ftfc 79. V/Gorici, v četrtek da« ,13. julija 1911. Iihaja trikrat na teden, in sicer t 'jrei, četrtek in soboto ob 4. Uri popoldne ter stane po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah, »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem ,letu »Eažigot jo Soriškem in Gradi^canskem" in dvakrat v letu „YoMi red železnic, paniko? in poštnih zvez". Na aaročlla brez doposlaae naročnine se ne oziramc. i*w&mi$pd'.Ai •Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrii, v 'JiBJoqof!j>fii;# Bi3 s nahaja ? GdspoticiIsffi^&V 7 Gorici v it.lnadstf. na 4esie. -se nahaja-vjudje, ali pa kar na rob ceste, nekateri pa so se poizgubilp po krčmah, ali pa so govorili z RoybonenČani, ki so bili, dogodku oia čast, že jako številni na -cesti. Pred zaprto tklubovo kavarno so pastajali radovedno v gručan in brali tablo z napisom, ki pa je bila vedno odtiigana Od neznane roke, Galtier pa je vsakokrat pustil napraviti drugo še :večjo, z Že večjimi črkami. Končno so bili romarji obrani; množica ni foila po-: sebno velika, bilo je -vsega skupaj komaj kakdih' štiristo glav, ad"teh' je bilo več kakor tristo žensk, nekaj 'sta^. rejših moških z topim izrazom,' in mmoižica) mladih lanstov, ki so sli iza dekleti in jim morali -praviti vesele stvari, kakor je bilo soditi, po, smehu, ki se ije slišal. . ... RoyibonenČapje so stali' Viu obeh straneli čeke. I in,, gledali ta izprevdd: , ; »Sedaj ibrjdo tpa rešili ,R*im in Fraihcijo,^: so rekli^ %, klicali romarjem i »Molite le pobpžlno, !da dobimo duhovno vlado:« •''' ,'.' ¦ : ',''";'', "_''.).'" »Glej, glej,« pravi nekdo mlademu čvrstemu jaifitii, ^»ti tudi zraven Peter?« ;_" ¦ '",l"" »Da,« pravi oni smeje i« pdkaže na deklico pred seboj, »moji n;" vesti;^ marljoilbo,«/ njen) srt;afji;j& niso pustili nikdar' saitne z menoj r-wjbv^,$Q&wrw;<&$tiMvi*'- ;vo« »Prostor!« se. zasipi naenkrat^glas* priipelje servožr v njem gospod in gospa pl. Slepič, ki seveda nistar.smela.' manjkati. Drugi i vozovi so sledili: • .m^rpviHega! sodnika! in Chariata. Ohanat je bil v spremstvu cele, Idružiine, Gha^-ranconovi, Felibjenova, Alfonžo je bil tudi''zraven: bil je voznik. •' ''¦¦'¦'. .'.".-¦' -i ¦-• v:-'-;'!'•.••¦. .*tr.:.-'j?\ Zadnji je bil Mohestrei:¦' Župan ni Ibii ¦iado^oli^n;'1 želel je večjč vdeležbo, i)ošebn6gaje^ pa'jezilo, da^je^bif1 on edini župan ^kraja. ' ¦ -';¦¦"/ <: ; >.'-i'-/^ ¦-• •Ar--ri- ;%lafsoViiičhi j ^^kii lahkoračunate s,«; tem, i da rirMetfe^No^o^^lRa^el^^V^ zavpije Allard vesel, da laHkbre^ prfeS Viern ;^eeftrn151 I glasno,ijvar šepek Chanat'skrivnoIklm^t6ni.,'i;;f{"' r's ""^ I.- ,! -..-' ;"':______;... ... txm* piruij; ¦tOŠTt Qled6 obreštf treba upoštevati, da imajo vse stranice obzire na boljše Mijente. Sicer pa je plačeval on banki Popolare več kakor drugim bankam. * ..-. Proti Colleju. ?Po poslu s Con-fortijun je zgubil vse zaupanje v Colleja. Nekoč je videl, da je nekaj skril pred njim* in Piani je povedal potem, da je nesel "s seboj na dom društveno štatnpitfko... . Cplleja je , končno suspendiral. Drugi dan je dobil pismo podpisano, od-Colleja in Savorgnanija, da se v baniki igra, ¦ Bilanca 1908. Luzzato mu je svetoval izkazati majhno divMendo, da bi javnost ne bila preveč razburjena radi slabega stanja. Lenassi ni bil zadovoljen. Ali v deželi veljajo juristl že za nadljudi, katerim se mora vse verjeti. In udal sem se. Tako sem zaupal advokatu, ki je re-j kel, da falzifikacija bilance, če ni izkazan 3 namen škodovati, ni