trgu in niso odvisni zgolj od našega financiranja oziroma sofinanciranja. - Posledično je predlog odpovedi sofinanciranja Radia Študent naletel na buren odziv. Na družabnih omrežjih so se odzvale vladajoče strukture, ŠOU v Ljubljani z vami na čelu pa je bila deležna precejšnje medijske pozornosti. Kako ste se soočali s pritiski? ŠOU v Ljubljani je avtonomna organizacija in kot predsednik ne bom dovolil, da v njeno avtonomijo posegajo mediji. Vodenje in upravljanje mora biti v rokah nas, študentov! Pritiski so bili hudi, od groženj meni in moji družini, do medijskega pritiska na moje sodelavce in primitivnih izjav na družbenih omrežjih. Sam žalitve in grožnje dojemam kot motivacijo za delo naprej. Medijski pritisk izvajajo tisti, ki si želijo biti na tem mestu, zato se ne sekiram, kaj govorijo o meni. - Čeprav je varnost socialno šibkejših naloga države, se kljub okrnjenemu proračunu zavzemate za več finančnih sredstev za socialno ogrožene študente. V času epidemije je manj možnosti za študentsko delo, slišati pa je bilo tudi, da je vlada v protikoron-skih ukrepih na študente kar malo pozabila. Se pridružujete mnenju? 8 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021 Intervju, Iz občin ŠOU v Ljubljani ni humanitarna ustanova, to je potrebno poudariti. Vendar sem kljub velikem zmanjšanju finančnih sredstev pripravil proračun, ki Fundaciji Študentski tolar (FŠT) namenja sredstva v višini 110.000 evrov. FŠT na organizaciji skrbi za nepovratna sredstva študentom v stiski. Ta sredstva so namenjena izključno njim. - Življenje in navade študentov se spreminjajo, še bolj jih je spremenila epidemija, ki s prekinitvijo traja že skoraj celo študijsko leto. Kako se nova realnost odraža med študenti? Epidemijo vidim kot veliko grožnjo socialnim veščinam mladih. Pogrešam, ko smo pred predavanji ali seminarji spili kavico, se pogovarjali in družili. Trenutno je med študenti najtežje ravno prvim letnikom, ki bi morali spoznavati okolje, iz njega potegniti najboljše socialne veščine in osebnostno rasti. Vedno znova poudarjam, da je komunikacija najbolj pomemben del družbe. Vidim, da mladi raje napišejo SMS, kot pokličejo. Sam imam pogoj, da vse, kar se da, naredimo v živo. Da lahko vidim neverbalno komunikacijo človeka, ki včasih pove več, kakor izgovorjene besede. - Kaj danes študente zanima, za kaj jim je mar? Zagotovo je temeljna prioriteta študentov dokončati formalno izobraževanje, torej študij. Hkrati pa opažamo, da študenti vedno bolj prepoznavajo pomen neformalnega izobraževanja in s tem pridobivanje socialnih (mehkih) veščin. Prav tako študentje tradicionalno izpostavljajo manko priložnosti pridobivanja praktičnih izkušenj v sklopu njihovega študija, kar ocenjujem kot že vrsto let prisotno sistemsko težavo slovenskega visokošolskega prostora. Veseli me, da študentke in študenti ne zanemarjajo pomena široke socialne mreže. Če bo denimo velik »Sam žalitve in grožnje dojemam kot motivacijo za delo naprej. Medijski pritisk izvajajo tisti, ki si želijo biti na tem mestu, zato se ne sekiram, kaj govorijo o meni.« koncert v Kampusu ob pozdravu brucev, hkrati pa posvet o visokem šolstvu, si verjetno lahko predstavljate, kje bo več ljudi. To je širši družbeni problem. Mediji nas predstavljajo kot organizacijo, ki skrbi le za zabavne obštudijske dogodke, vendar temu ni tako. Na organizaciji izvajamo tako socialne, izobraževalne, kulturne, športne kot zabavne prireditve. - Že prej ste bili dejavni kot predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov. Za kakšen klub gre? Klub zgornjesavinjskih študentov je eden izmed 52-ih klubov znotraj Zveze študentskih klubov Slovenije. Manjši klubi imajo prednosti in slabosti. Prednost je, da se lažje vklopijo v sistem lokalne samouprave (poznajo župane, občinske sodelavce itd.), medtem ko je zaradi manjšega števila študentov odziv nižji pri sodelovanju na raznoraznih projektih. Vendar naš lokalni klub zelo dobro deluje in smo lahko ponosni na trenutno vodstvo. - Mesto predsednika ŠOU v Ljubljani je stopnička više, ki prinaša naloge na višjem nivoju. Kako usklajujete delo v organizaciji s študijem? Moj delovnik je od ponedeljka do petka od 8. ure dalje v pisarni. Prvi del delovnega dne posvetim organizaciji, drugi del pa faksu. Ker imamo fa- ks izključno preko virtualnih spletnih orodij, lažje kombiniram delo in faks. Je pa zadnji mesec precej pester zaradi vseh dogajanj v zvezi s proračunom, zato sem »na terenu« tudi po 12 ur na dan. - Precej državnih funkcionarjev se je kalilo v študentski politiki. Glede na dobro odskočno desko se v prihodnje vidite v politiki? »Zelo so si zapomnili moj stavek v enem izmed pogovorov, ko sem dejal »Zgornja Savinjska dolina je za Slovenijo kot Nemčija za Evropo«.« »Mediji nas predstavljajo kot organizacijo, ki skrbi le za zabavne obštudijske dogodke, vendar temu ni tako. Na organizaciji izvajamo tako socialne, izobraževalne, kulturne, športne kot zabavne prireditve.« Trenutno sem zadovoljen s študentsko politiko, sem na najvišji stopnički, ki sem si jo želel doseči. Moj mandat traja dve leti, rad bi dobro odvodil svoj mandat. Vse »karte« za prihodnost so seveda odprte. - Glede na to, da ste v času študija v Ljubljani, se radi in pogosto vračate domov, v Mozirje? V intervjuju za Večer sem rekel, da se zelo rad vračam v svoj domač kraj, ker ga milo rečeno ljubim. Me pa v Ljubljani poznajo kot velikega promotorja Zgornje Savinjske doline. Zelo so si zapomnili moj stavek v enem izmed pogovorov, ko sem dejal »Zgornja Savinjska dolina je za Slovenijo kot Nemčija za Evropo«. - Bili ste vratar v Nogometnemu društvu Mozirje. Na katerem mestu je danes v vašem življenju nogometna žoga? Nogometna žoga se je od mene poslovila leto nazaj, ko sem končal s svojim najresnejšim hobijem - nogometnim sojenjem. Moj stik z nogometom je, da ostajam zvest navijanju za lokalni nogometni klub in si tu in tam ogledam njihove tekme. Vendar je v zadnjem času to onemogočeno zaradi korone. Barbara Rozoničnik OBČINA MOZIRJE 3,45 milijona za čistilno napravo in kanalizacijo V mozirski občini bodo začeli izvajati drugo fazo del na čistilni napravi in gradnjo 70 novih priključkov na kanalizacijo v Spodnjih Lokah ter na Šolski in Šmihelski ulici. Za ta projekt in projekt prve faze gradnje čistilne naprave so se prijavili na razpis za kohezijska sredstva. Zupan Ivan Suhoveršnik je povedal, da je bila njihova prijava uspešna in prejeli bodo dobra dva milijona evrov sredstev, lastni delež v projektu je dober milijon. Projekt bosta delno financirala EU in ministrstvo za okolje in prostor. Skupna vrednost obeh faz za čistilno napravo in gradnja kanalizacije znaša 3,45 milijona evrov. Občina Mozirje je centralno čistilno napravo v Lokah dokončala maja 2017 Letos bodo začeli z drugo fazo, z delno širitvijo naprave. Izvajalec del Esotech iz Velenja bo zgradil usedalnik in dehidrator blata. Na koncu bo omogočena pri- ključitev najmanj 98 odstotkov prebivalcev aglomeracije nad 2000 oseb na ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Celoten projekt, pri katerem sodelujeta tudi občini Nazarje in Rečica ob Savinji, je vreden 2,384 milijona evrov. Z razpisa bodo dobili 1,652 milijona, 732 tisoč evrov bodo vložili lastnih sredstev. Projekt kanalizacije bo znašal milijon evrov, 620 tisoč jih bodo dobili z razpisa, za ostalo bodo vložili lastnih sredstev. Projekt je pokrit znotraj proračuna za leto 2021. Javni razpis za izvedbo kanalizacije je pripravljen, delati se bo začelo spomladi, urejenih pa bo 70 novih priključkov na kanalizacijski sistem. Dela morajo biti zaključena do konca leta 2022, ampak v mozirski občini upajo, da bodo izvedena že letos. Štefka Sem Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 9 Organizacije, Gospodarstvo STORITEV POMOČ DRUŽINI NA DOMU Z NOVIM IZVAJALCEM Mozirska enota CSD Saša po 27 letih zaključila z izvajanjem Po skoraj tridesetih letih izvajanja storitve pomoč družini na domu je mozirska enota Centra za socialno delo (CSD) Savinjsko-šaleš-ka prenehala z izvajanjem le-te. S februarjem je storitev, v katero je bilo v zadnjih letih letno vključenih med 50 in 60 Zgornjesavinjčanov, prešla pod novega izvajalca, Zavod Pristan iz Vipave. ZAHVALA OSKRBOVANKAM IN OBČINAM Pod novim koncesionarjem, ki so ga izbrale zgornjesavinjske občine, bo svoje delo še naprej opravljalo vseh šest socialnih os-krbovalk, ki so to delo opravljale doslej. Marjana Veršnik Fale, pomočnica direktorice CSD Saša, je ob zaključku izvajanja te storitve izrazila zahvalo socialnim oskrbo-valkam in strokovni vodji pomoči na domu za njihovo strokovno ter odgovorno delo in vsem zgornje-savinjskim občinam za dolgoletno podporo. VSE OBČINE PREPOZNALE POTREBO PO POMOČI NA DOMU Z izvajanjem pomoči na domu se upravičencem omogoča ustrezna oblika pomoči v njihovem bivalnem okolju, storitev tako posredno vpliva na izboljšanje kvalitete življenja ljudi v starejših letih. Marjana Veršnik Fale: »Vse občine so ta program sprejele kot pomemben in potreben.