Foeamema iUriUu RM ОДв HdfdtpankenBotc Орсата Klageafurt, FoaUach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM l,— (vključno KM 0,20 za donafialce) / Odjavo naroCb« tega Uita za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec iter. 27. Krainburg, 8. aprila 1943. Tojna mornarica in zračno orožje sta marca meseca potopila 140 soirainih trgoiskih ladij z 926.600 brt Uspehi Indi proli sovražnim voinim ladjam - Od 21. do 31. marca so samo odrodi lojslic in Uaileii-ff nnitili 436 oklopnjakov - Visoke zgnbe rolterdamskega prebivalstva pri podncvnem napadu sovražnih bombnikov Oberkonunando đer Wehrmacht je dne 1. aprila objavilo: Močnejši sovražni sunki proti severni fronti kubanskega mostišča so bili krvavo zavmjenL Od ostalih odsekov vzhodne fronte javljajo le krajevno bojno delovanje. Zračno orožje je ob murmanski obali potopilo neko sovražno tovorno ladjo z 2000 brt. V času od 21. do 31. marca so na vzhodni fronti odredi vojske in Waffen-^^ uničili, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 456 sovjetskih oklopnjakov. V Tuneziji so stale naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih. Veliko močnejše britanske in severnoamerikanske skupine so zaman poskušale zajeti in odrezati dele nemško-italijanskih čet. Boljše vodstvo in bojni čini naših čet so doslej preprečili vse te sovražnikove nakane. Sovražni bombniki so v podnevnem napadu na Rotterdam težko pogodili stanovanjske četrti notranjega mesta in povzro- čili visoke zgube med prebivalstvom. V današnjih jutranjih urah je priletelo neko posamezno štirimotorno letalo pod zaščito oblakov nad severozapadno nemško obrežno ozemlje in odvrglo več bomb. Bilo je sestreljeno. V boju proti britanskim in amerikan-skim pomorskim zvezam so podmornice meseca marca potopile 138 sovražnih trgovskih ladij z 8.51.600 brt in torpedirale 18 nadaljnjih ladij. Zračno orožje je v istem ra/dobju potopilo enajst trgovskih ladij s 75.000 brt in poškodovalo 39 tovornih ladij s skupno 220.000 brt; smatrati se mora, da je tudi en del le-teh potopljen. Tako je bilo torej marca meseca 1943. 1. potopljenih 149 sovražnih trgovskih ladij z 926.600 brt. Tudi v boju proti sovražnim vojnim ladjam sta Imeli vojna mornarica in zračno orožje uspehe. Lahke pomorske bojne sile so potopile dva rušilca, sedem podmornic in devet brzih čolnov. Nekega drugega rušilca je potopila podmornica. Dva rušilca in sedem brzih Čolnov je bilo ''poškodovanih. Zračno orožje je uničilo neko podmornico in nek spremni čoln ter poškodovalo dva rušilca, dve podmornici in en pred-stražni čoln. London prizna zpbo 33 bombnikov Stockholm, 2. aprila. Angleži so se enkrat izjemoma odločili za priznanje večjih zgub. Iz zračnih operacij proti Nemčiji v noči na torek priznajo skupno zgubo 33 bombnikov: 21 bombnikov iz napada na Berlin, 12 nadaljnjih bombnikov iz poletov nad zapadno Nemčijo. Najbrže so zgube, kot običajno, tudi tokrat še večje, če letalsko ministrstvo tokrat prostovoljno navaja število, ki je celo višje kot prva nemška opazovanja sestrelov. Gotovo število poškodovanih letal po večini zadene usoda še na letu preko morja, drugi se pa ponesrečijo pri startu ali pristajanju. Osemdesetletnik v aktivni službi Berlin, 2. aprila. Obenstleutnant d. 11. i. V. Hans Heinrich Hofrichter, najstarejši ak-ivm častnik vojske nemške oborožene sile, je dne 29. marca dopolnil svoje 80. leto starosti. Leta 1930. je vstopil Oberstleutnant Hofrichter v Stettinu v NSDAP in SA, h kateri je nazadnje pripadal kot Oberfiihrer skupine Berlin-Brandenburg. Ob izbruhu vojne se je Hofrichter vkljub svoji visoki starosti stavil na razpolago za uporabo na fronti. Fiihrer je izrekel častniku, ki se je izkazal v dveh vojnah in si kot SA-Flihrer stekel velike zasluge za brambno vzgojo v lastnoročnem pismu čestitke za 80. rojstni dan in ga je povišal za Obersta. Reichsminister dr. Goebbels je v prisrčnem pismu čestital Oberstu Hofrichterju, Stabs-chef SA Viktor Lutze jc pa osebno čestital Oberfiihrer ju Hofrichterju in ga povišal za Brigadefiihrerja. Ogromne zgube vojnega materiala Madrid, 2. aprila. Razpravljajoč o bitki v Atlantikft opozarja vojaški sotrudnik lista >Abc« na to, da se USA in Anglija navadno delajo tako, kot da bi šlo edino le za to, da nove gradnje tovornih ladij ne zaostajajo Zf potopitvami. Ne sme se pa pozabiti — tako piše španski list — da se s potopljenimi ladjami potopijo na dno Inor-tudi pomorščaki z ogromnimi količinami Vojnega materiala in živil vsake vrste. Te zgube pomenijo stalno znatno oslabitev vojnega potenciala nasprotnikov osovine. Bitka v Atlantiku je zelo tesno povezana z bitkami na kopilem in je v svojih posledicah nadaljevanje osovinskih zmag na kopnem. Orožje proti podmornicam vznemirja London Stockholm, 2. aprila. V poročilu nem-oborožene sile omenjena uspešna upo-^^•ba novega orožja proti podmornicam je Švedskih petkovih poročilih iz Londona ^^bydiia znatno pozornost in tehtno vzne-^irjenje v merodajnih angleških krogih. ® drugi strani ugotavljajo, da Churchillov izogibajoči se odgovor v Spodnji zb*mici nikar ni pomiril in jasno kaže, da 8e še vedno ni posrečilo najti uspešno orož- I>«>ti podmornicam, kur j# pa po ргШИ ie Tiapelo Nvueeo, lojnogospodarski ukrepi v Srbiji Velikost in .