goljufija; i Posli z igrami sp šli slabo, vsledka- Stastrofe v Messini, ki je znižala italijanske akcije.... Luzzatto je spravil dividendo g na 5%.' • < | Vprašanja in odgovori. Predsednik izprašuje in Leiiassi i odgovarja. Glede Comfortija je hotel on, da na-i pove konkurz,. ali ostal je v manjšini — * Lenassi je iskal novega ravnatelja za ban- * ko. Našel je nekega Marina. Lenassi je 4 iskal 500.000 K za banko, da bi jo rešil, i ker je Marina menil, da s takim zneskom J se da rešiti banko. Ali iskati je bilo treba g še 300.000 K pa Še ni bilo rešitve. % Glede iger od strani banke ni vedel, J dokler mu ni tega povedal Ohiurlo. Tako J odgovarja Lenassi. Colle mu je rekel, da * igrata Naglas in Luzzatto na svoj račun. Luszatto mu je priznal, da je igral. M Lenassi je sodil Še leta 1908., da je J banka na dobrih nogah. Ko je videl, da so J registri Jadzificirani, je seveda zgubil vse * zaupanje v Colleja. 4 Glede bilance 1908. je vedel, da se di- * vidende ne more dati več nego 3.50 od j- sto, dočim se je dalo 5. Nekoč je zvedel, da je Colle nekaj akcij djal na ime njegovega otroka. Proti testiral !je in polclrcal Piaaiija ter povedal, J da on ni nikdar kaj takega ukazal 8 On je hudo zadet s polomom banke. * Njegova tvrdka mnogo trpi radi tega. w Revizorji niso našli primanjkljaja, p^ ker ne znajo nič in se niso brigali za nič. J Včeraj. m Državnega pravdnika namestnik je J zopet posegel v razpravo, rekoč; da so mu ) bili izročeni prejšnji dan nekateri registri ^ banke. Našel je v njih reči dr. Pontottija jj in Lazzanja t njunima podpisoma; da se izve, kako rn kaj je s to stvarjo, naj se J zasliši porotnik Lazzari kot priča. -— Branitelji se protivijo, omenjaje med dru-gim, da Lenaissi ni mogel vedeti, če ti H spisi stojijo v zvezi z igro od strani banke. ^^Robba: Sedaj se hoče vedeti, če je imel JpLazzari posle z banko. Tako se lahko ¦t vpraša tudi druge .porotnike, sodnike, nas J branitelje in še državnega pravdnika pa j se še ne skonča. ^ 'Sodni dvor odkloni predlog. 3 Nov predlog. Državni pravdnik meni, da treba še določiti, če je Lazzari izključen \z porotne klopi po § 306. . m Pangfazi pravi, da je ta proces delo jedne same osebe, to je dr. Baderja. Predlaga in za njim drugi, naj se predflog odkloni. Odklonjen. . Se en predlog. Državni pravdnik zahteva čitanje izpovedi Colleja in Lenassija,, češ, da sta v preiskavi in sedaj v razpravi drugače izpovedala. - . Predlog odklonjen. . Lenassi in Colle. !Pangrazi izprašuje Lenassija, ikdo je bil njegov namestnik, ko je bil Colle bolan. Lenassi pripoveduje, da so nosili vso korespondenco Colleju na dom ter da je on vedel za vse in dajal informacije. Olede igre se mu zdi čudno, kako da bi Lenassi nič ne vedel. Pird Cosolo je morajl plačati-za~ dr. Pontottija, ki je igral, banlfi svoto 9000 K. Vedel je Lenassi samo za Pontottija, o drugih ne, 'končno o Naglosu in Luzzattu. Lenassi se brani večje odgovornosti, pravi, da je toliko odgovoren kot drugi. Govorijo o bilanci 1909. Sledijo razna izpraševanja od sr^t odvetnikov. Confortiju je a. . menice novi ravnatelj zavoda Marina; tega bi ne bil smel storiti. Prof. Žnideršič. Predsednik vpraša Lenassija, če je res rekel prof. Žnideršiču, naj vzame sv6j denar iz banke, ker da banka je v stiskah. Lenassi pravi, da je šel nekoč k profesorju na gsminazijo radi svojega sina. Profesor ga je vprašal, Če je res, da stoji banka slabo. Lenassi ga je potolažil, aH profesor je rekel, da če bo rabil