« V slovenskem prostoru so omenjeno storitev pričeli razvijati centri za socialno delo in tudi v Zgornji Savinjski dolini je bilo tako. Takratni CSD Mozirje je pomoč na domu v naši dolini pričel izvajati v letu 1993 preko programa javnih del. Kot je povedala Veršnik Fa- letova, so ob ustanovitvi novih občin »vse občine ta program sprejele kot pomemben in potreben, tako smo ta program nadaljevali tudi v novoustanovljenih občinah. Do leta 1997 se je program izvajal izključno v okviru javnih del, od leta 1998 dalje je storitev prehajala v redno dejavnost centra za socialno delo in se je od leta 2004 izvajala kot redna dejavnost«. UPORABNIKI ZADOVOLJNI Skozi vsa leta je bilo v storitev vključenih veliko število Zgornjesavinjčanov, v zadnjih letih se je število gibalo od 50 do 60 na letni ravni. Naloge pomoči na domu je izvajalo šest socialnih oskrbovalk, ki so svoje delo opravljale vestno in odgovorno ter z veliko mero srčnosti, je dejala Veršnik Faletova. »Menim, da smo v vseh teh letih z obiski naših socialnih oskrbovalk poskrbeli za boljše počutje naših uporabnikov, jim nudili vso potrebno pomoč in nenazadnje s prijazno besedo polepšali dan.« Z 31. januarjem je mozirska enota CSD SAŠA zaključila z izvajanjem storitve pomoči na domu. Vseh šest socialnih oskrbovalk bo z delom nadaljevalo pri novoizbra-nem izvajalcu pomoči na domu -Zavodu Pristan iz Vipave. Veršnik Faletova je z zadovoljstvom povedala, da so s strani uporabnikov v zvezi z opravljenim delom socialnih oskrbovalk vedno prejemali pohvale in izraženo zadovoljstvo. Da pa se je ta storitev sploh lahko kvalitetno izvajala, gre po njenem mnenju zasluga tudi vsem občinam in njihovim župa-njam in županom za razumevanje potrebe in dano podporo. Tekst in foto: Tatiana Golob Pomoč družini na domu je storitev, ki je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne ali druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju in se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati ali negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organiziranja praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki. GORENJSKI KLANEC Kot smo že poročali, je izvajalec del Slemenšek d.o.o. s Koroške lansko jesen na savinjski strani gorenjskega klanca v Ljubiji od-kopal polovico ustroja cestišča na regionalni cesti Velenje-Mozirje in pričel z gradbenimi deli sanacije plazovitega terena. Na desni strani cestišča v smeri vrha klanca so gradbinci vsadili globoke že-lezobetonske pilote in nanje sidrali mogočno betonsko škarpo. IZMENIČNO ČAKANJE NA ZELENI SIGNAL Do polovice cestišča so nasuli in utrdili teren, nato pa so gradbišče zapustili. Uporabnikom te Čakanje na novo asfaltno sezono Skozi vso zimo promet preko gorenjskega klanca poteka izmenično. pomembne frekventne ceste med forjem urejeno izmenično uporabo Zgornjo Savinjsko in Šaleško do- ceste na dolžini 30 do 40 m upo-lino je tako preostalo, da s sema- rabljajo v skladu s tehnično var- nostno rešitvijo. Izmenično čakanje na zeleni signal in vožnjo »na obroke« so gradbinci pustili za vso zimsko sezono, po kateri bodo nadaljevali z zaključnimi gradbenimi deli in položitvijo asfalta. GRADBENA DELA KONČANA V MARCU? Zdi se, da bi z le nekaj gradbenimi dnevi več lahko gradbišče končali in odpravili motnje v prevozih že za vso zimo. Če naj betonska škarpa »dozori« do marca, bodo zdržali tudi uporabniki ceste. Pomembno je, da bo enkrat ta dolgoletna cestna grbina odpravljena. Tekst in foto: Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Gospodarstvo, Oglasi INOVATOR SREČKO PISNIK Tokratne inovacije plod skupinskega dela s kreativnimi ljudmi Srečku Pisniku s Krope novih idej ne manjka, zato bo marca sodeloval na mednarodnem sejmu inovacij Archimedes v Moskvi in za tem na sejmu iCAN 2021 v Kanadi. Predstavil bo inovacijo, del mehanizma za stole, in drugo inovacijo -EASEBelt DV - Cobra, protistresno regulacijsko oporo za roke z napravo za zaščito ljudi pred elektromagnetnimi in podobnimi sevanji. Slednje bo predstavil kot skupno inovacijo z inovatorjem Dragom Vrhovnikom iz Kamnika in oblikovalcem Radovanom Weissom iz Okonine. ZA PREPREČITEV NASTANKA BOLEČIN Protistresna regulacijska opora je gibljiva podpora za roke, ki z vgrajenimi napravami za zaščito pred elektromagnetnimi in podobnimi sevanji zmanjšuje možnost škodljivih enakih ponavljajočih se gibov, hkrati nudi oporo in lažje gi- Radovan Weiss (levo) je po navodilih Srečka Pisnika izdelal modela inovativnih opornikov za roke. (Foto: arhiv Srečka Pisnika) banje v zapestju pri sedenju in delu z računalnikom. Problem, ki ga rešuje izum, je preprečitev nastanka bolečin v zapestju, otrplosti dlani in prstov na roki in hkrati zaščita uporabnika pred elektromagnetnimi in podobnimi sevanji. POZITIVEN VPLIV NA MOTIVACIJO IN USTVARJALNOST Inovacija je pomembna za preprečitev okvar, ki nastajajo zaradi ponavljajočih se gibov in preobremenitev, kar lahko pripelje celo v invalidnost. Z vgrajenimi magneti, ki delujejo kot blažilci, se doseže sprememba učinka magnetnega polja, kar vpliva na delovanje plasti molekul v telesu, ki delujejo kot kanali, po katerih poteka prenos kisika in hranil skozi celične stene. To pozitivno vpliva tudi na motivacijo in ustvarjalnost. INOVACIJI PLOD SKUPINSKEGA DELA Pri tej inovaciji Pisnika veseli predvsem to, da je rezultat skupinskega dela. Zelo je namreč zadovoljen z odzivom Radovana Weissa in njegovim vloženim delom ter kreativnostjo, kakor tudi na pripravljenost sodelovanja inovatorja Draga Vrhovnika iz Kamnika. Tudi del mehanizma za stole, drugo inovacijo, ki jo bo predstavil v Moskvi, razvija skupaj z ruskim podjetjem, rusko univerzo in še enim posameznikom. Štefka Sem Iščete novo banko? Izberite modro. Urejene finance so temelj varne in brez-skrbnejše prihodnosti. Zato je pomembno, da že danes naredite vse, kar lahko, da se nanjo dobro pripravite. ENOSTAVNO IN UGODNO Z NLB PAKETI Izbira zanesljive in zaupanja vredne banke je gotovo prvi korak, ki ga lahko naredite takoj. Vabljeni v NLB, kjer lahko enostavno odprete osebni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je ravno v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odloženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi spletne nakupe, so v zadnjem času postali nepogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, vključili v prav vse naše bančne pakete. EDINA BANKA, ODPRTA 24/7 Uporabniki mobilne banke Klikin boste lahko prek svojega mobilnega telefona enostavno preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili Hitri kredit do 35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili ostale bančne storitve (npr. sprememba limita, na- ročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru. POSLOVNI PAKETI ZA PODJETJA Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. MENJAVA BANKE JE ENOSTAVNA Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v najbližji NLB poslovalnici z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. Fizične osebe pa lahko odprete račun tudi prek video klica, brez obiska poslovalnice. 6 MESECEV BREZPLAČNO ZA NOVE STRANKE Izberite NLB in izkoristite: • 6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium (ponudba velja do 28. februarja 2021) ■ 6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti (ponudba velja do 31. maja 2021) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 11 p Ljudje in dogodki, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Gostili oddajo Dobro jutro V sredo, 27. januarja, je v oddaji nacionalne televizije Dobro jutro gostovala mag. Margareta Atel-šek v imenu društva Toplica in ljubenske občine. V oddaji je beseda tekla o jabolkih, dobrotah iz jabolk, tradicionalni hrani flosar-jev in domači hrani, ki se prenaša iz roda v rod. JABOLKA NA STO NAČINOV Pred flosarsko hišo v Vrbju je Atelškova razstavila različne sorte jabolk, predvsem stare sorte. Predstavila je jedi, v katerih najdemo jabolka, od čežane, riževega lezni več doma, na jedilnike pogosteje uvrstil pridelke in hrano, ki jo imamo vedno pri roki, med te pa spadajo tudi jabolka. Inovativ-nosti pri uvrščanju jabolk v prehrano zato v tem času ni manjkalo. Sama je med drugim spek-la jabolčno torto, ki je bila tudi darilo Mariji Merljak za rojstni dan, na jedilnike so se vrnila pečena in oblečena jabolka, pa grmada s palačinkami ali belim kruhom in jabolki. Standardnemu jabolčnemu zavitku ali piti se je pridružila še jabolčna potica. Oriana Girotto, Margareta Atelšek in Marija Merljak (z leve) so predstavile jedi iz jabolk. (Foto: RTV SLO) narastka z jabolki do bučne ali fi-žolove juhe z jabolki. Seveda niso manjkali jabolčni krhlji ali čips, jabolčna marmelada in lokalna dobrota ajdnek. Poudarek je bil tudi na flosarskih jedeh, ajdovih žgancih, polenti in jabolčniku. VITAMINI IN MINERALI Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, je pregovor, ki gotovo velja. Več jabolk na dan pa prinaša še večjo dobrobit našemu telesu, so v pogovoru ugotovile voditeljica Oriana Girotto, Marija Merljak in Atelškova. Jabolka namreč vsebujejo koktajl vitaminov in mineralov, med njimi protistresni vitamin B5, vitamine A, C in E ter minerale mangan, magnezij, kalij in bor. V jabolkih je tudi flavonoid kvercetin, eden najmočnejših anti-oksidantov in še bi lahko naštevali. PRIBOLJŠKI IZ JABOLK Atelškova je omenila, da je čas, ko smo zaradi koronavirusne bo- PRETEKLOST V SEDANJOSTI V Društvu podeželskih žena Toplica iz Okonine pa niso le kuharske mojstrice, še bolj znane so kot ročnodelke. Letos so se lotile vezenja flosarja na platnene darilne vrečke, ki bodo namenjene protokolarnim darilom občine. V delu Margareta Atelšek: »Čas, ko smo zaradi koronavirusne bolezni več doma, je na jedilnike pogosteje uvrstil pridelke in hrano, ki jo imamo vedno pri roki.