število prebivalstva sedanje Srbiie Sofija, 2. aprila. V območju poveljujočega generala in poveljnika v Srbiji se je te dni začelo z izvedbo sličnih vojnogospo-darskih ukrepov kot v Reichu. V Srbiji bodo mobilizirani po tej naredbi vsi tam živeči nemški državljani, nemški rojaki in tudi Srbi za totalno vojskovanje, kot tudi trgovina in obrt. Ta naredba daje priliko, da se danes enkrat ozremo na Srbijo, na čelu katere stoji vlada generala Nediča, ki se trudi, da zbere pametne kroge dežele in jih uporabi za obnovo. Sedanja Srbija ima prilično iste meje kot kraljestvo leta 1912. Samo prejšnji, h donavski monarhiji spadajoči Banat, ki pa ima avtonomno upravo, kot tudi ozemlje Kuserova, ki ima tudi lastno upravo, spadata tudi sedaj še v zvezo srbske države, katera meji na severu na Savo in Donavo. Po podatkih srbskega poljedelskega ministrstva ima Srbija sedaj sledeče razsežnosti: Srbija (45.295 km') z Banatom (9211 km"), skupno 54.506 km". Prebivalcev ima Srbija 4,190.497, z Banatom (628.580 preb.) skupno 4,819.077 prebivalcev. Uvedba službene obveznosti tudi za Srbijo in razširitev zakona totalne vojne tudi na to deželo bosta pozitivnemu srbskemu prebivalstvu omogočili, da se tudi udeleži usodnega boja Evrope. Zgodovina bo ocenila po vojni vsak narod po delovanju, ki ga je izvajal v boju zoper boljševiško nevarnost Čistilna akcija v Bosni Berlin, 2. aprila. Nemški vojaki so izvedli skupno z zavezniškimi edinicami obsežno čistilno akcijo proti komunističnim upornim tolpam v Bosni. Ostanki razbitega sovražnika, ki je utrpel najtežje zgube, beže v gorovje jadranske obale. V mestoma hudih in žilavih bojih so zgubile tolpe nad 13.000 mrtvih. V boju proti sovražniku, ki poena pokrajino, so izvedle nemške bojne skupine, podpirane po hrvatskih četah, v bosanskem goratem ozemlju izvrstno uspele čistilne akcije. Premagan je višinskih razlik-do 2000 m, v hudih balkanski zimi, pre-iskanje obširnih gozdnih ozemelj, zahrbtni (Nadaljevanje na 3. strani.) v nekem oporišču na Atlantiku ItttUjanske podmornice pričakujejo povelj*, dtt odplovejo. gWwd, Хл19в, Ж.1 Leto 8. Bilanca smrti Berlin, 2. aprila. Če javlja poročilo oborožene sile, da so Sovjeti v prostoru pri Staraji Ruei mamo pred enim samim nemškim armadnim. Ло-rom zgrubili 61.460 mrtvih pri le 2978 ujetnikih, dokazuje primerjava teh številk prav nazorno, kako hudi so obrambni boji. Vobče računajo z dvojnim številom ujetih sovražnikov napram njihovim krvavim zgubam.# Tukaj pa so morali polki irv divizije dobesedno biti pognani v smrt, čeprav z boji pri Staraji Rusi Sovjeti niso pridobili niti malo prostora. V resnici pa je tukaj sovjetski maršal Timošenko, čegar ime se vedno uvršča med neštete druge boljševiške klavce množic, nagnal 37 strelskih divizij, 23 strelskih brigad in številne skupine oklopnjakov, da so navalile na nemško obrambno fronto. Z uničujočim ognjem in zgledno hrabrostjo so tukaj bojujoče se nemške čete, ki so bile često docela v manjini, razbile vse te sovražnikove poskuse, da bi prodrl. Nemško zračno orožje je v teh bojih sestrelilo 239 sovražnih letal, tako da se mora v vsem Starajea Rusa označiti kot strašna boljševižka bilanca smrti. Največja hvala gre nemškim branilcem, ki so v mrazu in snegu, v blatu in močvirju vzdržali in naval boljševiških mas obrnili v strahovit sovražnikov poraz. V prostoru jugozahodno od Vjazme so se zaganjali sovjetski napadi znova proti nemškim položajem, ki so sedaj očividno zavzeti, ker poročilo oborožene sile že nekako deset dni ne javlja nobenih odmikanj več. Boljševiki So poskušali tukaj, na nekaterih mestih v 12 do 14 valih zaporedoma, v silnem podvzetju izsiliti, da bi se odmika- , nja, ki so jih na nemški strani hoteli, vršila . sedaj venomer. Vsi napadi so ostali brez uspeha. In od 30 napadajočih oklopnjakov jih je bilo odstrel jenih nič manj ko 27; pri tem se je ugotovilo, da niso bili poslani FOHRER JE GOVORIL; Vedno jasnejše spoznavamo, da zavzema obračunavanje, v katerem se nahaja Evropa izza prve svetovne vojne, polagoma značaj boja, ki se lahko primerja samo z največjimi zgodovinskimi dogodki preteklosti. Večno židovstvo nam je vsililo brezsrčno in neusmiljeno vojno, ki bo spremenila to celino v eno samo razvalino, če ne bo mogla ustaviti elementov uničenja pred mejami Evrope. novi odredi, ampak stare skupine, Li so jih le izpolnili s trenom in enotami novih pošiljk. Tudi ob kubanskem mostišču, kjer med ,tem nastopivše toplejše vreme sedaj dopušča bojna dejanja, so boljševiki po močni pripravi topništva na široki fronti napadli nemfike položaje. Tukaj smo poslali odrede strmoglavcev na boljševiške čete in nared stoječe oklopnjake, ki so prizadeli sovražniku tako težke zgube, da se je mogel naposled odločiti le za delne, v nobeni zvezi stoječe sunke s stotnijami in bataljoni. Ko smo se ubranili vseh teh napadov, se je sovražnik umaknil v zadaj ležeče položaje. Z zadoščenjem bomo končno sprejeli vest, da so nemAke, hrvatske in italijanske čete razbile uporniško gibanje v Bosni, To ognjišče nemira samo na sebi ni pomenilo velike nevarnosti, vendar ga je sovražnik izkoriščal za agitacijske namene. V bosanskem gorovju je bil zato v napornem vojnem pohodu, ki je zlasti med balkansko zimo stavil najtrše zahteve do udeleženih čet, s trdo pestjo napravljen red, Nad 13.000 komunističnih banditov je plačalo svojo zahrbtnost s smrtjo. Številna, po upornikih razdejana in oplenjena mesta in pokrajine so bile osvobojena in na tisoče ugrabljenih kmetov se je že stavilo pod zaščito naših vojakov in je povzelo svoja dela na polju. Naj smatrajo boljševiki tudi to za znak, da so sile osi trdno odločene, en« krat za vselej onemogočiti boljševiško dele nusJurajanJa s nosi BvropL Sfran 2. — Stev, 27. KARAWANKEX BOTE Sobota, S. aprila 1943, Angleški listi dajejo dokaze rasmrrrarjenja celine „ItlobenUi meja teč v Vihodni Eiropi" Vzhodna polovica popolnoma pod oblastjo Stalina, zapadoa rezervirana za USA Berlin, 2. aprila. Londonski »Daily Herald«, ki se prilifino upira, če bi moral iti roko v roki z angleškimi komunisti, ee brani samo, da ne zgubi svoje posebne naloge kot snubač za sovjetsko gospostvo v Evropi. Kot zvest zagovornik Stalinovega imperializma mu ni dala mirovati slava »Ti-mesa«, ki je odrekel malim državam pravico do nevtralnosti, in skuša sedaj vladni list prekositi s predlogi, ki bodo divno začudili Kremelj. Nič ne de, če se evropske meje pomaknejo toliko in toliko dalje na .Vzhod ali Zapad, Sever ali Jug. Pogoj je, da vlada v vseh državah evropskega Vzhoda demokratična svoboda. Lepše se tega sploh ne more povedati: Odstranitev narodnih mej kot pogoj »demokratske svobode«! Lahko si predstavljamo, kaj naj bo take vrste demokratična svoboda. Razkrojitev vseh nacionalnopoli-tičnih zvez, svoboda delovanja za XEoskvo. če piše »Times« malim državam v spomin^ sko knjigo, da imajo pravice samoodločbe, je to še mila predstopnja one zunanjepolitične zmede, ki