denar, ga hoče imeti tisti dan, ko se oglasi. Imel je v banki 3—5000 K. Lenassi je rekel, da ga lahko dobi, kadar hoče. Profesor je vzel denar iz barake. Nov predlog državnega pravdnika. Državni; pravdnik pravi, da Colje ni bil odpuščen', ampak da je zbežal iz'Gorice. Ko je odšel, sta tekla Luzzatto in Lenassi v banko, odprla blagajno ter se polastila vseh vrednostnih papirjev— Flego je menil, da če Marina že ni dober bančni ravnatelj je pa dober fotograf tn Pinoherte je dostavil, da naj le pride; če že ne prinese luči v razpravo, pa bo vsaj lahko fotografiral vse skupaj. (Smeh.) Predlaga, naj >se zasliši Marina, ki bo izpovedali o marsičem ter tudi, da ni igral le Colle, ampak tudi Luzzatto in Lenassi. Predlog se sprejme. Marina je v Bo-logni. Poklican je za dan 19. t. m. v Gorico za pričo. , Danes govori obtoženec dr. Luzzatto. Vseslovenski časnikarski kongres Poročali smo v torek na kratko, da se je vršil v Belgradu X. vseslovamski časnikarski (kongres. Zastopane so bile na kongiesu vse slovanska narodnosti. Belgrad je bil svečano odet za sprejem slovanskih časnikarjev. Po Belgradu so vihrale zastave vseh slovanskih narodnosti, ^ostavlijeni so bili krasni L slavoloki z grbi slovanskih dežel. Beli srbski orel z emblemom: »Samo sloga Srbina spasava«, 'dvoglavi ruski orel, bolgarski zlati lev, dvorepi češki lev, beli poljski orel, grb hrvatske kraljevine in enoglavi slovenski sokol — grb Vojvodine Kranjske. Kongres se je vršil v starem poslopju »Narodne skupščine«. Skupščinska dvorana je bila izredno okusno drapirana z najkrasnejšimi preprogami pirotske či-limske umetnosti in s slovanskimi troboj-nicami. Strop so krasile takisto slovanske zastave. V eni izmed stranskih sob je bila nameščena pošta in brzojav — na uslugo časnikarjev. Kongres se je pričel ob pol 10. dopoldne. Dvorana je bila natlačeno polna kon-igresistov m povabljenih odličnjakov. Na estradi od predsedstva na desno so sedeli ministri z naučnlm ministrom Ljubo Jovanovičem na Čehi, župan bel-gradski, Ljuba Davidovič, predsednik srbske akademije znanosti; Jovah ŽirjoviČ, rektor srbskega vseučilišča dr. Gavrilo-vič, v ospredji pa carski ruski pqslaj|}jk Hartvig s poslanJškam tajnikom Maniulo-vim, njemu na desno srbski metropoli* Dimitrije, na levo pa carski bolgarski- poslanik Tošev. Predsednik »Vseslovanske časnikarske Zveze«, Josip Holeček, je otvorit kongres s posebnim nagovorom, Mi od tujcev zelo pohvaljeni. Gospod Rautiekar namerava letos zopet prirediti iz hotela Zlatorog skupne izlete. Za nedeljsko cestno dirko Kobarid-Tolmia vlada po deželi, Icadcor v mestu veliko zanimanje. Dirkači se pridno prigla-šajo. Veselica in dirka se bosta vršii v naših romantičnih Gor*. Udeleženci se prepričajo o lepoti Soške doline in naših gora. Preskrbljeno je na vse strani, za vse in za vsacega, za mlado in staro, da se bo lahko kratkočasilo. Na veseličnem Prostoru bo svirala vojaška godba. Zato naj se vse kar more, požun ta dan v Tolmin. — 2al ne bo nobenemu, ampak onim, ko bodo slišali in po časopisih Citati, kako se je vse izvršilo, da se niso tudi oni vabilu k tej veselici odzvali. — Ta dan vsi v Tolmin! Dobrodošli in kolesarski »Zdravo«! —t. V Gradežu letos doslej ni bilo še toliko tujcev kakor druga leta ob istem času. Krivo je bilo pač neugodno vreme "i vesti o koleri, ki so strašile ljudi na severu. Te dni pa prihajajo gostje d»l*k1 vestnik- I Iz Adovščine: Da bode župni zlet »Goriške Sokolske župe« dne 23, 7. t. 1. v