« so tudi vrečke s smučarskim skakalcem, saj je Ljubno kraj, poznan po smučarskih skokih po vsem svetu. Njihove vezenine, pletene nogavice in rokavice ter kvačka-ni izdelki so del preteklosti, ki jo uspešno ohranjajo in prenašajo v sedanjosti. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Zgodovina in narodopisje Ignac Orožen o cerkvi v Lenartu pri Gornjem Gradu PETER WEISS V Zadretju si še naprej ogledujemo podružnične cerkve in v župniji Gornji Grad prihaja na vrsto še ena višinska cerkev, kot jo je leta 1877 opisal Ignac Orožen v nemško pisani knjigi De-kanija Gornji Grad (na straneh 35-36). Stoji v vasi Lenart pri Gornjem Gradu, pod Velikim Rogatcem in Lepenatko, dobrih 900 metrov nad morjem. - Prevod in nujne opombe v oglatih oklepajih ter fotografijo in dodatek s pojasnili je prispeval urednik zgodovinsko-narodopisne strani. SVETI LENART POD ROGATCEM [Pri Orožnu: St. Leonhardunterm Rogač.] Med cerkvami, ki so bile v letih 1180-1300 imenovane v dokumentih, navaja Muchar v [nemško pisani] Zgodovini Štajerske (III, str. 181) tudi cerkev sve- O stanju cerkve v letu 1631 poroča vizitacijski zapisnik [v latinščini] tole: »Cerkev svetega Lenarta pod Rogatcem [s. Leonardi sub Rogatec]. Ima tri oltarje: v prezbi-teriju svetnika, po katerem je imenovana, in je posvečen, drugega na levi strani brez oltarne mize, ki je posvečen svetemu Jobu, na desni strani pa svetih Janeza in Pavla - temu oltarju manjka vse potrebno. Ima 35 krav, 91 ovc. Tu je laična bratovščina, ki ima en travnik, 25 krav, 33 ovc.« Tudi zdaj ima cerkev tri oltarje, ki so posvečeni imenovanim svetnikom. Cerkev je dolga 15 metrov. Prezbiterij je obokan, ladja pa ima strop iz desk. Tlakovana je z opeko, na kateri je mogoče prebrati letnico 1529. Z enako opeko sta tlakovana tudi cerkev svetega Primoža [nad Gornjim Gradom] in del opatij-ske cerkve. Na desni od oltarja visijo na steni turška podkev, dva para okovov za noge in en par okovov za roke ter veriga z obešanko, kar so menda predmeti, ki so jih sem prinesli za spomin kristjani, rešeni iz turškega ujetništva. Cerkev je obdana z železno verigo. V zvoniku sta dva zvonova; starejši je iz leta 1705, manjši pa nima napisa, je bolj podolgovat in zato zelo star. Cerkev svetega Lenarta nad Gornjim Gradom s severa, obdana z značilno verigo tega Lenarta pri Gornjem Gradu. Močno dvomimo, da je pod to cerkvijo treba razumeti tokrat obravnavano. Vsekakor pa je ta cerkev zelo stara, saj je omenjena že v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426. Letnica 1749 nad glavnim oltarjem spominja na takratno obnovo. Pripovedka o tu po-čivajočem samostanskem bratu je bila omenjena že v zgodovini samostana Gornji Grad na strani 214. DODATEK IN POJASNILA V svoji drugi nemško pisani knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (iz leta 1876, kot rečeno, na strani 214) je Ignac Orožen zapisal dokaz, »kako pobožen in častitljiv spomin na nekdanji samostan in na njegove menihe so vsa stoletja ohranili pošteni in strogo katoliški prebivalci župnije vse do današnjega dneva«. »Severozahodno od Gornjega Grada, v smeri proti Lučam, stoji v skritem, senčnem gozdnem kotu visoko pod skalnimi roglji Rogatca prastara, neugledna, z železno verigo obdana cerkev, ki je posvečena svetemu Lenartu. Nekaj kmetov ima v tem gorovju samotne kmetije. Kot pravi pripovedka. je bil sem, k svetemu Lenartu, pregnan redovnik samostana v Gornjem Gradu, tu je menda umrl in tu naj bi bil tudi pokopan. Vsako leto se še zdaj pojavi na praznik vseh svetih [= 1. novembra] eden od tamkajšnjih kmetov pri gospodu župniku v Gornjem Gradu s prošnjo, naj na stroške njih, kmetov, 3. novembra pride k njihovi cerkvi svetega Lenarta in naj ima tam obletnico z bi-ljami in sveto mašo za njihovega tam umrlega in počivajočega redovnega gospoda. In če tujec prispe v tisti kraj in obišče tamkajšnjo cerkev, ga ljudje popeljejo na sredino cerkvene ladje in povejo: ,Tu je pokopan naš duhovni gospod, redovnik iz Gornjega Grada. Bog mu daj večni pokoj!'« V zvoniku je še mogoče videti sledove sobice z gotsko stensko klopjo, »kar dokazuje, da je morala služiti kot domovanje ali celica kakega puščavnika ali meniha« (Jože Curk, Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje, Celje, 1967, str. 91). Tudi Fran Kocbek je leta 1926 v knjigi Savinjske Alpe (na strani 216) zapisal: »Pri podružnični cerkvi Sv. Lenarta pod Rogatcem je živel neki menih iz zadnje dobe samostana več let v pregnanstvu in je tam tudi umrl. Lenarčani se ga hvaležno spominjajo in dado za rajnega vsako leto opravljati zadušnice.« Gornjegrajski samostan je bil ukinjen leta 1461, ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija, dokončno razpuščen pa leta 1473, 333 let po ustanovitvi. Iz virov je znano, da so se menihi upirali razpustitvi in da so se potem zatekli v okoliške kraje, saj v Gornjem Gradu zanje ni bilo več mesta. To cerkev je 9. januarja 1895 močno poškodoval snežni plaz; še isto leto so jo obnovili. O verigah v cerkvi svetega Lenarta, ki je zavetnik jetnikov, je imel umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek zelo zemsko mnenje: »V prezbiteriju visijo na steni razne verige, katere so neki prinesli iz turške sužnosti. Najbrž pa so domače delo, naročeno od kakega osvobojenega jetnika, ki je hotel s tem skazati sv. Lenartu svojo zahvalo, kakor darujejo na božjih potih srebrne noge ali srebrne oči drugi, ki so bolani na nogah ali na očeh.« Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 13 Oglasi ^VffUS, mmecos \ Zgornje Savinjske doline IVdmk S.ivi n jslur nijvl ct prlf 4T| n . ■■■. m- =■■■-. . ; 11 ■ ---■ -■. i i~j 11 ■ i;iv:::jikH? d litine. Oh knuiiu Liko;i: liosti- iti: d vsi'mi iinui nifxtiiji ln,i!-.:h ilki i.iPr.ih ::n !ii.L"/!:1-rii!L- K.h .jii.-,i- '!■;■ ■ .' i.Jl. K-uiiiifUci ra ime meseca januarja 2021 sa (giu fWedntm vrsmem redtt triin^kovj: [(■ricil liukijvot ji d i I I ^L'tilk.h, nul 11 111 J/ J.j u!m I ■, ^ i I M i ■ I Hn /. I ■; /nak .-■.i odmevne ibcrflV&Jw pmp I"*' /adnj™ obdobju, v fi&erih ndrui u|c siarodavn c lR-s«(fa1)iM motive fer ml.ictc m Tivfl|;ivl|h-iif M^LViH i ¡I t [e .: i il itcn ik.i AJiidcniskejp pevski ;:.■ L-.! ■: =i ■ -lomiti Unlvinti v l.jublJ^tii in stalnm $>ituia£» dJrlgi.-ntka Qjora Sioveiuke flllurnujiiijii. Kukllvuhi iunrinnia m knt ref.iser. as intent itiijn- ail tnnski mojitcr mdgiflvil v sJoveniki h serijah, HI mill, ^■ki:i:ri:dl, ndii.ljillh |h vM«SfWHi\ |i'1lm1i pewr ttfil Hi i zadnpmj projekti si i biii m - fflanji: n.n i .- ■:.- !-.-.-■mine 7.3 tajlesarja i'rimoia llrnijfa in snemanje udri j ¡4! [..it? niRi»5 slimv / Koktim, i., i k-itidno jo posnel rudi | if:- i'i'i i. 11 si......... Je J'm 11 m ufnt r nil v.': H.iiilik.i ■.; v Solltjdiiiu, a kiUvniii liu promOvmil dullnu. lenrei Malcj a Jiiuui il- !>d v nkjdji Ljudje h tt>k itbran ui pnejemnika i^hviilnt! hitmiv U ru'.im ;-■ i rj I \: afcujn pri /1iii-.im;ll j»mihi i po liudih neurjih s tcic leti 201 h v U-[Lrjjji!|Li mi LJHJI^i v ^ti>rL'i:n U|>u ob LiuJjjt ler v dewiaiflfn Mozirju Prill i Li^ jfi ™ pemue Silk nil, ko je še nllife ni pričakoval, lib dal vedeli, tla misli ili QHn&i^ kl so se ^nnSH v siiski. Ririwi'Vimut le dkietuwii .< 0W>£ Ontnt sciin^Slh find tyei so uSpe&lD obvladali olmžhis i. 'wiilni ii I Sakii cI-.i siidnj iinii.ip) niiJsiM h-^.j prtnm wi. Him sp so pribgodiii novim rj/mirnm in ujptido pow™!i ;ap«t....... siLin(jviike. oHhiwt' svoj« Ter ki s« Nin )>nskthHtl ns pomof V tufa 2 epidemije. V loku Imajo ix&ad&jo modern^ (fntr:i Vi osehif t. ctaneRfo - Mrilitrt' SVLI iitii Vrtrtfii n. V,ir|idl| F: i"_i n iti i 'i!idlrji;n'! M pjnietno jilii|M hiiiru nn pbtiorml KickM ntu1^■ ¡>|jvj| pjicknilirl tllllljiipi' tVHH. Si - :1i i.:: ili'Y LL.i |)l.l[iul IIIQ lfldiHOgQ in Mt»oslovanfif odrnnapovufanj.....kipe k.,- nujno potri'lmn le im prtrt^iwio riirftiHfl ji fetii Pmrnfedtiji hraniljiiTi' m np,i7(tv^lriici? ptic himl buddy Pil j In so'iaieJj iredi !el(jinjoft.L Litj. Mtd i>riiJj>eliini giasttvnicaml Iz prejšnjega kroga je lnl |neb naklonjen tudvlku VeLinin. Reii^a NflErsienifc floiii nagriHiapojioiti. lipolnito jpodnfci ^Slivnico in p: ilemiiito. ifj. februarja Z021, [Hiilfiit n.L naslov: Savinjske ilovill1. Sttiihelska eesia 2, Mozirje Med pravdi isno prispelimi glasovnicami Ju mm dobitnika j«1 j it ti i1 ne nagrade Natisnjenih ail kopiranih glasovnic ne upošteva m of Zo ime meseca januarja 2021 glasujem za 3 Moje ime in priimek in naslov: 1J TeL/CSM: I Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Ura-I dno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in hI Luče, štev. 7/98 in Ur. I. RS št. 69/02,112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2021: - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; - obvezna obrazložitev predloga; - vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 5. 3. 