naj pride po predlogu »Daily Heralda«. Emigrantske vlade zadnji čas nimajo več sreče s svojimi angleškimi pokrovitelji. Poljaki so morali že doživeti, da Zunanji urad ne bo branil njih meja, kakor hitro zahteva Stalin vso Poljsko. Po mikavnih razlaganjih »Daily Heralda« si morajo priznati ostale emigrantske vlade, da je London načelno opustil, da ščiti male države. Zakaj sploh narodne meje ? Finski narod nima po angleškem nazoru nobene pravice, da ičitl ■vojo deželo proti boljševizmu. Romunija, Bolgarija ali Slovaška so na nepravi poti, če hočejo vse aaataviti, da dobe svojo narodno avtonomijo. Narodna zavest je očitno postala %a Anglijo fantom, za katerega ee boriti ne bo več dovoljeno vzhodnoevropej-Bkim državam. Moramo reči, da angleško časopisje odmetava vse urejujoče politične principe. Moskva lahko zahteva, kar hoče, na mah se dobi londonski list, ki vse to zagovarja. Ali moremo pričakovati spoštovanja samega sebe od dežele, ki podira v svojem lastnem imperiju meje in gleda, kako AmerikancI srčno vdirajo? Za Angijo velja, da nlhČe ne sme protestirati, če USA pod praporom »demokratične svobode« ne spoštujejo več nobenih meja angleškega imperija. List »United States News« je že iznašel točen naziv za to poseganje v tuje pravice; Svetovni red bi se prav enostavno napravil 8 tem, da se prepustijo vzhodna področja boljševizmu, zahodna področja pa USA. Na enem poloblu naravno ni treba nobenih meja več, vsekakor tudi ne za angleški svetovni imperij. Na ta način podajajo listi kot je londonski »Dally Herald« kot nalašč za Stalina in Rooscvelta dokumente, da ae raz-mrcvari Anglija kot tudi Evropa. 1? ladij s 103.300 brl potopljenih Uspešni obrambni boji na Vzhodu - Nemško letalo potopilo britansko podmornico Oberkommanđo đer Wehrmacht Jo dne 31. marca objavilo: V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je dan vobče potekal mirno. Pri kubanskem mostišču in jugovzhodno Od VJaz-me smo razbili sovražne sunke z učinkovitim topniškim ognjem In silnimi napadi od-dredov strmoglavcev. Južno od Ilmenskega jezera je naše lastno napadno povzetje za skrajšanje fronte kljub znatnim terenskim težkočam doseglo postavljene cilje. Na bojišču južno od Ladoškega jezera trajajo še trdi, a uspešni obrambni boji. 1934.1. je Chnrdiill napovedal nmor Beldispressediel dr. Dletridi )6 govoril o pravem pomenu našega bola Berlin, 2. aprila. Relchspressechef dr. Dietrich je po obisku zapadnih pokrajin Relcha govoril pred tiskom o svojih vtisih v bombardiranih ozemljih. Označil je Btrakovalno vojno naših nasprotnikov kot zavesten uničevalni vojni pohod proti civilizaciji, proti stanovanjem žena in otrok. Da gre pri tem za premišljeno namero, dokazuje stavek In časniškega članka Win-stona Churchilla, ki ga je ta vojni zločinec kazaje na bodočnost pisal 1934. leta: »Morebiti bo Slo v prihodnji vojni za to, ubijati žene In otroke ali sploh civilno prebivalstvo, In boginja zmage se bo nazadnje, vsa preplašena, poročila z onim, ki bo znal organizirati to v najsilnejšl Izmeri.« f To so besede krivca vojne, ki bi rad uresničil zločinstvo, ki ga je takrat opisal. On Je začel z vojno z bombami proti ženam In otrokom in po načinu vojne organiziral umor proti civilnemu prebivalstvu. Od te preklete krivde ga ne bo mogel nihče oprostiti. Nato Je govoril dr. Dietrich o pravem pomenu našega boja. Samo tisti Ima bodočnost, ki opusti slabosti preteklosti In se prilagodi trdim zahtevam sedanjosti. Kdor hoče dobiti to vojno, mora ustvariti izredne sile, ki se pa rodijo le iz heroičnega vedenja. Da pa podnetlmo herolzem v vsem narodu, da zasadimo hrabrost mišljenja v srca vseh, morajo naša srca otr- deti in moramo tudi v notranjosti zavzeti kruto stališče sedanjosti. V po bombni vojni prizadetih pokrajinah se je pri prebivalstvu že izvršila ta sprememba mišljenja. Kladivo usode je otrdilo ljudi teh po* krajin do najskrajnejše odločnosti. S svojim občudovanja vrednim vedenjem so uničili nade naših nasprotnikov. Angleži so dosegli ravno nasprotje tega, kar so hoteli doseči • svojim požiganjem: prebivalstva niso napravili slabega in omahljivega, ampak trdega in zagrizenega ter ga zvarili v bojno skupnost za dobro in slabo. Dva sovražna bataljona smo obkolili in uničili in številne oklopnjake odstrelilL Obrambna bitka v Tuneziji le traja. Vtem ko je v nekaterih odsekih pod doj-mom uspešnega odpora nemško-italijanskih čet mimogrede nekoliko popustilo aovražno napadno delovanje, je v drugih odsekih fronte sovražnik nadaljeval svoje težke napade. Vsi napadi so se tudi včeraj izjalovili ob odločnem odporu naših čet. Zračno orožje je podnevi in ponoči т vrstečih se napadih svojih letalskih odredov učinkovito poseglo v boje na tleh. Na Sredozemskem morju je nemško bojno letalo potopilo neko britansko podmornico. Včerajšnji presenetljivi napad zračnega orožja na vojaške cilje ob južnem angleškem obrežju je imel uspeh. Kakor Je bilo javljeno v posebnem po* ročilu, eo naše podmornice sovražnika znova težko zadele na raznih progah za nove pošiljke. V Severnem Atlantskem morju d»si Je bilo deloma orkana podobno neurje, v Srednjem Atlantskem morju In v Sredozemlju so potopile večinoma iz konvojev 17 sovražnih težko natovorjenih trgovskih ladij s skupno 103.500 brL V Biskajskem zalivu so podmornice e svojim obrambnim orožjem sestrelile pet težkih sovražnih bombnikov, so jih padli. Egipl si želi zmago osi Prioc Daua Mansur o razpoloženju In nađah svoje dežele Bim, 2. aprila. Pred kratkim v Rim dospeli bratranec egiptovskega kralja, princ Daud Mansur, je sprejet rimskega zastopnika »časopisne službe Graf Reischachc, dr. pl. Langena na razgovor o sedanjem položaju in razpoloženju v Egiptu, kot tudi o razlogih, ki so ga napotili, da je prišel v Italijo, da sodeluje z osovinskimi silami za osvoboditev arabskih narodov iz rok Anglije. »Devetdeset odstotkov egiptovskega pre« bivalstva — tako je izjavil princ simpa-tizin s silami trojnega pakta in upajo v Popolen nspeh pri Slaraii Rusi Silni sovražni napadi v Tunezl)! - Težke zgube angleških požlgalcev Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. marca