Ajdovščini tem krasne/je vspel, priskočile so sedaj Ajdovskemu Sokolu tudi naše požrtvovalne gospodične na pomoč. Imele | | so že sestanke, pri katerih so si porazde- j lile raznovrstna preddela ter prevzele razprodajo v paviljonih za dan zleta. Kakor kujemo izza kulis, nameravajo cenjene Ajdovske dame ta dan sleherne hiše, . kjer biva Sokolski duh, kakor tudi ulice, : kjer se bode vrstil sprevod, okrasiti z \ zastavami, cvetjefli in zelenjem, tako, da j hode že itak na sebi prijazen in ličen trg j Ajdovščina spremenjen v pravi zemeljski raj. Mi, ki srno vedno v obližju naših kra-sotic, smo uverjeni, da bodo le-te prav tekmovale med seboj, da ponese sleherni vdeleženec z zleta 23. 7. t. 1. najkrasnefje spomine. Na zdar! Goriška Sokolska Župa. naznanja bratskim društvom in članom,-da se vrši od 13. do 15. avgusta 1.1. Hrvatski Sokoi-skl zlet v Zagrebu. Vabimo tem potom vsa biatska društva in njih člane, ki se nameravajo vdeležiti tesustreže tem opravičenim zahtevam in da ni pre-potentna. (Hrup). Vi ste tu večina, a ne zastopate veČine meščanstva. Socijaiisti in Slovenci so dobili pri zadnjih volitvah 20.000, vi pa samo 14.000 glasov, vi torej večine meščanstva. (Hrup). Govornik ne večine meščanstva. (Hrup). Govornik je rekel, da, če Slovenci zahtevajo šole za-se, jih ne smejo odrekati Italijanom, če hočejo biti pravični. | Kolera v Trstu. — Uradno je dogna-j no, da je v nedeljo umrli urar Enriko Ghersis. umrl na azijski koleri. Kje se je inficiral, so ni \nog\o dognati. Velikanska vročina. — V Ameriki j vlada te dni strahovita vročina. 11. t. m, ; so porrtčali iz Newjorka, da je v zadnjih ] dneh umrlo za solnčarico nad 250 ljudi. I V Čikagu, Piladelfitji in drugih mestih je bilo nad 1000 žrtev silne vročine. — Velika vročina pa je tudi v Krimu v Rusiji. Dan na dan umre za solnčarico polno ljudi. Bolnišnice so polne bolnikov. Polju je vročina mnogo škodovala. Cene kožam so se zvišale tekom zadnjih tednov za 8f/t in in tudi za 1.0%. Ogrski slikar Hegediis je umrl v Budimpešti. Leta 1901, je dobil od avstro-cgrske banke prvo nagrado za načrt bankovcev po 100 K. Za prebivalce v Kečkemetu, kjer je napravil potres ogromno škodo, je naro-val cesar iz svojih privatnih sredstev svoto 100.000 K. Strašne poplave so bile v Rummniji. Mesta Jassy, Bacau in druga so bila delom pod vodo. Reke so izstopile, mostovi so porušeni, železniški promet ustavljen. Mnogo ljudi je utonilo. Trije turisti so ponesrečili v tirolskih gorah. V gorovju Kaisergebirge so se I ubili: enoletni bavarski prostovoljec Lin-denrnan, učiteljica Elizabeta Zimmerman j in neka gospodična Krose. Mizarski pomočniki v Gradcu so pričeli te dni stavkati. Zahtevajo, da morajo mojstri sprejemati samo take pomočnike, ki so vsaj 3 mesece v soc. demokratiški organizaciji. Terorizirati znalo soc. demokratje! Drugi ruski dreadnought »Poltava« so že spustili v morje. Dolg je 180 m, širok 26.55 m, obsega 23000 ton. Stroji delujejo z 42000 konjskimi silami. Svoje lastno dete zastrupila in v Štedilniku zažgala je v Trstu Matilda Ham-brusdi, doma v Grabštanju v celovški okolici. Zastrupljenega otroka je najprej zavila v papir in ga potem zaprla v svoj kovčeg. Dva ali tri dni je imela truplo v kovčegu in si med ten poiskala novo službo, ki jo je dobila pri družini Fapta v ulici Giuseppe Gatteri št. 9. HI. nadstropje. Policija je našla, ko je preiskovala kovčeg, perilo in dbleko nesrečne Hambruscheve, krvave madeže, sledove strupa oziroma