2021. OBČINA MOZIRJE 14 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Organizacije, Nasveti ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-SMIHEL Razdelili skoraj dvanajst ton hrane Preteklo leto je bilo za Župnijsko Karitas Mo-zirje-Smihel po besedah predsednice Alenke Brezovnik posebno leto, kajti zaznamoval ga je koronavirus in s tem povezani ukrepi glede zaprtja javnega življenja, dogodkov, srečanj, izobraževanj, sestankov, maš, obiskov. POMAGALI LJUDEM V STISKAH IN BLAŽILI »RANE« Kljub vsemu so ostali dejavni, se prilagodili in po svojih močeh pomagali ljudem v stiskah ter »blažili« in »celili« rane na vseh nivojih. V začetku lanskega leta so izvedli tradicionalno romanje k sestram klarisam v Nazarje, predavanje na temo zasvojenosti z gostom Mihom Kramlijem. Razdelili so higienske potrebščine, oblačila in posteljnino ter več kot 12 ton hrane. Pomagali so tudi s finančnimi sredstvi. Predsednica Alenka Brezovnik je dejala, da so se vključili v različna izobraževanja na daljavo. (Foto: osebni arhiv) Obiskali so bolne in onemogle, pred velikonočnimi in božičnimi prazniki so poslali voščila in priložnostna darila. Vključili so se v različna izobraževanja na daljavo tako v domači župniji kot škofijski karitas. Sodelovali so v akciji ob dnevu spomina Dar sveče in cveta ter preko socialnih omrežij Za srce Afrike. Misijonska druženja in predavanja so pripravili preko zooma. TUDI LETOS BODO DELALI PO ZAČRTANEM PROGRAMU Tudi v letošnjem letu bodo poskušali delati po programu, ki so si ga zastavili. Se naprej bodo na različne načine pomagali starejšim in bolnim, družinam in posameznikom v socialnih stiskah. Organizirali bodo počitniške delavnice za vse generacije in izvedli dobrodelne akcije ob veliki noči, 1. novembru ter božiču. Marija Šukalo Kako poskrbeti za valentinovo darilo? j DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Valentinovo ali drugače imenovan praznik Valentina se praznuje 14. februarja in je vse bolj priljubljen tudi pri nas. Na ta dan si zaljubljenci običajno izkazujejo ljubezen z darilci in voščilnicami. Najpogosteje se obdarujejo z cvetjem. Punce morate vedeti, da ni nič narobe, če tudi ve podarite svojemu dragemu kakšen cvet. Podala vam bom nekaj nasvetov, da boste čim dlje občudovali šopke in cvetove svojega dragega ali drage. CVETJA NE SMEMO IZPOSTAVITI ZIMSKEMU MRAZU Za lončnice velja, da jih ne smemo izpostavljati nenadnim preskokom temperature. Pozimi je to še posebej pomembno, ker so zunanje temperature zanje mnogo prenizke. Za to delno poskrbijo že cvetličarke, ko jih ovijejo v papir. Paziti moramo, da rastline ne puščamo predolgo na mrazu v avtomobilu. Nakup cvetja naj bo zato vedno zadnji na seznamu vaših opravkov. PRILAGODITEV NOTRANJI TEMPERATURI Cvetja ne odvijemo takoj, ko ga prinesemo domov. Pustimo ga še vsaj 15 minut zavitega v papirju. Na tak način mu omogočimo, da se prilagodi notranji temperaturi. Če bo nekaj časa zavito, ne bo doživelo temperaturnega šoka. SPODNJI DEL STEBLA JE KORISTNO ODREZATI Za rezano cvetje je koristno, da odrežemo spodnji del stebla, preden ga damo v vodo. Dovolj bo le kakšen centimeter. To naredimo zato, ker je od nakupa in do takrat, ko ga želimo dati v vodo, preteklo že nekaj časa in se steblo, kjer je bilo odrezano, nekoliko osuši in potem ne more več optimalno črpati vode. KAKO RAVNATI Z VODO ZA CVETJE Voda za cvetje naj bo mehka. Najbolje je uporabiti deževnico ali postano vodo. Vodo, v kateri imamo cvetje, redno menjamo, najbolje vsak dan. V njej se namreč čez čas razvijejo bakterije in plesni. To je tudi razlog, da voda, če je dlje časa ne zamenjamo, smrdi in postane motna. Stara voda tudi skrajša čas obstojnosti cvetja. Poleg tega je lahko zaradi bakterij in plesni nevarna za ljudi in živali. Naj vam valentinovo cvetje lepša čim več dni. Obiščite naš spletni portal savinjske.com Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 15 Intervju BARBARA TROBENTAR, UČITELJICA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA »Šolanje na domu ima veliko prednosti, še posebej pri izrazito čustvenih otrocih« - Šolanje otrok doma je v nekaterih državah dokaj običajno, v Sloveniji pa redkost. Zakaj ste se odločili, da hčerko poučujete sami in ali bosta tako nadaljevali še naprej? Slovenski šolski sistem sam po sebi ni slab. ne cilje, predvidene za določen razred. Šola ni dolžna pomagati in posredovati materialov oziroma je to le stvar dobre volje učiteljev in vodstva šole. Dolžna je le preveriti otrokovo znanje ob koncu šolskega leta. Barbara Trobentar: »Dober pedagog učencu preda potrebno znanje, srčni pa mu obenem pokloni še veselje do učenja in lastnega raziskovanja.« Barbara Trobentar z Ljubnega ob Savinji je učiteljica angleškega in nemškega jezika. Je ena redkih mam, ki v našem okolju šola otroka doma. Pri tem ne gre za šolanje na daljavo, uvedeno v času epidemije, temveč za šolanje na domu, kjer celoten proces izobraževanja prevzamejo starši. V Sloveniji je bilo lani nekaj več kot tristo na domu šolajočih se otrok. Barbara je odraščala v Kamniku. Njene vezi z Zgornjo Savinjsko dolino so bile še pred selitvijo na Ljubno ob Savinji zelo tesne. Njena mama je Lučanka in precejšen del otroštva je preživela na kmetiji starih staršev. Luče so ji bile vedno pri srcu in nekaj časa je učila angleščino in nemščino na tamkajšnji šoli. Poučuje 25. leto. Začela je že pri 18-ih, in sicer je najprej delala na jezikovni šoli Dude v Domžalah. Preden je začela delati v Lučah, je poučevala na OŠ Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici in na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Po rojstvu hčerke Katarine je opravila usposabljanje za zgodnje poučevanje angleščine po metodi Helen Doron in nekaj časa delala na centru Helen Doron v Ljubljani ter kot samostojna učiteljica. Med drugim je v zadnjih letih za krajše obdobje poučevala tudi na OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Rečica ob Savinji, kjer je nadomeščala odsotnost rednih učiteljic. Zdaj je že nekaj časa samostojna podjetnica, ki se posveča predvsem spletnemu poučevanju angleščine in nemščine. Je pa tog in mu krepko manjka fleksibilnosti, ki bi mu omogočila biti v koraku s časom. Na tem področju skandinavske države daleč prednjačijo pred nami. Naš sistem se pretirano ukvarja z rezultati, ki jih želi doseči skorajda na silo, medtem pa se čisto premalo posveča posamezniku. Osre-dotoča se na doseganje na papirju zapisanih ciljev in posledično velikokrat sploh ne opazi določenih priložnosti za izboljšave. To ima lahko pri izrazito čustvenih otrocih izjemno negativen vpliv, kar je tudi razlog, da sem hčerko po treh letih obiskovanja šole začela šolati na domu. Presodila sem, da klasični način šolanja ni zanjo in obratno. - Ste učiteljica angleščine in nemščine. Ste se zaradi tega lažje odločili, ker ste kot pedagog vajeni poučevanja? Zame je poučevanje nekaj povsem naravnega, tako da mi s tega vidika ni bilo treba prav posebej tuhtati. Hči je že od malega vpeta v moje delo. Velikokrat je bila prisotna pri mojih urah ter mirno in tiho opazovala ali pa je medtem kaj brala ali risala. In tako se je mimogrede marsičesa naučila. Moti me, ko ljudje izobraževanje »Vsekakor nam vsem že pošteno primanjkuje spremembe okolja in veliko staršev nujno potrebuje oddih.« enačijo s šolo. Izobraževanje je neprimerno več kot le to, kar naj bi otrok prejel v sklopu šolanja. Dober pedagog učencu preda potrebno znanje, srčni pa mu obenem pokloni še veselje do učenja in lastnega raziskovanja. - Kakšni so pogoji in postopki za šolanje doma? Sam postopek je pravzaprav zelo preprost. Starši imajo čas vse do 31. avgusta, da odločitev o šolanju na domu sporočijo šoli, ki jo obiskuje otrok. Ker s tem ves proces šolanja prevzame starš in otrok ob koncu šolskega leta piše celoletni izpit pri posameznem predmetu, vpis ni več vezan na šolo v kraju, kjer otrok biva. Lahko se vpiše na katero koli drugo šolo v Sloveniji. Seveda je treba poudariti, da pri tem načinu dela starši dejansko prevzamejo vso odgovornost za to, da bo njihov otrok dosegel vse uč- »Šolanje na domu ne pomeni, da imamo starši otroke zaprte doma in izolirane od vsakršnih zunanjih stikov.« Seveda so pri tem načinu šolanja tudi določena varovala. Čeprav imamo po zakonu vsi starši pravico svoje otroke šolati na domu, to pravico izgubimo, če otrok na končnem izpitu ne pokaže zahtevane stopnje znanja. V tem primeru se mora naslednje šolsko leto vrniti v redno šolo. - Kakšne prednosti ste videli v tem? Prednosti šolanja na domu je po mojem mnenju resnično ogromno. Izpostavila bi predvsem tri. Prva je ta, da si sam gospodar svojega urnika in si delo razporediš tako, kot ti najbolj ustreza. Vsaka družina ima svoj ritem. Pri nas sva obe s hčerko bolj večerna tipa, zato delo za šolo velikokrat poteka še po osmi uri zvečer. Zjutraj ji vedno pustim, da se dobro naspi. Spanec je za otroke v tem obdobju izredno pomemben, zato sem res vesela, da ni več težav z zgodnjim vstajanjem. Druga glavna prednost je svoboda pri učenju. V šoli prevladuje usmerjeno učenje, medtem ko ima otrok, ki se šola na domu, možnost in čas za lastno raziskovanje, ki je ključna sestavina za osvojitev ene najpomembnejših veščin - sposobnosti samostojnega učenja. Tretja prednost šolanja na domu pa je ta, da se lahko izogneš nepotrebnemu balastu in ima otrok tako veliko več časa za lastne interese in druge aktivnosti. Če otroku nekaj ne gre dobro v šoli, se njemu in staršem marsikdaj povsem »po šolsko« svetuje, naj opusti druge popoldanske interesne aktivnosti in ta čas raje posveti uče- »Slovenski šolski sistem sam po sebi ni slab. Je pa tog in mu krepko manjka fleksibilnosti, ki bi mu omogočila biti v koraku s časom.« nju. Meni pa se takšen pristop zdi povsem napačen. Če je otrok na račun šole prikrajšan za nekaj, kar rad počne, ne bo zaradi tega nič kaj bolj vzljubil šole. Ravno obratno. In temu primeren bo tudi učinek. 16 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021 Intervju »Če vidim, da hči razume neko snov ali na primer neki tip naloge pri matematiki, je ne bom zasula še z dvajsetimi podobnimi nalogami. Znati je treba izluščiti bistvo.