objavilo; Na severni fronti kubanskega mostiS^a in v prostoru jugovzhodno od, Vjazme so se ob visokih krvavih zgubah izjalovili novi sovražnikovi napadi Samo na bojišču jugozahodno od Vjazme je bilo odstreljenih 27 oklopnjakov. V obrambni bitki južno od LadoBkega jezera se je tudi včeraj znova obnesla naša odlično se bojujoča pehota. V hudih bojih od moža do moža se je ubranila navala sovjetskih mas in povsod obdržala svoje položaje. V prostoru pri Staraji Rusi so čete nekega nemškega armadnega zbora v več-tedenskih težkih bojih odbile vee po sovražniku poskuSene prodore In s tem dosegle popolen obrambni uspeh. Sovjetl lo zgubili v tem odseku od 23. februarja 61.460 mrtvih, 2978 ujetnikov, 293 oklop- njakov, 28 topov, 800 strojnic, 114 metalcev panat, 200 oklopnjaikih pušk in 1036 strojnih pištol. Pri obrambnih bojih v kubanskem mostišču so se odlikovali odredi romunske pehote. Sovražnik je tudi včeraj na številnih mestih tunesijske fronte milno napadal nem-ško-Italljaneke položaje, ne da bi se mu posrečilo, doseči nameravani predor. Zračno orožje je v neumorni službi podpiralo obrambni boj nemško-italijanskih čet. Nemška bojna letala so podnevi in ponoči napadala nek sovražni konvoj na severnoafriški obali in po dosedaj došlih poročilih pogodila tri trgovske ladje. V pretekli noči so britanska letala napadla kraje ▼ Zapadni Nemčiji In državno glavno mesto. Odvrgla so razstrelne in za-žigalne bombe zlasti na Bochum In neka-(Nadaljevanje na 3. strani.) (ZIRCM0CAS/|) zmago Nemčije, Italije in Japonske. Egip* čani zato zasledujejo obrate vojne t skraj* no napetostjo. Bazlog za to je Jasen: Samo zmaga osi nae lahko reši izpod angleško* židovskega Jarma. Moje osebno prepričanje je, — kajti Angleže poznam —, dm os t* vojne ne more zgubiti, temveč da Jo dobi v vsakem primeru. Premaganci bodo končno boljševiki in Angleži. In bo ie en narod, ki bo pognan nazaj domov: namreč Ameri-kanci v amislu njihove Monroeove doktrine.« Princ Daud Mansur je opozoril v zvezi z razpoloženjem v arabskem svetu posebno na pomen zadržanja osovinskih sil v Tu-nisu napram muslimanskemu prebivalstvu: »Tu sta imela — tako je ugotovil — arabski in islamski svet priliko, da vidita na praktičnem zgledu, kdo eo njuni prijatelji in kdo so njuni sovražniki Osvoboditev nacionalnih voditeljev Tunisa in po osovlnl v korist domaČega prebivalstva podvzeti u-krepi so izzvali pri vseh Arabcih zelo neugoden odmev. Isto se je lahko opazovalo pri japonski politiki napram islamu v Za-padni Indiji izpod angleškega in nizozemskega gospostva.« Prino ee Je nato izjavil obširno o zadržanju Egipta do osovinskih sil: »Kar se tiče nemško-italijanske izjave o neodvisnosti in suverenosti Egi^jta, je vzbudila po vsej naplavini Nila veliko navdušenje. Nasprotno pa niso Izzvale obljube, do katerih se je čutila primor&na angleška vlada nekaj časa po tej Izjavi osovinskih sli, v Egiptu ugodnega odmeva. Znano pismo angleškega ve* leposlanika ▼ Londonu, Sira Nileia L#m-peona, katero j. potem prebral ministrski predsednik Nahas Paša v kairskem parlamentu ,nl moglo nikogar pnSpričatl, ker je rUhrer Je pođ«>lll 28. marea Generalmajorju Postlu, poveljniku neke pehotne divl^Je, daa Elcbenlaub zum RItterkreuz des Eleemen Kreuces In mu poslal brzojavno čestitko. FUh-rer je nadalje podelil na predlog vrhovnega poveljnika letalstva Relchsmarsdialla GMnga das RItterkreuz des Eisemen Kreuze* Leut-nantu Kuntcu, vodji letala v nekem odredu bojnih letal Tekom uspešnih obrambnih bojev severno od Ilmenskega Jezera Je Izetrelll te dni nek hesensko-nasavskl topniCarekl oddelek evoj 100.000 atrel vojne na Vzhodu. Ta oddelek težkega topništva Ima bistvene zasluge м uspehe nadih greuadlrjev. V lepi novi palači Italijanskega veleposlaništva v Berlinu v TiergartenstraBe Je priredil veleposlanik АШеП sprejem za generala Garlbaldlja, vrhovnega poveljnika Italijanskih čet na Vzhodu. B(4gar8lii ministrski predsednik Flloff je zaključil 26. marca v imenu kralja četrto redno zasedanje 26. sobranja. Flloff j« izrazil svoje zaupanje v končno zmago osovinskih sil In Je zaključil 8 klicem: »Naj žive naSl veliki In zmagoviti zavezniki!« Kot poiroča »Times« k Nalroblja, ee je zadnji teden pomenljivo povečala lakotna stiska v vzhodnoafrlSklh ozemljih. Na tisoče domačinov Kenije In Ugande Je zadnje tedne umrlo za lakoto. Iraška vlada se Je pritožila na angleško veleposlaništvo radi dejstva, da se potom Rdeče armade v Iranu tihotapi orožje v kurdsko ozemlje Iraka In Sirijo sovjetski agenti v kurdskih ozemljih Iraka propagando proti vladi Nurija Salda. Informacije preko čungklnga v mvezl s la# koto v čungklnSkl Kitajski povedo, da je tudi v Sovjetski unljl, In sicer v glavnem v sibirskih Južnih ozemljih katastrofalno pomanjkanje živil, ker se vrSe nenavajena od-trgovanja za zapadna ozemlja Sovjetske unije, ki trpe pomanjkanje. •ef norveSke delovne službe, general УгвНсћ Hanssen, je obiskal ob Obisku v Nemčiji tečaj norveških ArbeltsdienstfUhrerJev. Iz Damaska poročajo, da so vedle bližajoče se volitve do novega zapiranja. Zaprli so številne nacionaliste. Kot je biio javljeno, so vodjo nacionalistov Sandallaha Dsohabrija umoriU. IndlJeM radio V Bangkok« Je javil v ponedeljek, da dela zopet skrbi zdravstveno stanje Mahatme Oandhlja. židovski nadžupan New Torka, 1л Ovarđla, ki služI sedaj v vojski, si je pa položaj župana prldrial, je bil od Rooeevelta Imenovan sa brigadnega generala. Preko 2000 vre^ pošte, kl to bile določene sa ameriške ekspedicljske čete v Angliji, Islandu, Severni Afriki, Egiptu In Indiji, se Je zgubilo zadnji teden prt prevozu Iz USA na namembne kraje. To ugotavlja londonski »Dally Herald«. ___ V angleških In sevemoamerikanskih krogih Lizbone 80 mnenja, da se poda Eden po svojem malo zadovoljivem washlngtonskem obisku v Moskvo, da poskusi prodati sovjetskim oblastnikom v Washlngtonu storjene sklepe. Anglija veliko obljubljala, pa nikdar teh obljub držala.