kisline in našla je tudi nekaj — pepelia. Prva dejstva kažejo na to, da je Hambrusdheva umorila, zastrupila svoje dete, a najdeni pepel pa je pr kazal, kam je izginilo trupelce. Največja veijetnost je, da se je Hambruscheva hotela iznebiti mrtvega otroka in popolnoma skriti sled. Vzela je pač, ko se je &*tila popolnoma varno, trupelce iz kovčega, je peložila med drva in premog v štedilnik in je tamkaj sežgala. Za spomin, pa si je ohranila ali ves. ali pa vsaj nekaj pepela svojega zastrupljenega in sežganega 6t-!" ročica. Nov papežev motu proprio? — Sv. oče določi, da se prazniki, ki padejo na delavnik, "kakor sv. Jožef itd. prazmujejo v nedeljo potem. Velik požar skladišč. — V Lipskem je 11. t. m. divjal potžar v vel« skladiščih neke družbe. Požar je vpepielil 300*000 kg blaga; škode je 150.000 mark. ¦ V Stavka mornarjev. -- Stavka mornarjev je končana. Lastniki ladij so pri* stali na zvišanje plač s 1. januarjem 1. 1912. V Newjorku so začeli igraditi hišo, ki bo imela 100 nadstropji. Grozen način samomora. Verska blaznost. Neža Konc, kajžarjeva žena v Gori-; ; Ča3i nad Kranjem in mati Čveterih otrok, katerih najmlajši je še^le nekaj mesecev .. star, si je v soboto, dne 8. Julija na grozen način končala življenje. Neža Konc je 30 let stara. V četrtek, dne 6. julija je bila pri spovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred samomorom je bila zopet pri spovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kruhopeko. Njen mož je bil na. 'košnji na travniiku, oddaljenem kakih deset minut cd (hiše. Neža Konc je svoje starejše otroke odpravila od doma k očetu, malega, Še-le mekaj mesecev starega otroka pa je nasitila, ga oprala in lepo v posteljico položila. Potem se Je Neža Konc slekla popolnoma, zložila obleko na stol, na katerem je stala istekleničica ttete in pero — pisma mi nič (zapustila — in je zlezla na gorečo grmado v peči. Okoli pol 1. popoldne so Jo našli sosedje vso pečeno, deloma do kosti sežgano in molečo noge iz peči. Oigenj je še z « vso silo plamtel okrog -trupla. Ljudje so ogenj pogasili in pustili truplo še do 6. popoldne v peči; potem so jo spravili v krsto in odnesli v mrtvašnico. Neža Konc je sama za svojo smrt pripravila vse, kar de potrebno. Na mizo. je postavila mrtvaško svečo in skodelico z blagoslovljeno vodo in Škropilcem. Ni dvoma, da je Neža Konc izvršila ta grozni samomor v verski 'blaznosti. Bila je krepka, lepa in dobro rejena ženska, a kdo ve, kaj so ji pri vednem spbvedova-nju vse natrobili na ušesa. Na kmetih goje: duhovniki z vsemi sredstvi še vedno strahovit verski fanatizem. Velik del našega ubogega,zaslepijenega ljudstva na kmetih : živi še vedno v prav sredmjeverskih .nazorih in zato se ni nič čuditi, da si je Neža Konc v trenofiku verske blaiznosti, ko je. ravno prišla od spovedi, na popisani 'grozni način končala življenje. Preskrba ele'> .ne nudi po ceni v Gorici. 'Pomanjkanje cenenega električnega > toka za razsvetljavo in gonilno moč postaja v Gorici vedno občutljiveje. Z veseljem moramo pozdravljati vest, da so se nekatere ugledne osebe v našem mestu združile v prizadevanju, da od-pomorejo temu nedoštatlku in da usta«:. nove moderno zadružno električno centralo. Spričo izredne ugodne lege Gorice, koje ozemlje križajo ma več smeri državne ceste in vodni toki, je mogoče ne da bi se kršilo pogodbe, ki jo je sklenilo goriško mesto z dunajsko plinarno in elektrarno za dobo 50 let, preskrbeti preko štiri petine občinskega