« - Kako si razporedita čas za šolske obveznosti? Nimava fiksnega urnika. Moje delo je precej razgibano, zato se deloma prilagajam svojemu urniku, deloma pa hčerkini motivaciji. Pride dan, ko presodim, da bova obe imeli več koristi od dolgega sprehoda v naravi in igre, kot pa od učenja in dela na silo. Takrat si vzameva čas za druženje in pogovor. Zelo pomembno se mi zdi, da se otrok nauči ustaviti in si vzeti čas zase, kajti tudi to je pomemben del življenja. Na tipičen dan se v dopoldanskem času posvetiva pouku za največ dve šolski uri. Naložim ji še za približno učno uro samostojnega dela, ki ga mora opraviti do večera. Popoldan pa ima hči običajno še glasbeno šolo, kjer obiskuje balet, nauk o glasbi ter pouk harfe. Tako za naju šolanje ni zgolj »šola«, temveč način življenja. »V šoli prevladuje usmerjeno učenje, medtem ko ima otrok, ki se šola na domu, možnost in čas za lastno raziskovanje, ki je ključna sestavina za osvojitev ene najpomembnejših veščin - sposobnosti samostojnega učenja.« Načeloma pa pri poučevanju sledim principu »manj je več«. Če vidim, da hči razume neko snov ali na primer neki tip naloge pri matematiki, je ne bom zasula še z dvajsetimi podobnimi nalogami. Znati je treba izluščiti bistvo. - Kako pa je s preverjanjem znanja? Pri šolanju na domu je otrokovo znanje dolžan spremljati in preverjati starš sam. Veliko je odvisno tudi od tega, kako in koliko je pripravljena sodelovati šola, na katero je otrok vpisan. Hči je vpisana na OS Livada v Ljubljani, kjer imajo že več kot 10-letne izkušnje s tovrstnimi šolarji in slovijo kot šolanju na domu prijazna šola. Zelo lepo sodelujemo. Razredničarka tudi med šolskim letom pošlje preverjanja za posamezni predmet, da učenci dobijo vpogled v tipe nalog, ki jih lahko učenci pričakujejo na končnem izpitu. Poleg tega nam je vedno na razpolago za vsa morebitna vprašanja v zvezi s snovjo. - Ali Katarina pogreša druženje s sošolci? Katarina je eden tistih otrok, ki se rajši pogovarja na štiri oči, bere knjigo ali ustvarja, kot da se igra z vrstniki. Kar seveda ne pomeni, da ne mara njihove družbe. Konec koncev živiva v majhnem kraju, tako da še vedno ostaja v stiku z nekaterimi bivšimi sošolkami, jaz pa seveda z njihovimi mamicami. Velikokrat slišim vprašanje: kaj pa socializacija? Iskreno povedano se ob tem samo nasmejim. Šolanje na domu ne pomeni, da imamo starši otroke zaprte doma in izolirane od vsakršnih zunanjih stikov. Šola ni edini kraj, kjer se otrok lahko druži s sovrstniki. Poleg tega obstaja tudi negativna socializacija, zato ne razumem zagovarjanja socializacije za vsako ceno. - Poučevanje angleškega jezika od najmlajših dalje izvajate že kar nekaj let. Če se otrok zgodaj začne učiti tujega jezika, pozneje v šoli neprimerno lažje sledi tekoči snovi. Otroški možgani imajo to čarobno sposob- »Sem velika zagovornica in pro-motorka zgodnjega učenja tujih jezikov.« nost, da lahko vsrkajo ogromne količine informacij. V tem obdobju mimogrede osvojijo melodijo jezika in ponotranjijo njegov slovnični sistem. Znanstvene raziskave kažejo, da otrok že v maternici loči med maternim in tujim jezikom. Sem velika zagovornica in promotorka zgodnjega učenja tujih jezikov. - Letos veliko pomagate šolarjem v času karantene z raznimi tečaji. Kaj vas je spodbudilo k temu? Ves čas spremljam zgodbe otrok, ki se po svojih najboljših močeh trudijo slediti snovi, in staršev, ki bi jim nadvse radi pomagali, pa jim ne znajo oziroma ne zmorejo. Ker šolanje na daljavo poteka bistveno dlje, kot je večina pričakovala, z veseljem priskočim na pomoč, kadar imam čas. Novembra in decembra »Ker ves proces šolanja prevzame starš in otrok ob koncu šolskega leta piše celoletni izpit pri posameznem predmetu, vpis ni več vezan na šolo v kraju, kjer otrok biva.« lani sem izvedla tri brezplačne tečaje angleških časov za osnovnošolce in dva za srednješolce. Skupno se jih je udeležilo kar okoli 250 učencev in dijakov. Glede na trenutno situacijo bo zagotovo kmalu spet sledila še kakšna tovrstna akcija. - Kako menite, da pouk na daljavo vpliva na otroke? Verjetno imajo raje pouk v šoli, v družbi sovrstnikov? Pouk na daljavo vsekakor v določeni meri vpliva na otroke, kako in v kolikšni pa je spet odvisno od posameznika. Poznam otroke, ki jim je trenutna situacija naravnost mučna in strašno pogrešajo druženje s prijatelji. Poznam pa tudi takšne, ki jim tovrsten način pouka povsem ugaja. V slednjem primeru gre večinoma za starejše otroke, ki so že bolj samostojni. Ker se otroci šolajo od doma, je njihovo sprejemanje raz- »Čeprav imamo po zakonu vsi starši pravico svoje otroke šolati na domu, to pravico izgubimo, če otrok na končnem izpitu ne pokaže zahtevane stopnje znanja.« mer v veliki meri odvisno tudi od staršev in situacije v družini. Vsekakor pa nam vsem že pošteno primanjkuje spremembe okolja in veliko staršev nujno potrebuje oddih. Zato vsem želim čimprejšnjo normalizacijo stanja. - Ste tudi prevajalka, koliko knjig vam uspe prevesti letno? V povprečju letno prevedem tri do štiri knjige. Vendar sem se lansko leto odločila povsem posvetiti poučevanju, ki je moja največja strast. Nisem se povsem odrekla prevajanju, a trenutno imam druge prioritete. - Verjetno poleg tega počnete še veliko stvari, kaj vam je pri srcu? Najraje se sprehajam v naravi in preživljam čas s svojimi najbližjimi. Izredno rada pa tudi berem, gledam poučne oddaje in se dodatno izobražujem, trenutno predvsem na področju nevrolingvističnega programiranja in finančne pismenosti. Oboje poteka v sklopu neformalnega izobraževanja, ki je pogosto neprimerno kvalitetnejše od formalnega. Pogovarjala se je Štefka Sem savinjske.com Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 17 Prejelo smo, Oglasi HOFBAUERJEVA RODBINA IZ MOZIRJA Od kod so prišli, kje so živeli, s čim so se ukvarjali in kam so odšli Kar nekaj je mozirskih rodbin, ki so skozi stoletja pomembno vplivale na razvoj kraja. Veliko črnila je že bilo prelitega o članih znanih rodbin Lipold in Goričar, precej manj pa je raziskana rodbina Hofbauer, kateri je pripadal tudi prvi mozirski učitelj Franc Hofbauer. V zgodovinskih člankih so podatki o njem zelo skopi, marsikje tudi nasprotujoči in napačni, zato sem želel pri tej rodbini ugotoviti, od kod so sploh prišli, kje v Mozirju so živeli, s čim so se ukvarjali in kam so se na koncu odselili. Podatke sem črpal predvsem iz starih cerkvenih matic (matičnih knjig), dušnih zapisnikov, starih časopisov za zgodovino in narodopisje ter iz nekaterih drugih spletnih virov. Pri tem sem odkril precej novih dejstev in nekaj tudi takšnih, ki se marsikje precej razlikujejo od sedaj poznanih. Za vse najdene podatke imam shranjene skenirane izseke iz omenjenih virov. MOZIRSKA VEJA HOFBAUERJEV S PTUJA Mozirska veja Hofbauerjev izhaja iz najstarejšega slovenskega mesta Ptuj, kjer se je peku Dominiku Hofbauerju in ženi Barbari okrog leta 1710 rodil sin Jožef Hofbauer, ki se je kasneje izučil za krznarja. To lahko razberemo iz vpisa v poročno matično knjigo leta 1737 v Slovenj Gradcu, ki ga je zapisal tedanji slovenjgraški vikar Vincenc Šokatnik (naš rojak, rojen leta 1683 v Šokatu pri Gornjem Gradu). Jožef Hofbauer se je namreč 14. 10. 1737 oženil z vdovo Ano Terezijo Falkner iz meščanske krznarske družine v Slovenj Gradcu. Družinsko tradicijo krznarstva sta nadaljevala tudi njuna sinova Ignac (1741-1797) in Franc Jožef (1745-1788). Starejši Ignac je nadaljeval družin- 0 Z RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akoijo v četrtek. 18. februarja, od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Gornji Grad Obvezna je predhodna prijava na tel. Številko 03/423 35 997 od 7 30 do 15. ure (vsak delovni dan). S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo sko obrt doma v Slovenj Gradcu, mlajši Franc Jožef pa se je leta 1782 kot 37-letni vdovec poročil v Mozirje z 19-letno Terezijo, hčerjo Andreja Klanč-nika in Elizabete. Klančniki so takrat kot trgovci živeli v hiši, kjer je danes bar Tribuč. Obnovljena Hofbauerjeva hiša ob Trnavi, kjer je bila prva javna šola v Mozirju. Purgerska (trška) prisega iz Zlate knjige tržanov Mozirja, ki jo je napisal Franc Ksaverij Hofbauer. Franc Jožef se je po poroki z ženo Terezijo preselil v hišo z domačim imenom »pri Krznarju« (to je današnja Cesarjeva hiša poleg NLB). V Zlati knjigi tržanov Mozirja je zapisano, da je bil leta 1782 sprejet med nove mozirske tržane kot krznar. Franc Jožef Hofbauer je leta 1788, star 43 let, umrl. Vdova Terezija se je že naslednje leto poročila s krznarjem Andrejem Premrujem. Po njegovi smrti leta 1792 se je poročila še tretjič, tokrat s krznarjem Francem Pfeiferjem, čigar potomci še danes živijo v naši dolini. FRANC KSAVERIJ HOFBAUER PRIDE V MOZIRJE Starejši brat Ignac Hofbauer je, kot že omenjeno, nadaljeval krznarsko obrt doma v Slovenj Gradcu. Leta 1769 se je poročil z Marijo Ano iz premožne slovenjgraške družine Stiger. Ta družina je poleg pomembnega vpliva v domačem Slovenj Gradcu pustila neizbrisen pečat tudi pri razvoju Slovenske Bistrice. Ignacu in Mariji Ani se je v zakonu rodilo kar petnajstih otrok. Najstarejši med njimi je bil Franc Ksaverij Hofbauer, rojen 19. 12. 1769 v domači hiši v Slovenj Gradcu. Se kot otrok se je verjetno v Mozirje preselil skupaj s svojim, prej omenjenim stricem Francem Jožefom Hofbau-erjem. Prvič se Franc Ksaverij v Mozirju omenja leta 1784 v krstni knjigi kot boter nekemu otroku iz mozirskega trga. 2e dober mesec po dopolnjenem 18. letu se je 28. 