« Na koncu svojih Izjav je Izrekel princ Daud Maneur prepričanje, da bo nastala po zmagi osovinskih sil v dolini Nila velika in mogočna egiptovska država. Tudi v Egiptu bo v bodoče potreben režim, ki bo dal z več disoiplhie deželi organizacijo po načinu Nemčije, Italije in Japonske in bo napravil iz Egipta velik in srečen narod. Samo tak režim bo mogel izvesti socialne In gospodarsko reforme, ki si jih v Egiptu žele vsi krogi prebivalstva« Ali bo Iran razdeljen? Bim, 2. aprila. Informacije, ki prihajajo od iransko-turSke meje v Rim, potrjujejo nedavne vesti o nameravani delitvi Irana ob istočasnem ukinjen ju državne'samostojnosti. Po angleško-boljSeviških načrtih naj se priključijo sevemoiranske pokrajine Sovjetski Rusiji, za kar naj se izkliče »Sovjetska republika Severni Iran« v Teb-risu. Ta naj bi po običajnem bolj&evižkem vzorcu zahtevala priključitev k Sovjetski uniji, čemur seveda ne bo ugovarjala Moskva. Južni Iran naj postane ozemlje angleškega gospostva in je v ta namen nameravana priključitev južno-iranskih pokrajin k Iraku pod angleško kontrolo. Angleška agitacija dela že sedaj z argumentom, da prebivalstvo Južnega Irana obstoja večinoma iz iiitov, tako da je pridružitev fiiitskemu Iraku pod vidikom skupne veroizpovedi za prebivalstvo ugodna. — Iranskega divizij-skega generala Orfa so napadli In ubili uporni KurdL Orfo so poslali v ozemlja Kurdov, da vzpostavi red in mir, da se zavarujejo za Sovjetsko unijo določeni mat terialni prevozi. Dve severnoameriški oskrbovalni taborišči v Ispahanu v Iranu sta radi napada upornikov zgoreli, tako poročajo Iz Teherana. SrJ ^i' "If**"*« 1 D». RMll HdtiM (!■ WtHrdlcn^n - Frftdridi HortUaMi. - г*«§11 bi AoMiialUl* Nr. 1 gllU*. Sobot«. 8. aprila 194%. KABAWANKEN BOTE stran 3. — Stev. 27. Gozd sestradanih otrok Maščevanje komisarjev - Kot živina gonjeni v močvirje, 5000 žena in otrol( umrlo v taborišču lakote GFD v tem poročilu м oipisuje pretresu-joča usoda neke vasi ob Volhovu, katere prebivalstvo so komisarji nagnali v močvirje. Od 7000 otrok, žema in starčkov so jih nemške čete našle 2000. Radi lakote jih je umrlo 5000. PK.-Posebno poročilo Ko smo prišli v sivo vas v gozdu, smo zvedeli pretresujočo usodo 7000. Marija Sytova nam je najprej pripovedovala o tem in njene oči so napolnile solze, čeprav je minilo že več mesecev, ko so jo z ostalimi našle nemške čete napol sestradane v grmovju. Vas med frontama Vas, v kateri smo zvedeli usodo 7000, leži v zelo močvirnatih gozdovih nekje v pokrajini reke Volhova. Marsikatera vas je tam gori, zgubljena in pozabljena v gostem zelenju, skozi katere je sekira zasekala le ozke steze. Nekega dne je zajela vojna tudi te vasi v gozdu. Prišlo je zelo hitro. Odkrila je v džunglo in v svetlikajoča se močvirja utopljene poti. Pognala je boljševi-ške strelske polke iz njihovih skritih taborišč in se je obrnila nato proti Volhovu. V gozdnatih vaseh so imeli taborišče gre-nadirji. Velikanski strah je prevzel vaščane prve dni zasedbe. Da, nekateri so že napravili konec s svojim bornim življenjem, ker niso ničesar drugega vedeli, kot da so vsi Nemci nasilni razbojniki z rogovi. Toda strah je potem zelo hitro prešel in žene ter dekleta so napravijale grenadirjem male usluge; prale so jim periltf in krpale nogavice in 30 za to rade jemale ostanke jedil poljske kuhinje, kajti komisarji so vaščane popolnoma izropali, predno so jih zapustile sovjetske čete. Lakota pa je povsod enak neprijazen tovariš. Premenljivi obrambni boji ob Volhovu so pa prinesli s seboj, da je neka sovjetska udarna armada pronicala skozi nemške položaje in zašla preko zamrznjenih močvirij in globoko zasneženih steza v zaledje boj-enega ozemlja. Spomladi je bilo nekaj sovjetskih divizij — sedaj popolnoma obkrožene — v neprodimi goščavi temnih gozdov, ki obkrožajo one vasi kot čm zid. Nekaj vasi je prišlo v zimskih bojih zopet v boljše viške roke. S tem se je začela velika nesreča. Vseeno 3®, če so Sovjeti vprašali žene in starčke (Nadaljevanje In konec) Izgon Židov iz Ljubljane .Ljubljančani pa so bili nepopustljivi, niso se zadovoljili s cesarjevo odredbo; na ponovne neštete pritožbe ljubljanskih meščanov proti Izraelcem je cesar leta 1515. izrekel izgon Židov iz Ljubljane. Dotična listina, ki jo hranijo v ljubljanskem mestnem arhivu, se glasi približno takole: »Mi, Maximilian, po božji milosti izvoljeni rim-eki cesar itd., priznavamo zase in za svoje dediče in potomce 8 tem pismom javno in damo na znanje, da so nam obrazložili ča-gtitl župan, sodnik in svetovalci našega mesta Ljubljane, kako so zaradi naše dobrote nekaj časa prebivali pri njih Kdje, jih odirali ter povzročali s tem našim ljubljanskim meščanom in prebivalcem mnogo občutne škode. In tako so nas najvdaneje prosili, naj jih rešimo ter njim in našemu slavnemu mestu Ljubljani podelimo privilegij, s katerim bi bilo Židom za vse večne čase prepovedano v deželi prebivati in se vanjo naseljevati. Ker nam je mar blaginja podložnikov in ker so nam povrhu še plačali v gotovini, jim milostno dovoljujemo, da smejo izgnati vse Žide iz svojega mesta. To pravico jim dajemo kot nadvojvoda avstrijski s tem javnim pismom, po katerem župan, sodnik in ljubljanski mestni svetovalci niso dolžni trpeti za večne čase Žide v svoji sredi. Naročamo pa tudi svo-Јешц sedanjemu in vsem poznejšim glavar-Звт, upraviteljem in vicedomom na Kranj-skem, da se sporazumno z omenjenimi podatki ravnajo po tem mojem milostnem pi-in da prepovejo enkrat za vselej ži-naseljevati se v Ljubljani.