ozemlja s ceneno električno močjo. U vaze vati je, da v ta pre-skrbovalni okoliš električne moči bodo spadali tudi najprometrtejŠi delf notranje- ' ga dela mesta, kakor Travnik, Škofijska ulica, Gospodska ulica, Korenjski trg, Ra-štelj itd. itd. ' ' V Gradcu so ustanovitelji slične dfu^- , be električne centrale postopali-tako smo-treno, da se jim je posrečita odstraniti tudi zadnjo oviro, namreč gled> tlaka; kajti najvišji sodni dvor je z, razsodbo '¦¦% rfee 7., decembra 1909 štev. VI 149/9 odjdčil Vi prilog zadružne centrale v Qr«dcji*(ri.^ " " i četrti ¦ strani^. vr-iv.- r& 17 zadolfr obl^jsipr, ^pvdje^r^.^ROraljo. državnih cest Itd. v okolju Gorice za. polaganje. ^mih^jtiM&t^pM^W se ¦H^\Sifc^ai^efroaj|g..^v.ede,;]e. nato oprayigf^r^^9^pr^'žft letošnjo, zi-s mo razpolagala s cenenim električnim to- Lejie> eleff prjčne. .energije, botjo slede^ če: t^jra^ejjjavo,po 5'}yjfo*'z& fefctovat-no uro/W«9n^nO;(pijg[^in firuge-namene po a.-vjft. zA*|ieHtovatno;w-jO>. Točene',, še šljeno &qt:'Sps^ re dobičkiTiiadb deležni vsi ikonsumeiftje-' kot:za'dr^iHn.vizčesar sledi,, 4a„ se bode cena tekom par | let Še bolj znižala. Potemtakem leži v interesu vsakogar, 4a v sedanjem trenutku ne sklepa z drugimi tvrdkatnjfei^ffkfi pšgodeb za plin ali elek-. trično luč. Zategadelj se^ftaprošafa hiSni in zem-ljišcni lastniki naj zavrnejo morebitne ponudbe, ki bi jih.eventualno stavile,druge tvrdike «a;anižanje -cene električnega toka proti njihDvi;obvezi,.'da ne bi smeli do* voliti, da se v njihove hiše,* nad hiše ali čez, dvorišče napelje .električni tok po ka-kem-drtrgem podjetju. Novo podjetje bo vsem-hiSnim lastnikom, ki se nahaiaio v preskrbovalnem. .okolišu centrale, preskrbovalo električno razsvetljavo stopnic brezplačno,- kakor je to v navadi v Gradcu. Freskrbovalni okoliš električne ener-gijfr.obsega za.seda} sledeče »hišne skupine:. I. Travnik, ul. della Caserma, Corso Giuseppe Verdi, uL delle Scuole. II. Trav-nikvuL della Caserma, ul. Morelli, ui.del Teatro, ul. del Muuicipio, ul. delle Mo-nache,-ul.P.aštel. IIL Ul. del Teatro, Corso Francesca Giuseppe, ul Barzeliini, ui. della posta veclria. IV. Ul. Dogana, ul. Rassauer, ul. Barzeliini, Corso Francesco Giuseppe, ul. dei tre Re. V. Ul. Dogana, ul. della posta veohia, ul. Rassauer. VI. Ul. dei trevRe, ul. Codelli, ul.. Giuseppe Tominz, uLdei Gipressi. VII. Uj. del Mu-nicipio, ul. Dogana, ul. dei Cappucini, ul. Ratoafta,: Stolni trg, ul. del Duomo. V1H. Trg sv. Antona, .ui. Rabatta, ul. Vogel, ul. Dreossi. IX. UL delle Monaohe, ul. del Duomo, ul. Raštelj. X. M. Carducci, ul. Vettiirmi,.ul. della ;Croce, ul. Sv. Aaitona. XI. Korenjaki trg, ul. Sv. Antona, ul. della Croce, uL Eormica.-XII.,Korenjski trg, ul. Formicavul. delTorrente. XIII. Ul. del Corno,ul, del Torrente. XIV. Ul. del Cor-no, :Largo :Nicob Pacassi, Riva Corno, ul. Ofžoni. XV. Korerijski trg, ul. Corta, ul. Ascoli, Largo Nicolo Pacassi. XVI. Ui. Carduci, uL Odrta,' ul. Sv. Ivana, ul. del Seminario. XVII.- Riva Como, uL Ascoli, ul.