1. 1788 poročil s tri leta starejšo Marjeto Klančnik, mlajšo sestro stričeve žene Terezije. Med nove mozirske tržane je bil kot učitelj sprejet v letu 1790. ZGLEDEN UČITELJ IN ZAVEDEN SLOVENEC Franc Ksaverij Hofbauer naj bi kot prvi stalni učitelj (po mozirski šolski kroniki) že leta 1787 začel poučevati mozirske otroke. Ker je ohranjen podatek, da je otroke učil v izbi domače hiše, je bilo to gotovo v Hofbauerjevi hiši ob Trnavi pod cerkvijo. Hišno ime »pri Hofbauerju« je namreč ta domačija nosila več kot stoletje, vsaj do konca 19. stoletja. Učiteljsko službo je v domači hiši opravljal vse do svoje smrti leta 1822. V spominu je ostal kot zelo dober učitelj, saj je bila njegova šola imenovana za zgledno in on sam za zglednega učitelja. V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je ohranjen tudi zvezek lepopisnih vaj njegovih učencev iz leta 1795, med katerimi je tudi ena dvojezična vaja v nemškem in slovenskem jeziku. To pomeni, da se kot zaveden Slovenec ni povsem držal navodil, saj je bilo takrat treba v šolah učiti izključno nemško. Poleg tega je bil tudi trški sindik (občinski pisar), hkrati je opravljal še službo cerkvenega organista in mežnarja. Bil je pisec še danes ohranjene Zlate knjige tržanov Mozirja, ki jo je napisal okrog leta 1820. V njej je tudi znamenita mo- 18 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Prejeli smo, Ljudje in dogodki zirska trška (purgerska) prisega v nemškem in slovenskem jeziku. TUDI SIN FRANC UČITELJ V zakonu z ženo Marjeto se jima je rodilo osem otrok. Najstarejši med njimi je bil zopet Franc, ki je - enako kot oče - opravljal učiteljski poklic. Drugi sin Jožef je poklic barvarja opravljal v svoji hiši »pri farberju« - današnji Jošče-vi hiši ob Trnavi. Tretji sin Vincenc je svojo klobu-čarsko obrt opravljal v sosednji hiši, kjer se tudi reklo »pri klobučarju«. Sestra Ana se je poročila z mozirskim mesarjem Francem Drevom, po domače Bajsmanom. Najstarejši sin Franc je bil, kot že rečeno, po poklicu učitelj. Leta 1814 je bil izbran na razpisu za učitelja v Kostrivnici na Kozjanskem. Tam se je leta 1818 poročil z Nežo Tadina, s katero sta imela osem otrok. V Kostrivnici je učil do leta 1824, nato pa je bil do približno leta 1840 še učitelj v Olimju. Nato se je z družino vrnil v Mozirje v domačo Hofbauerjevo hišo ob Trnavi. V Mozirju (verjetno kar v domači hiši) je opravljal uradniško službo cesarsko-kraljevega loterijskega konektanta. S sodobnim izrazom bi danes dejali, da je bil zaposlen v poslovalnici državne loterije. Umrl je v domači hiši v Mozirju v letu 1855. Po njegovi smrti je postal doma gospodar -tokrat najmlajši - sin Franc, ki se je izučil za mizarja. Rojen je bil leta 1837 v Olimju in se je leta 1865 v Ločah pri Poljčanah poročil z Jožefo Mar-zidovšek iz Zbelovega. Doma v Mozirju se jima je rodilo devet otrok. Leta 1875 se je celotna družina preselila na drugo stran Mozirja, po domače k Lenartu. To je hiša na pol poti iz trga proti današnji avtobusni postaji, nasproti Tinetov. Tu je gospodar Franc, kot mizarski mojster, leta 1882 star 45 let nenadoma umrl za pljučno embolijo. Domačo mizarsko obrt je nadaljeval najstarejši sin, zopet Franc, ki pa je komaj dvajsetleten, leta 1886, umrl za jetiko. Tako je gospodar postal drugi najstarejši sin Karl, rojen leta 1867 ki se je v letu 1900 v Slovenj Gradcu poročil z Jero Krolnik. Kmalu po smrti matere Jožefe leta 1904 se je cela družina preselila v Trst, kjer je Karl opravljal službo nižjega železniškega uradnika. UČITELJSKI POKLIC NAZAJ V DRUŽINI Z ZETOMA Staro Hofbauerjevo domačijo ob Trnavi je po letu 1875, ko se je gospodar Franc, mizarski mojster, preselil na drugo stran Mozirja, prevzel njegov brat Karl, ki se je poročil z Marijo Višek, vdovo Goričar. Z njo je imel še tri otroke. Najstarejša Pavla se je prvič poročila z mozirskim trgovcem Ivanom Tribu-čem, po njegovi smrti pa z učiteljem Francem Hri-bernikom. Druga hčerka Vilhelmina se je poročila z učiteljem v Gornjem Gradu in enim od začetnikov planinstva v naši dolini, Franom Kocbekom. SKLEPNE UGOTOVITVE Nazadnje sem podrobno raziskal še najbolj razgibano moško Hofbauerjevo vejo, ki je šla v sredini 19. stoletja iz Mozirja v Šaleško dolino, nato naprej v Labotsko dolino v Avstrijo in se po prvi svetovni vojni po dveh linijah zopet vrnila nazaj v našo dolino. Glede na te zbrane podatke lahko sklepamo, da so vsi, ki so se v zadnjih sto letih v naši dolini rodili s tem priimkom, direktni potomci prvega mozirskega učitelja Franca Ksaverija Hofbauerja. Metod Rosc PROJEKT JEJMO LOKALNO Delavnicam sledila zaključna virtualna konferenca Ljudska univerza Velenje je kupila VR očala, na katera je namestila aplikacijo virtualnega vrtičkanja. (Foto: arhiv Zavoda Savinja) Konec lanskega leta se je zaključila operacija Jejmo lokalno: povečanje stopnje samooskrbe v SAŠA regiji: ozaveščanje javnosti. Prijavitelj je bil Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, ki je kupil VR očala, na katera je namestil aplikacijo virtualnega vrtičkanja. S sodelujočimi partnerji so prek novih tehnologij izvedli delavnice v osnovnih šolah in centrih za starostnike SAŠA regije. Vzpostavili so inovativen, sodoben model izobraževanja za otroke in starostnike. VIRTUALNE TEHNOLOGIJE Partnerji v projektu so bili Društvo Novus, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Razvojna agencija SAŠA in Zavod Savinja. Projekt je potekal dve leti, zaključna videokonferenca projek- 274 oseb je bilo vključenih v izvedbo dvajsetih izobraževalnih delavnic za kmete in mlade brezposelne na podeželju. ta pa je potekala v začetku januarja. Sodelujoči v projektu so pomen samooskrbe promovirali z uporabo novih virtualnih tehnologij in inovativ-nih načinov izobraževanja. VKLJUČILI 1373 OTROK Skupno so izvedli 75 delavnic za otroke, v katere je bilo vključenih 1373 otrok. Delavnice so izvajali po osnovnih šolah v SAŠA regiji in se udeležili občinskih praznovanj in tudi tam izvajali delavnice ter promovirali projekt. DELAVNICE ZA STAREJŠE, KMETE IN BREZPOSELNE Preko delavnic so predstavili inovativni, sodobni model ohranjanja možganske čilosti za starostnike in bolnike z demenco. Vanje je bilo vključenih več kot sto starostnikov. Delavnice so izvajali v Centru starejših Gornji Grad in Centru Zimzelen Topolšica ter ob občinskem prazniku občine Nazarje v dopoldanskem in popoldanskem času. V izvedbo dvajsetih izobraževalnih delavnic za kmete in mlade brezposelne na podeželju je bilo vključenih 274 oseb. ZAKLJUČNA KONFERENCA Pomemben prispevek projekta je bila zaključna virtualna konferenca na temo varstva okolja in ohranjanja narave ter pomena prehranske samooskrbe. V času epidemije so pozitivni učinki lokalno pridelane hrane še toliko bolj izraziti. K sodelovanju so povabili nekatere lokalne pridelovalce, predelovalce in turistične delavce, ki v svoje jedilnike vključujejo lokalno hrano. Poudarili so tudi pomen lokalne hrane za osnovnošolce in spomnili, da ima področje samooskrbe širši pomen, tudi na področju energetske samooskrbe. Štefka Sem Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 19 Šport NEJC NARALOCNIK Z LJUBNEGA OB SAVINJI Prva nastopa v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu Nemški Garmisch-Partenkirchen je gostil zadnjo tekmo svetovnega pokala pred vrhuncem sezone v italijanski Cortini d'Ampezzo. Na sporedu je bil peti superveleslalom sezone, kjer je svojo krstno predstavo v svetovnem pokalu doživel 22-letni Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji, član Smučarskega društva Beli zajec. Z GARMISCHA V CORTINO Progo Kandahar 1 je presmučal šele tretjič, uvrstil pa se je na 48. mesto, s 3,11 sekunde zaostanka za zmagovalcem. Letošnji februar si bo zapomnil tudi po tem, da je uvrščen v ekipo za nastop na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo. TRENER NAPOTNIK NAVDUŠEN Dolgoletni Nejčev trener Bojan Napotnik je Nejc Naraločnik je po nastopu v Garmisch-Partenkirchenu dobil priložnost tudi v Cortini d'Ampezzo. (Foto: osebni arhiv) po Naraločnikovi prvi tekmi v svetovnem pokalu povedal: »Zelo sem vesel, da je Nejc letos uspel nanizati par dobrih rezultatov na nivoju FIS in evropskega pokala. Končno je dočakal tudi nastop na tekmi svetovnega pokala. To je velika prelomnica in spodbuda za naprej. Zame pa veliko priznanje, da smo v preteklosti delali v pravo smer in da naši tekmovalci dobivajo kvalitetne treninge in pravilne informacije. Nastop na tekmi je bil zelo predrzen in odraža Nejčev karakter, ki bi mu v prihodnosti lahko prinesel odmevne rezultate na najvišjem nivoju. Z veseljem in nervo-zo bom spremljal nastope na svetovnem prvenstvu v Cortini.