« Zdaj nam postane tudi jasno, zakaj so bili židje izgnani s Kranjskega šele leta 1515., dočim so moraU zapustiti Koroško H Š# mnogo ali če so ti sami pripovedovali, kako zelo se morajo zahvaliti nemškim zasedbenim četam, da so brez večjih nesreč preživeli hudo zimo in da niso grenadirji, ki so prebivali v njihovih sobah, rogovilaste grdobe, temveč dobri in prijazni ljudje, priprosta pripovedovanja so komaj začela krožiti, ko so prišli komisarji GPU v vas, da s krvjo zavrejo resnico. Pot v smrt Dočim so v gozdu ragljale strojnice in so divjale težke granate v vrhovih, tako da je od slokih dreves pogosto ostalo le nekaj okleščenih vej, dočim sta železo in jeklo padala v močvirje in se je lovil žgoči dim po smodniku po grmovju, so potegnili nasilni biriči žene in dekleta sredi noči iz postelj, jih vlekli ure daleč na zasliševanje pred komisarje, tolkli zbujene v obraz, če radi strahu niso mogli govoriti in so jih zaprli v umazane, mrzle kleti. Nekaj dni kasneje so bili sojeni. Celokupno prebival- Enkrat so prisilili sovjetski častniki skupino 300 žena in otrok, da preiščejo za bojno črto zaledje. Ko so se plazili nesrečneži skozi sprednje polje, jih je postrelilo sovjetsko topništvo. Nobeden iz te skupine se ni vrnil. Najstrašnejša je pa bila lakota, ki je trgala črevesje kot divja žival. Lupili so skorjo z dreves in so jo kuhali v nepitni močvirnati vodi. Mnogo otrok je bljuvalo smrdečo juho, če so jo popili in so se vlegli v moker mah in umrli. Začetkoma so matere Se zagreble trupla, s tem da so s praznimi rokami napravile jame in so svojega mrliča zagreble s travo in zemljo. Kasneje tudi tega niso več zmogle. Gozd sestradanih otrok je strmel v matere v hladnih nočeh iz tisočerih zahrbtnih oči. Ni bilo mogoče več uiti. Vsi bi popadali. Popadati in obležati, kot Marija Antonova, ki — njene oči so bile že več dni pod-plute s krvjo in njeni udje zatečeni radi lakote — je včeraj tako strašno vpila in se nato na mah sesedla. Ivan Golovin in Andrej Ragulin, ki sta vedno nosila vodo, sta bila kot >kulaka< ustreljena. Mnogo žena je ležalo negibnih na hrbtu Te dežele so bile torej rešene judovskih pijavk. Vsi izgnani Judje so se zatekli na Poljsko, ker so se jih vse druge dežele branile. Tedanja Poljska je poznala samo tri stanove: plemiče, duhovnike in kmetovalce (tlačane »hlope«); manjkalo pa jim je meščanstva, trgovskega stanu. Zato je »prejela žide z odprtimi rokami. Res so ti ustvarili četrti stan, meščanski, toda na škodo poljskega in ukrajinskega naroda. Dosledno proti Judom Ko je cesar Joeef П. Judom zopet dal nekaj pravic, so se deželni stanovi temu pro-tivill, takratni kranjski deželni glavar grof Itsmberg je leta 1781. celo objavil, da starodavni privilegij mesta Ljubljane glede Židov še nadalje ostane v veljavi. Dne 30. novembra 1809. je postala LJubljana glavno mesto Ilirije, ki je obsegala Kranjsko, Goriško, Trst, Gorenjo Koroško (okrožje Villach), Istro, Hrvatsko Pri-morje, Dalmacijo in Dubrovnik. Skoraj 300 let potem, odkar so bili Hebrejoi izgnani, sta s francosko armado prišla v Ljubljano Žida Abraham Heimann in njegov nečak Moses Heimann. Ljubljančani so se Bicer na vse kriplje branili, da bi krivonose sprejeli v svojo sredo, nazadnje so pod pritiskom tedanjega francoskega intendanta za Gorenjsko, grofa Farguesa, vendar morali popustiti. Po odhodu Francozov v septembru 1818. so si Ljubljančani na vso moč prizadevali, da bi se teh Židov iznebili. Avstrijska vlada pa pritožbam ni ugodila, Heimanni so ostali v Ljubljani, pač pa niso smeli pridobivati nikakih zemljišč. Leta 1842. je dobil nečak Mosesa Hei-manna dovoljenje, da sme s svojim zakonitim potomstvom za trajno ostati v mestu. Magistrat se je zaman upiral odlokom dyonMi gifiazne, Okoli leta 1848. po bila stvo je moralo v nekaj minutah izprazniti vas in se podati na določene jim jase. Njihovo majhno imetje je pripadlo četam. In zgodilo se je, da so na en sam dan pognali 7000 žena, mater, otrok, dojenčkov in starčkov kot živino v gozd, ker jih je napravil dotik z Nemci, po mnenju Sovjetov, gobave. In če je obupana mati rešila v bulastem piskru par funtov moke v gozd, je bila gotovo kaznovana s hudo kaznijo radi sabotaže, če je bila odkrita. Prvi teden je pobrala smrt prve otroke iz taborišč gladujočih, kajti izdano je bilo strogo povelje, da se izključencev ne preskrbuje. Neko noč je bil 70-Ietni Nikolaj Gavrilov prijet in naslednjega dne ustreljen. Nove smrtne kazni so sledile. Ce so omahujoče vodili skozi gozd, so se skoro zrušili radi izčrpanosti. 2e davno niso več vprašali, kaj jim očitala GPU. Bilo je ven-, dar vse zastonj. in samo še vrtelo oči. Ko je letalska bomba raztrgala konja, je nekaj bolj srčnih na kolenih prosilo sovjete za košček mesa. Prodali so jim končno kopito, komad po 150 rubljev. To je bila zadnja juha. Ko je pojenjavalo bojevanje po petih tednih, je lakota iztrebila otroke gozdnih vasi. Mučilci, ki so izdali strašno sodbo, niso več prišli, da pograbijo redke starčke in jih postavijo pred puškine cevi. Toda to bi jim bilo sedaj vseeno. Kroglja je bila usmiljena in hitra. Samo razcefrani gozd, nad katerim se je Siril osladen vzduh po trohnenju, v katerem se je razlomilo močvirje radi mrzlih nalivov, je bil brez usmiljenja in grozovit, ni napravil konca, kjer bi pomenil konec odrešenje. Ko se je vojna nadaljevala, so našli nemški grenadirji napol sestradane na jasah velikega gozda, med mrtvimi otroci, ki so vlekli v zadnjih krčevitih grbih kolena pod telo in med mrtvimi materami in starčki, ki jih jez žrtvovala boljševiška maščevalnost, ko jih je pregnala resnica v močvirnati gozd. Marija Sytova, ki ml je najprej pripovedovala o gozdu sestradanih otrok, je bila upravičene prebivati v Ljubljani tri židovske družine 8 svojimi uslužbenci. Toda mestni očetje so v juliju 1. 1849. z večino glasov eklenili, da se paragrafu 11. občinskega reda doda: »Judje v Ljubljani ne morejo pridobiti posestev; tudi se ne smejo sprejemati v mestno občino.« Pod Bachovim absolutizmom je osrednja vlada stavila takratnemu kranjskemu namestniku grofu Chorinskemu posebna vprašanja glede Židov. Njegov prvi nasve-tovalec grof Hohenwart je pozval ljubljansko mestno zastopstvo, naj o tem izjavi svoje mnenje. Zanimiva so utemeljevanja, s katerimi so se mestni očetje branili Židov. Brezpogojno naj se jim še nadalje prepove bivanje v deželi, kajti »vzrokov je iskati predvsem v njihovih posebnih lastnostih in principih, zaradi katerih ne morejo živeti, T prijaznih in strpljlvih odnošajih m svojimi sosedi. Židovski moralni princip je princip izključitve, zatiranja in preganjanja drugovercev. Lahko bi se Imenoval tudi princip izsesavanja, separatizma in samo-ljublja... Največja nesreča za deželo In bila, če bi se dovolilo Židom v njej prebivati ali celo kupovati v njej kmetijska posestva. Židovska prekanjenost bi se spretno Izmotala iz vseh zadreg vzlic vsem varnostnim ukrepom zoper navidezne kupčije. V malo letih bi s pomočjo posojil In svojega iz-sesavajočega sistema spravili vse ljudstvo na kmetih in v meetu pod svojo denarno oblast ter si z ljudskimi žulji polnili žepe.