-Sv. Ivama, ul. del Seminario. XVIII. Ul. del Seminario, Corso Giuseppe Verdi, ul. S. Chiara^ XIX. Ul. del Arcrvescovado, uL-tfel Seminar io, Corso Giuseppe Verdi, ul. Scuole, ul. Stretta. XX. Travnik, ul. detle Scuole, ul. Stretta. XXI. Ul. S. Ohiara, Corso Giuseppe, Verdi, ul. Dante. XffitUI..Vettdoiil, tfl. 0ži&%&, ul; Arci-vescovado, Travnik, ul., Raštelj. Ravnateljstvo fdruStva ihišnih posestnikov je razposlalo svojim članom sledeči - Ker se vrže dogovori za ustanovitev "zadruge za dobavo cenene električne moči , za razsvetljavo in gonilne. namene va-bljo se vsi gospodje hišni in zemljiščni posestniki nai ne sklepajo za sedaj nikakih dobavnih pogodeb & tukajšnjo plinarno in naj ne dovole Isti nikakih koncesij. i: Ifali oglasi. Ifcjai&ajla prl*toJbtaa ataao #0 Tin. Ako je ogla* oiielB^ll, v raCuna n vsako besedo 3 vli. ItjpripratseJSe niserlranjft » trgovce tn obrtnike. -Si H*l*oi»jn*nJllkt*g6(Tw In obrtnik««-t Gorici, katerih na deleU «o celo r.meata) nlhte ne poina, ker nibJerfaeiMertnifo.SkodftiiluuJhna..... Ž'-"' &&'. .v- sredini mesta 1 ali. 9 lepi na novo «....» v,, opremi jeni, 8Qj)i a prostim vhodom. Naalov pove nafte upravdištvo. " Gospira želi stano»anje Lma^it'^; družini, ako mogoče pri vdovi z domaČo hčerjo, ki je/izuriepa v šivanju, ~. Ponudbe na naše uprttvbiScvo pod Slfro: „D.'D." ' Br v kfo i vpokojenec $ ¦•a^miSSiAS^ nem61cega; jezika,;fsedaj UBlužben v tujem mestu, ae.iefi preseliti v domače, kraje in jšče službo kot uradni sluga1 ali'kaj »ličnega, Ponudbe pod Sffro r^Domačin^ prejema piale ttpravnifttvo. pToflasr Iziifeeii foifski »S~~ *tar a leti. KailDT;pdr*5-na5ft;upmvhifetvo. Zahuala. V prijetno dolžnost nam je, da se moremo iz srca zahvaliti vsem onim dragim, ki so z nami sočustvovali za časa dolgotrajne bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega Bruno-ta Blanchi. '"" ',' Izrecno se zahvaljujemo cenjenemu občinstvu, ki je pokojnika spremilo k zadrijemu počitku, posebno vencu spremljajočih gospic, gospodom pevciem za nagrobnico, gospodom kolegom pokojnika za čine pietete . izkazane Istemu med pogrebom, vsem mnogim darovalcem vencev, sploh vsem. onim dragim, ki so hoteli na katerikoli način lajšati nam britko bol. Vsestransko sočustvovanje nam je v veliko tolažbo v dnevih žalosti. V AJDOVŠČINI, dne 10. julija 1911. Zalnioča rodbina Bianchi. Naročajte, ponudit«, i - r - - * zahtevajte in pijte samo - « - .. Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljSu zdravilna in namizna kisla voda. Otl vsakega zaboja p'ača podjelje v narodne namene 20 vin.« kamor naročnik do* loči. — Naslov: TolstovrSkii slfttinn, pošta Guštanj, Koroška, kjer je tudi • gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! ! Soolftsooleinii! Mo se obranimo želodčnih bolečin?! Takuti boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspo^o v okom ter se jim m'jro energično nasprotovati 8 tem, da se pravočasno uporablja Dr. Engel-nov nektar i Kajti moEon želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravema telesa. Kdor hoč« svoj« zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zpliSčnih solcov tn iz vina. vj.liv* vsled svojeira vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki Želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbmlljivo na tvoritev sokov. Zato s« priporoča vžitok Ludovik Borovnik = pnibar = v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokr«SGY (revolverjev), repetir-pUto!, fiobert-pnšk in klice? za vsakovrstno zverjad po tajnikih cenah Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi posije natančen naslov franko in poštnine prosto \\\\ Dr. Engel-novega nektarja vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav Želodec. Nektar jo dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki prebavi ali jsasližcnju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stmko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. /.abranjuje torej