« Štefka Sem MOLDAVIJA Lovro Bizjak okrepil nogometni klub Sheriff Član slovenske nogometne reprezentance, Mozirjan Lovro Bizjak tekmuje za nov klub. Po sporazumni prekinitvi pogodbe z ru- skim prvoligašem UFA je 27-letni napadalec podpisal novo z mol-davskim prvoligašem Sheriffom iz Tiraspola. Avtobusna postaja v neposredni bližini meje med ljubensko in lučko občino je že nekaj časa priljubljeno odlagališče raznovrstnih odpadkov, ki jih tam odlagajo nepridipravi, ki jim za naravo ni niti malo mar. Ob postajališču se najde vse mogoče, kar tam nima kaj iskati, sploh pa v teh časih, ko je za zbiranje in odlaganje odpadkov na zato predvidena mesta vendarle dobro poskrbljeno. Torej ni nikakršne potrebe, da bi odpadke morala pospravljati lastnica tamkajšnjega zemljišča ali kot je bilo v zadnjem primeru, ko so za odvoz kosovnih odpadkov poskrbeli uslužbenci na lju-benski občini. Tekst in foto: Franjo Atelšek V moldavskem prvenstvu je Sheriff trenutno vodilni in ima šest točk prednosti pred drugo-uvrščenim moštvom Petrocub. Bizjak je v 1. slovenski nogometni ligi odigral 59 tekem in dosegel 20 golov. Za nekdanjim nogometašem Domžal in Aluminija je tudi 86 drugoligaških tekem in doseženih 33 golov. NK Lovro Bizjak MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Presečnik, Mogel in Bombek v Lahti po nove kolajne Od 8. do 14. februarja na Finskem v Lahtiju poteka mladinsko svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Med skakalci so tudi člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Jernej Presečnik, 2ak Mogel in Jan Bombek, na prvenstvu jih spremlja klubski trener Miha Sušnik. Posamična preizkušnja mladincev je bila na sporedu 11. februarja, danes sta na srednji skakalnici v Lahtiju na sporedu še ekipni tekmi. Na lanskem prvenstvu v nemškem Oberwiesenthalu je ekipa v postavi Mogel, Bombek, Presečnik in Mark Hafnar osvojila zlato medaljo, Bombek je z mešano ekipo osvojil še bronasto odličje. Lahti je prvenstvo namesto Vo-ukattija gostil že pred dvema letoma, takrat so mladinci osvojili bronasto medaljo na ekipni tekmi skakalcev. Člani ekipe so bili Aljaž Osterc, Bombek, Presečnik in Mogel. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc dober na treningih, a na tekmah mu ne gre Smučarski skakalci so se pretekli konec tedna pomerili na dveh tekmah v Klingenthalu. Skakalca tedna sta bila Norvežan Halvor Egner Granerud, ki je v tej sezoni zmagal že desetič, in Slovenec Bor Pavlovčič, ki je prvič v karieri stal na stopničkah, osvojil je drugo in tretje mesto. Dobre skoke je kot v celotnem zadnjem obdobju pokazal tudi Anže Lanišek. Do vidnih rezultatov ponovno ni prišel Timi Zajc, član SSK Ljubno ob Savinji BTC. LE DVE TOČKI Z DVEH TEKEM Na sobotni tekmi je Zajc ostal brez finala, dan kasneje pa je po prvem skoku kazalo, da bi lahko tekmo zaključil z dobrim rezultatom. Kot dvajseti po prvi seriji se je pognal po zaletišču, a je bil njegov skok zelo kratek in je tekmo končal na 29. mestu. Časa za izboljšanje forme Zajc nima več veliko, če se želi udeležiti svetovnega prvenstva, ki bo v Oberstdorfu od 23. februarja do 7. marca. DOBRI SKOKI NA TRENINGIH Trener Robert Hrgota je po tekmah v Klingent-halu glede Zajca povedal: »Manjkajo mu tisti dobri skoki na tekmi, ki jih kaže na treningih. Timi je pred odhodom v Klingenthal zelo dobro skakal. Potem pride krč, morda prevelika želja. V svetovnem pokalu lahko to nato veliko pomeni. Bolj bo moral zaupati vase.« Štefka Sem Timi Zajc dobrih skokov s treningov ne prenese na tekme. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Članice nadaljujejo z odličnimi predstavami Sredi tedna so se odbojkarice OK Mozirje s trenerjem Matijem Petričem podale na gostovanje k vodilni ekipi 1. B državne odbojkarske lige v Hoče. Številčno oslabljene so se na srečanje proti izrazito favoriziranim domačinkam podale brez večjih pričakovanj. SKORAJ PRESENETILE FAVORIZIRANE DOMAČINKE Slika na terenu pa je bila povsem drugačna. 2e v prvem setu so namreč pokazale, da bodo svojo kožo prodale zelo drago. Igra je bila celoten set zelo izenačena, Mozirjanke so parkrat ušle na dve, tri točke prednosti. Ekipi sta bili izenačeni do rezultata 22:22, nato pa so domačinke za končnih 25:22 izkoristile že prvo zaključno žogo. Drugi set je bil podoben, le da so tokrat več poguma zmogle Mozirjanke. Igra je bila izenačena do 13:13, nato pa so gostje počasi večale prednost. Domače igralke se niso predale in po-vedle s 19:18, nato pa je sledil preobrat in zmaga za Mozirje s 25:22. V tretjem setu so gostje vodile večino časa, tudi po 6 točk. Domačinke so izenačile na 16, nato tudi povedle z 20:18. Gostij to ni zmedlo, saj so ponovno povedle, na 23 pa je sledilo še eno izenačenje. Mozirjanke so nato izvedle dva dobra napada za zmago v tretjem setu s 25:23. V četrtem setu so domačinkam sledile do rezultata 16:13. Domačinke so odtlej odlično servi-rale, gostjam so prepustile samo še 3 točke in zmagale s 25:16. Sledil je peti, odločilni set. Ekipi sta bili izenačeni do rezultata 5:5, nato pa so se Formisov-ke korak za korakom oddaljevale in dobile set s 15:9. Skupno torej OK Formis : OK Mozirje 3:2. ZASLUŽENA ZMAGA PROTI PUCONCEM V soboto so Mozirjanke na domačem parketu gostile ekipo 2OK Puconci. Z gostovanja pri njih so prinesle točko in podobna slika je bila naslikana tudi v Mozirju. Prvi set je minil v preizkušanju drug drugega. Gostje so igrale dobro, predvsem pa so izkoriščale napake domačink. Slednje so v mrežo s servisa poslale sedem žog, blok pa domala sploh ni deloval. To govori o dejstvu, kako zelo so se morale truditi, da so kljub temu dosegle 23 točk in nato priznale premoč. Drugi in tretji set pa sta bila povsem drugačna. Mozirjankam je steklo vse. Z odlično igro na mreži so brez težav prihajale do točk, blok je bil trden kot skala in neprebojen. Pucončanke so v drugem setu dosegle 13, v tretjem pa 14 točk. Veselje na klopi domačink pa ni trajalo dolgo. Četrti set je bil povsem enak kot tretji, le da tokrat v korist gostij. Domačinke so igrale raztrgano, s slabim sprejemom, žoge čez mrežo pa so končevale za črto igrišča. 25:15 za Puconce. V odločilnem petem setu je zopet šlo vse tako, kot si je zamislil Petrič. Trener gostujoče ekipe je sicer poskusil ustaviti napad domačink z dvema minutama odmora, a se Mozirjanke niso zmedle. Zopet se je pokazala odlična igra na mreži, na katero gostje niso imele odgovorov. Set v korist domačink s 15:6. Skupno 3:2 za Mozirje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Ekipa OK Mozirje s trenerjem Matijem Petričem po tekmi s Puconci Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 21 Kronika, Informacije, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • ZAGORELO OSEBNO VOZILO Mozirje: 5. februarja ob 9.54 je na cesti na relaciji Mozirje-Šmihel nad Mozirjem zagorelo osebno vozilo. Gasilci PGD Mozirje so požar, ki je vozilo uničil, pogasili, odklopili akumulator in pregledali vozilo ter okolico. Matična kronika za december in januar SMRTI Janko Kropovšek z Ljubnega ob Savinji Ivan Matko iz Dobrovelj pri Mozirju Alojzija Goltnik iz Smihela nad Mozirjem Marija Selišnik iz Podveže Alojz Banko iz Šentjanža Ana Zuntar iz Zgornjih Pobrežij Marija Štrbenk iz Bočne Marko Robnik iz Primoža pri Ljubnem Mihael Potočnik iz Tiroseka Marija Blagojevic iz Mozirja Franc Šinkovec iz Pustega Polja Terezija Govek iz Gornjega Grada Vojteh Klemenšek iz Robanovega Kota Marija Gornik iz Kokarij Elizabeta Volčanžek z Ljubnega ob Savinji Anton Korošec iz Lepe Njive Jožefa Zvipelj z Rečice ob Savinji Pogrebna služba - cvetličarna MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 itflvwjtKJiwra.jí E-mail: ínfo(í¡jmarai>a.ji Aleksander Siettovnik s ^ . ?Jarj¿lje 11c, 3314 Brasrmw 22 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Zahvale i Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti lepe spomine. ZAHVALA Anton KOROŠEC 27. 2. 1959 - 26. 1. 2021 Odšel si med zvezde, od koder ni povratka, ostal pa je neizmeren pečat tvojih pridnih rok. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vse izrečene ustne in pisne besede sočutja in prejete darove ter svete maše. Iskreno se zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje EIT Topolšica, reševalcem in patronažni službi Mozirje. Hvala tudi njegovi osebni zdravnici Karmen Fürst za njeno skrb in obiske na domu. Zahvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove nepomičnos-ti, g. Korenu za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žena Vida, otroci Mojca, Matej in Jernej z družinami Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in ome Jožefe ŽVIPELJ z Rečice ob Savinji 14. 4. 1933 - 26. 1. 2021 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in prejete darove. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in zdravstvenemu osebju ZD Nazarje. Neskončno te bomo pogrešali. Vsi tvoji domači Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN a Franci CELINŠEK dipl. pom. oec. 1930-2016 Hvala vsem, ki obstojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi ¿14 Ni res, daje odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, a z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, oče, ded in praded Anton DOBNIK po domače Golobov Tona iz Letuša 13. 12. 1937 - 15. 1. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku in pogrebni službi Morana, ki sta ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Njegove opore in ljubezni ni več, v naših srcih pa bo ostal za vedno z nami. Žalujoči: žena Nuša, sinova Peter in Tomaž z družinama, sestri Zvonka in Marijana z družino Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 23 Za razvedrilo VINJETA OSREČUJE Ste že nalepili novo avto-cestno vinjeto modre barve na okno vašega avta?! No, nič hudega, če še ne, le brez nje ne zapeljite na avtoceste v Sloveniji, ker je hitro lahko denarnica oskubljena lepega prihranka po avtocestni kontroli. »Hop, Cefizelj, pa vas imam!