« Kljub vsemu odporu in vsem privilegijem se je sčasoma naselilo na našem ozemlju več židovskih rodbin, to zlasti po letu 1867., ko je državljanski zakonik zajamčil vsem avstrijskim narodom In veram enakopravnost in so bili s tem razveljavljeni vsi privilegiji. Največji je bil dotok Judov proti koncu prve svetovne vojne in po njej, predvsem seveda v večja mewta kakor Ljubljana, Klagenfurt, Martmrg i. dr., a tudi v manjših krajih so se pojavili poedini Шјв. Na СкнгшЈвко je prihajalo ж povoj. rešena od nekoga, ki jo je dobil v grmovju, kamor se je vlegla, da umrje. 'Nobena teh žena, ki so sedele trudnih oči pred menoj, pač ne bi bila ušla zelenemu peklu izpo< stavljenja, da niso bili tu nemški vojaki, ki so jim pomagali. To pa je bil konec gladovnega taborišča petih tednov, da jih je od 7000, ki jih je nagnala GPU v gozd, skoro 5000 pomrlo. Kriegsberichter Envin Bledow. Popolen uspeh pri Slaraji Rusi (Madaljevanje z 2 strani.j tere mestne dele in predmestja Berlina. Za« dete 80 bile posebno stanovanjske četrti^ Sestrelili smo 27 izmed napadajočih bom4 bnikov. Podnevni napad brzih nemških bojnIK letal proti nekemu mestu na angleški južni obali je potekel uspešno. Nemške in hrvatske čete so-ob sodelovat nju z deli italijanske oborožene sile v več^ tedenskih bojih razbile po Sovjetski Rusiji zasnovano komunistično uporniško gibanje v Južni Hrvatski. Ob težavnih vremenskih prilikah in пач vzlic nehodnosti goratega bojnega svetal ter kljub zahrbtnim bojem upornikov so zlomile organizirani odpor in uplenile orožna in oskrbovalna skladišča. Le slabim ostankom komunističnih tolp se je розге^ čilo, uiti v planine. čistiina ai(ci]a v Bosni ^ (Madaljevsuije a 1 strani.) napadi iz zasede in neprestani boji posameznih skupin z razpršenimi komunističnimi brigadami, vse to je otežilo podjetje. S podporo nemškega in hrvatskega letalstva so razbili naši grenadirji močne sile tolp in so osvobodile po upornikih porušena in izro-p ana mesta in ozemlja. Na tisoče odvedenih kmetov se je že rešilo v osvobojena ozemlja pod varstvo naših vojakov in so zopet začeli s poljskimi deli. Jltetfe tfoepodarsfke noviem Dela ТЛ racloniranje ilvU na Portugalekem ee vrSe zelo pospešeno. V kratkem bodo razdelili že knjižice za racloniranje prebivalstvu Lizbone, Porta in bližnjih ozemelj. Novi ukrepi naj predvsem zabranljo, da bi trgovci Izkorl Kali ubožnejSe prebivalstvo. V Tokiu 86 je vršila gonpodaraka konferenca, katere so se udeležili voditelji vlade kot tudi najpomembnejši industrijalci in finančniki, da se posvetujejo o sredstvih in potih, kako naj bi se pospeševalo gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Kitajsko. Ob zaključku posvetovanj sta govorila Tojo In Aokl, ki sta zahtevala ožje gospodarsko sodelovanje med Japonsko In Kitajsko za nadaljevanje vellko-azljske vojne in za ustanovitev nove Azije. nih letih tudi mnogo judovskih letoviščar-jev Iz Hrvatske in Srbije. V splošnem pa lahko rečemo, da je bilo število stalno naseljenih judovskih rodbin na našem ozemlju vedno le pičlo, ker se tu nikoli nlsoi mogli ukoreninitl; ljudstvo je te pijavke nagonsko odklanjalo. Judovski jezik Židje so govorili in še govore svoj »ma^ pielošn«, t. j. »materinščino«, ki se imenuje tudi »jiddiš«. S tem jezikom so se jeli ukvarjati jezikoslovci šele v 20. stoletju I H. Strack je objavil leta 1916. »Jiidlschee W6rterbuch«, M. Mieses pa leta 1942. »Die jlidische' Sprache«, Ker prevladuje v tent jeziku nemški element, so skušali jezikoslovci ugotoviti, katero nemško narečje je| podlaga »jiddischa«. Nekateri so trdili, da je frankfurteki, drugi, da je alemanski« Mieses pa se je izrekel za bavarsko-avstrijo sko narečje. Kar se tiče slovanskih besed v »jiddišuf, imajo nekatere poljski, druge ruski ali ukrajinski pečat; v židovskem jeziku pa so tudi take besede, ki si jih je mogoče tolmačiti le s slovenščino in so torej morale biti sprejete v »mamelošn« pred letoml 1515., predno so bili židje izgnani s Kranjskega. Po Mieeesu in Rothmilllerju naj bi bile slovenske izposojenke v »jiddiSu«! mezynik (mezinec), pamejlech (pomaleli, polagoma), grabljen (seno, listje grablja* ti), zajec, žedne (žeden, žejen) i. dr., na^ dalje razne tvorbe z obrazili -njak, -nik -niča, -ke, -ina. Za slovenski izraz podku«) piti, torej pojem, ki ga Judje zelo ljubijo, rabijo ti izraz »unterkejfen«, torej unter4 kaufen, dočim pravi Nemec »bestechen«;, Judje so kratkomalo preveli slovenski iz* raz v nemščino. Vsekakor je verjetno, da so vzeli izgnani židje leta 1515. nekatere slovenizme s s&< boj na Poljsko. S tem bi bilo tudi doka« zano, da so prišli predniki poljskih Judo^ vsaj deloma iz slovenskih krajev. Kari MlkUtsck Sovjetsko topništvo jih postrelja Židje v naših pokrajinah Selte 4. — Nr. 27. KARAWANKUN BOTE RamstliK, 3. April 1943. Abschied von Reichssportfiihrer Tschammer und Osten Rcldismlnlster Dr. Doeftbels wflrdlgte belm felerlidwn Staatsakt In Berlin leften und Sdiaften des Dahingesditedenen 2. April. Im MosallisulI Кемл Ktidrtkanile! (and im Dlentttf tnliU| «kf felerlldM Staatnkt fOr den im 25. МЗга vtratorbemn Rtlciii-sportfiihrcr SA-ObergruppcnfGhrcr and ObergebleU-ffihrer der Hitlcr-Jujend Hins »en Ttdiimmer ond Osten statt. Im Namrn des FOhrera wOrdlgte Reldii> minlHcr Dr GocbMs I« ticlenpfandencn Worten das Leben and Sdiaffcn dts DahlncesdhledenM Bnd j!ab zu);lcich d«n GcrOhlcn d«r Тгавег des ginzen dculsdicn Volkes beredten Ausdruck, die besonder* Im Gau K3rnten tlefsten Rfndnick erwediten. Verier dodi der Gao In dem dahlnt«!icliled«nen ReiAisport> fBhrer elnen wohren Frcuad, den nit Giilelter Dek* lor Rainer eine cn^e Kameradsdiaft rerband. Immar vrleder kam der RclchseporifObrer nadi KSmttn, ib-letxt Im Tergangenen Jahre. Him Ttrdankt KSmten die bcAondere FStdenme seiner troDen Spert« veranstaltunsen, die durdi die UnterttOtzung and F8r*or|C des ReidissnoMfiihrera in welt Obar den Rahmen des Caues binauswlrkenden sportlldien Er-elgnlssen gcstempelt wurden. Zahlretdie hohe Personlldikcitcn des Dationalsozk-llstlschcn Deutsdiland. • Reldi.sminlster, Relchslclter. Vcrtrcfer der Partel and Ihrer Glledernngen. des Staates und der Wehrmedit. die ffihrenden MSnner des deutidien Sport* sowle ench Vertreter der *tr-hiindeten und belreundeien Natlonen erwlrsen durdi Ihre Anwesenbelt d.