nespečnost, du-Sevno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V čirokih slogih ljudstva razSirjen nektar vzdržuje veselost in veseije do življenja, Nektar se dobiva po '.', K in 4 Iv steklenica v loknrnah sledečih krajev: (iurira. Kormin. GradiBče, Romans, Ajel, Oampolongo, Ronke. Tržič, Ajdovščina. Gor. Idrija, Tolmin. Kana«, Videm, Valma, CeVvinjan, Oylej, Klumičel, (iradež, Sežana. Vipava, dostojna, Milj. Trst itd., kakor f-idi v lekarn h v vseh večjih i t) manjših krajih (ioriško-Gradiščaniko in sogeduih dežel. Taji razpošiljajo lekarno v Gorici H ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vso kraje Avatro-Ogrsko. Svari se pred ponarejanjem! Velike zaloge novih dvo* koles, Šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih ptošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov nektar. ~ Moi nekl.ar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: snmos -200. vino malaga 200, vinski Strkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100. sok jerebike 100. irsšnjev sok i200 brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. % *& ¦¦•'•-** 2| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici t| reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom. '» Nafielstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom 4fi na premenjena in dne 21. decembra 1005. v zadrnžn! register vpisana pravila, pri skupni seji dne"30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. HehaniČaa delavnica. Prodaja ladi na obroke, €eniki poštnine prost!, OPOMBA: Kdor mi proda dvokoto, gramofon in šivalni stroj, dobi za nagrado 1 eno novo dvokolo, Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih lotih, proti odplačilu po ----------'dh 100 kron; na menice pa protj (J* obrestovanju. skupni seji Daje ._ , 2 kroni na mesec za vsakih Poba za odplačilo pri posojilih na obrok«- se pp šelii izppsojevalca določi tudi na 10 ali več let. - \ : •.;'.'. . Vsak izposojevalec plača pri zajemu*posojila enkrat za vselej, mesto uradnipe %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po Vt% večje, stalno naložene pa po dogovora Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v_časopisih »Soča« in »Primorec«. tfova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. StVV^If^^^^^^^^^l^^^^^^^^^^^^^^^ 6 Ivan Marčni - Gorica ulica Ariosto Mattioli goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela prt stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne ka-palhe ban^e,,;. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Odlikovana petartja ii ilaMfama I Karol Drašdki v Gorici na brai v (lastni htti) j zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. ; Prodaja različna fin« vina In llk«rj<» i na drobno ali v originalnih butellcah [ Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo {&*-» po Jako zmernih cenah. "*#* Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe 5U- C in. ITI.! Anton Potafzky v Corici, nasKednlSc Jos. Terpin. Na aredi Kaltetj« 1. TRtOVlNA NA 0H0BN0 IN DEBELO. Na]eea«)» kiatvatiot airaktrtktf« ii tfrtiitft alaft tar tktilB, ar#Je it iltij. POTREBŠČINE za pisamlte, teiiica ia popstiile. NajboljSe ftivanko sa Šivalne stroje. potrkbScine sn krojuh in ftoljatfe* Svetinjfee. — Solni venci. — Mafrse Xnjiliee. tiSna obuvala za tss letna Čase. Sanona za zalsaiav«, travaia de(elie. ^ajboijo oekrbllena zaloga za kramarje, hroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgin t«r na deSell • »" " _