« Ni pa bilo Cefizlja, ki bi v PO STARI CENI 110 € letu 2020, ko večinoma nismo »porabili« lanske cestnine zaradi skoraj totalnega zapiranja med regijami in občinami, ki bi ceno letošnje nalepke pocenil s »korona popustom« v osmem paketu. Pa, saj nekdo pač mora prispevati, ne le prejemati, vinjeta pa naj vas osrečuje vse leto '21. STROKOVNJAKI WHO ZE NA POTI V MOZIRJE Iz svetovne zdravstvene organizacije WHO so Mozirju napovedali obisk njihovih strokovnjakov, saj se je izkazalo, da se je ravno pod Goltmi začel pohod virusa korona po Evropi. Na mednarodni karnevalski povorki še pred uradnim prihodom virusa v Evropo sta mozirski župan Ivan Suhoveršnik (levo) in pustni predsednik Marko Presečnik razširila sev med ostale udeležence, ki so ga nato ponesli širom stare celine. Prvi znak mozirskega seva pa ni bila izguba vonja, ampak je udaril po smejalnih mišicah. Ko bodo strokovnjaki po-lovili še zadnje podgane na tržnici v kitajskem Vuhanu, pridejo v Mozirje, kjer bodo premetali kleti tržanov in iskali morebitne zaloge virusa, ki je dobro zakamufliran v steklenicah zlate barve. 24 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Križanka, Ljudje in dogodki OKONINA Minljiva lepota Naša zvesta bralca Fanika in Janez iz Okonine sta nam poslala fotografije snežaka, ki ga sedaj že več ni. Kolikokrat smo se v tokratni zimi lahko razveselili snega, tolikokrat ga je pobrala odjuga, pričujočega sneženega moža v samo treh dneh. IS t - u il. ' KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - S [ova ritk: BRNlSTRA - Brm&BEs raaEina, ¿Ua SAtMAA iczefc pa jugovzhotfu ^iske: Reši lev prejšnje križanke (vodoravno): ELEPARKA MALA SOLA. ODER BlC, ELISABETH, STAN, GARJE PAZDUHA, KAROTEN. URARTU SADAT. SIP VEST, AMORET TORBA KAKI, U TOR, OSTI, AIM AR A, ICA, STEREOTIP. LUNE K. TOKOVNICA, K VAM Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzre-je različnih tež, nad 120 kg, cena ugodna. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam prašiče od 25 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam seno v kockah; gsm 031/60-6189. Prodam nov zalogovnik za vodo, 1500 litrov, z vgrajeno spiralo za sanitarno vodo; gsm 031/800-852. Meso teleta in goveje meso prodam; gsm 031/536-191. Prodam silažne bale, cena 25 eur/ kom; gsm 040/372-242. Prodam gorsko kosilnico bsc 630 WS powersafe, dvojna kolesa, laser 155, letnik 2021, cena 3849 eur; gsm 031/493-660. DRUGO - PRODAM VOZILO - KUPIM Prodam zajčnek 160x120x80, cena 60 eur; gsm 040/684-008. Kosilnico sip roto 185g prodam; gsm 031/453-163. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam domača kokošja jajca; gsm 031/249-963. Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE V Varpoljah ugodno oddam stanovanje za šoferje; gsm 031/296-365. Oddamo košnjo v najem; gsm 051/253-690. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. 26 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 Oglasi Nič več SAM S socialno aktivacijo stopite korak naprej Pripravlja se nabor kandidatov, ki si želijo ponovne socialne vključenosti in krepitev zaposlitvenih ter funkcionalnih kompetenc za učinkovito spopadanje z ovirami pri vstopu na trg dela. Socialna aktivacija je pilotni projekt ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Danes se še vedno srečujemo z ranljivimi skupinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi. Zaradi daljše brezposelnosti jim upada delovna kondicija in sposobnosti, zmožnosti in tudi interes za vrnitev na trg dela, primanjkuje jim potrebnih znanj in spretnosti ter imajo številne socialne in zdravstvene težave. Vključitev udeležencev Zgornje Savinjske doline v programe socialne aktivacije poteka preko enotne vstopne točke, torej Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Mozirje in Urada za delo Mozirje. Obe organizaciji pripravita nabor oseb, ki so potencialni kandidati za vključitev v programe, in jih napotita na informativne sestanke h koordinatorkama socialne aktivacije. Le-ti od 1. 2. 2021 do 28. 2. 2021 oziroma do zapolnitve mest opravita individualne razgovore ter izpeljeta postopek vključitve udeležencev. Programske aktivnosti tretje izvedbene skupine pa bo Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje za vključene udeležence izvajal od 1. 3. 2021 do 31. 8. 2021. V vsako izvedbeno skupino je vključenih 15 udeležencev, ki program obiskujejo šest mesecev. Prvi del je namenjen informiranju, svetovanju, pridobivanju socialnih veščin, drugi del pa aktivnostim za spoznavanje trga in pridobitvi kompetenc za vstop oziroma lažje približevanje trgu dela. V sklopu drugega dela udeleženci pod vodstvom mentorja spoznavajo delo pri konkretnem delodajalcu ali pa so vključeni v delovni oziroma učni projekt znotraj izvajalske organizacije. Tako pridobijo praktične delovne izkušnje, krepijo odnos do dela ter navezujejo stike s potencialnimi delodajalci. »Vzpostavili smo stik z različnimi deležniki in delodajalci ter udeležencem glede na njihove želje in formalno pridobljena znanja omogočamo vključitev v delovni proces pri izbranem delodajalcu. Od- ziv na strani delodajalcev kot tudi pri udeležencih je pozitiven in spodbuden«, razlaga Edita Tamše, vodja in izvajalka programa socialne aktivacije v Mozirju. V zaključni fazi, v kateri je trenutno izvajanje programskih aktivnosti druge skupine, iščejo rešitve, spodbujajo k aktivaciji, z udeleženci eval-virajo pridobljena znanja in veščine ter skupaj iščejo nadaljnje obravnave za uspešno vključevanje na trg dela. Skupaj z udeleženci se veselijo pozitivnih premikov in sprememb ter postavljenih temeljev, tako po merilih razpisa kot tudi tistih, ki so zelo merljivi na strani vsakega udeleženca programa. Tako je po merilih razpisa kar polovica udeležencev, ki so bili vključeni v programske aktivnosti prve in druge izvedbene skupine v Mozirju, imela pozitiven izhod, kar pomeni, da so se tekom izvajanja programa zaposlili, se vključili v programe aktivne politike zaposlovanja, usposabljanj in izobraževanj. »Torej je program nedvomno priložnost za preboj tistih, ki so zainteresirani za pozitivne spremembe v svojem življenju,« še dodaja Edita Tamše. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 27 Izberite naj £ ' \ kulturnika I'""' « 2021 J " ^M Vstopili smo v Februar, ki mu v Zyorr ji Savinjski do t i n f namenjamo posebno pozornost, s praznovanjem Meseca kulture. V sktflpu praznovanja se vsakoletno podelijo tudf priznanj-? zaslužnim kult urni m ustvarjalce m. Ker letos podelitev ni izvedljiva, vsa] ne na način, kot bi si želeli, bomo v sodelovanju z Javn;m skladom RS za kulturne dejavnosti - območno izpostavo (JSKD Ol) Mozirje, in vami, cenjeni bralci in bralke Savinjskih novic, poiskali osebo, ki si zaradi pomembnega vpliva na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini zasluži, dajo še posebej pohvalimo. Prva dva tedna trajanja izbora bomo zbirali vaše predloge, od 19, Februarja 2021 dalje pa boste lahko glasovali za kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali organizatorji akcije, in se!e takrat bomotudi začeli sštetjem g lasov. Če boste poslali svoj predlog, ste lahko tudi nagrajeni. Med pravočasno prispelimi predlogi bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel praktično nagrado, ki jo podarjajo JSKD Ol Mozirje in kulturna društva Zgornje Savinjske doline. Izpolnjeno glasovnico do torka, 16. februarja 2 021^ pošljite na o as lov: Savinjske novice, Smihel&ka cesta 2,3330 Mozirje. S^iVlriv-.r-firn. .lUn ,-ln.n- .i [irr^ .vj',-. niJrtFjvte'! dgvli iihi.irv.MM,;,-. rnir.i VL-Cjf IV,. ebJebvJBj.....■!rfH.;,-L*pliii:ijiiw=i-"iciM'iii iilnxxia: kiv, ! jdnD t SakUhLVft 4 «riftit evrtnffli ¡lastim (ivop-1, ur i m, (t esVMKM, iJ/tm geeij m ^loii» ividbo ovsiitvu podatkov {COH«) PndoHjEni os» cm KHiatli 5* oporab^ajo /»fjli v i iiv-iif .-b^ima oirdlogov m tHHil}anjtkf ijhkooijanirjiurjii.^ufjorjblijMk^uiiioijnj.TirK^.ijVaKirtioiiili siKto&iim GLASOVNICAH Za naj kulturnika predlagam ¡.-ne m priime^t, k:a,j ker_____ □LkJ jM.jp JI Ji: □U' More pnrmek ime nas ; j'.i C Ime leta 2020 Zgornje Savinjske doline P! LnlejUJ i^a i 7. h ar u h ra 1 k i n bralcev ted n ika Savinjske novice je ime leta 202(1 v Zgornji Savinjski dolini Sonja Herman Robnih, kije patmruii n.i -irstra. kater« Mi.L bralke in bralci Savinjskih nbvicIzbrali za naj zdravstveno delavko ¡^gornje Savitljške doline. Območje njenega delovanja je predvsem občina Mnzirje, a je tekom let r' sdxi1toyop usposobi)Cfln, vedno d nsui p no, (j^ im srnami ln topline polno patrot&£ina V^B® ■ sesin^ spoznalo veliko Zgorn fesaV1 i nčsn p v-Tudi izven službenega časa nikoli nt1 odiTie ponioCi, Po Izboru uredništva tednika Savinjske novice je ime leta 2020 v Zgornji Savinjski dolini VtdČepJak i/ i i. ki jez licitacijo košarkarske iog\e ± podpisom Gora na Dragiea zbral šesi t:sr>t: evrtrv in r. nji:ni preko društva 1'alfi ca Potnagalfiea in dobrodelni škralkj pomaga} Vanji fcpif in njenemu 16-iememu sinu Vidu s ceneliralno paralizo. Denar bi) namenjen za njegovu zdravljenje m terapije. To ie.0jpa7.il tudi Dragic, ki ga j^ Cepiakovo dejanje ganilo in snu je v m I svak t poslal svij j reprezentančni dnes- Prizrumji jima boni o vročili z upoštevanjem trenutno veljavnih omejitvenih ukrepov. Med vsetn) prispelimi glasovnicami smn izirebali d o hi mike praktjtoih nagrad, ki jih podarja Kmetijska zadruga Šaleška dolina; C lav ti o nagrado; veli k paket izdelkov prejme Terezija Gnstečnik, Zg, Po brci j e 2 L Z. nagrado; manjši paket Izdelkov prejme Frmček (eplak, ŽiahnrS. 3. nagrado: manjši ™kei izdelkov ;>i eiiue "l I ■ ■ -. 1 .:l ■-, Prod -la, L ju trna nh Savinji. Nagrajenci prevzamejo nagrade v l'PC Saia pa Priliovi. ^sitpffli KMETIJSKA z\l)Kif!A jiUXáKA 1ÍOLJNA /.it.u. itttUllj