-m Toten die letzte Ehre. Kun Tor 12 Uht trafen die Aa*eh5ri%en dej Dalilnjjesdiledenen ein nnd RelA^mltilster Dr. Gert-bel* eeleltcte sle wahrend sidi die *гов* Traner-ypmeinde zn stnmmcm GruB erhob, enf ihre Pliu*. I.autlose Stille laf Dber dem welten Reum, als der rwelte Satz inm der 5, Sinfonle von Lndwlft таи Beethoven. sesplelt vfn der preuBlsdhen Sfnatskarelle unier I.eitnne von Sinntuksnellmelsfer Robert Нејгег. *иП|1ап|г und del Webmut der Stunde llnafSllig Au.idrad( vcrlieh. A Is die Тбпе verhallt warca ergrlff als Vertreter des FBlirers Reldisminlster Dr Goebbels das Wort, »elchnere den I.ebenswejj des Verstorbenen und um-rlR daj jreSf Werk dieses teireoen KImpfers. das •1* elo unvprnangllebes VermSchlnis Im deutsdita Volk fill allc Zeitrn welterlrbcn wlrd. Reldismlnlsttr Dr. Gocbbcis fohrfe a. a a us' Иап.ч von Т.чсћатгтсг und C.'ten list dem deot-*dtrB ffport wl(dt-r WcltjfUang tersAafft. Er het ihn a us den Nleieriin?en dot PirteljinSnkes la seiner hohi-n Auf«abe namllcb jum Dlenst am Voike •id seiner kdrperllchcn end eeelisdiea ErtOAtl|nn%. turljck*efĐhrt. Das tst seln unbesfriftenei we!f Ober die 7.tU hlnaoi .wirkendts fesdilchtlldies Verdltnst. Die Pulle sHnei ArbelLikraft sdiltn anertdiSpfllcfa. Die »enljen Worts eIne# kurten Nadirofs lenfltan mitht die fast zwanzlfitahrigf rastlose Titlgkalt elnef Im erfentlldien polltlsdicn Dienst stehenden Kimpfer-lebcns vollkommen za nmrelfteo. Voll Bewnademnf adiant die jente Welt «u{ diesa einmallfte sportlldia Ertlchunj eines Volken, die ihren Ausdrudc In onvar-jleldilldicn l.elstunyen auf alien Spertjtebleten findet So wlrd von Tschammer and Ostsn In der |авмо Kuliurwclt Kdnder deatsdirr Kraft nnd Disciplin, tlberall. wo tr mil selnsn Sponlim aoftrlit. spOrt man don Geist des neuan natlonslsoiialistlsdieii Deutschland der sdinell Bande anvtrntBlldier Kama* radsdiaft nnd zumelsi Fmndsdiaft ca knflpfeo »er-etoht. Mil Fa; nnd Redit квппсп wir heote an seiner Babrt von ihm sa;en. daB ar der erste und crfoll-rclditte Botsdiafter dee deutsdien Sports in alter Welt war. In selncm Wirken xeldinet »Idi das BIM eintr Per-sSnlldikelt, die well flber deo T«; und dl# Stond* hlnae* Ton Bestsnd blelbcn wlrd. Bexabt mit das Fahigkeiten einee (roSen Volkaerxiehtrs. reldi ks« schcnkt mil einem rltterlldien und edlen Herzen er flillt er seln Werk als trener Gefolgsnxmi dee FOli-rers. Seln Name und der Zauber aelnar PeriSnltdi-leit werden weiterlebin in una and in kommenden Gcneratlonen Mil selnen ^Iten SA-Kameraden. der dentedien Jujend nnd alien denlsdien Sportletn ge-denkt tn dieeer Stunde daj jtinza Volk in Dank-barkeit dee ersten ReldissportfOhrera: Wir babes Ihn *lla verlcren. Idi bin Uberseugt. JaB wenn man derelnst die Gesdiidite unserer Tags edireftt. dtee audi dee Mannes ehrend gedadit werden wlrd. aft dessen Bnhre wIr heuie atehsn des ersten national* sozialtatlsdien Reidissportffihrara Han# топ Tsdiam-aier nnd Osten Elm kimpferisdiaa I.eben 1st mil ihm xn Ende ge-jangen. Viel »u frUh Mr una alle 1st Hani von Tsdiammer nnd Osten von one %eadileden. Ala Offlzler begonn er seine Anffaba. al* SA-Mann trai «r In dlf Politik ein ak Sportsmann beiann ar aein gr.idiiditlldics Werk und als politisdier Soldat de# Fiihrers bet&tlgte cr sidi auf alien Gcbleten. In die seln Anftrej ond Lebenswerk Ihn beriefen. Der Fflhrer erweiet Ihm die hSdiste Ehmnf dadnrdi daB er die Verbringmig der Ume mit aelner Asdie In die Langemardi-Hallt im Rtldissport* fcldas verfUjjt hat. Die sterblidten Oberrasta Han# von Tsdiammers sollen ihre bleibende Stltte Inmltlen des Reldisspertfeldes finJen, auf dcm er Im Leben die erSBten Trlnmphe seiner Arbeit faiert*. 81# ta femste Zelten sollen sla hier ипцеп von der f«rt' wlrkenden Kraft einer Idea und einar iroften Per-•dnildikeit dee nationalsozlalistlsdien Raiae#. Im Namen dee FUhrers пећпм Idi nun Ahxdited von Dir. lieber Partelgenosse Hani von Tedtaimner und Osten. Er irflBt Dldi zum lelitaemal dnrA trtelnen Mund. Mil ihm grOBcn Didi Delne Partal end Dalle SA in dcnen Du aufgawadisea bist. d en am Do •or Rabm und F.hra einbraditest und die Didi da#-kftib mil Siolz zu den Ihren tlhlen. (rflfien Didi Dell« alien Frennde. die Didi mil Sdimen and Weh* mot aos Ihren Reihen enile#eee. nm Did: niemal# (s vargessen jrUSen Didi Milliwien daotsdier Sportier dcnen Du (je'lebter Fiihrer und verjSttertea Vor-bild warst, ;rOBt DIch aber audi das ganze deutsdie Volk, dem Dcin KSmpferleben lalt und in desem Dlenst Du Did* verr.ehrteat. Id" ' r!'" Au'ttaf Dtr nnaat l#ti Labewohl susurufM. In NaiMM d# Ffkftn Wa 1сћ selnen BlomangruB vor Deiner Bahre nicder. &r apU Aitsdrudi dar listen Dankbarkell und Verhuodcn-Mt Mis, dk at Dlr fdr Deia rakha# mod ncfftUw# Lcbto trn DUMt «8 Am sod «a wln#n Werk mt-gueobriogt P(ir fhn und Mr пш аПс blclbft Do, ir«e Dtt тм hnmer geweeen bUt: d«r Bee ten e!n«r ta imsercn Kifflpftmihen and iedtm Deiner Frenadt nod Mlt-etrtlter eteti eia goter, treoer Kamerad. Aber aadi Im Namen dee fanzen dentedien Volkee rufe Idi Dlr ansern AbschledegmB to. Dank (Or Dein Leben. Dank for Debi Werk I Wir werden Dicfa nie vergeseenl Wiihrend die Febnen and Standarten elA etnkten nnd dee Lied vom goteo Kameraden ertfinte, legle Dr. GoebbeU den Krani dee Fttbrene nledtr, der адаГ der Sdilelfe die Worte ..Adolf Hitler" t nig. and тег-* elite кпгм Zelt Im etillen Gedenken an der Bebre. Ak dena die Lleder der Nation terklmigen waren. trat Dr. Goebbele to der Witwe and deo Qbrlgen AngehSrigea. epradi Ihnen dae herzlldute Belleld dee FUbrers eowle eelne cigene Antelloahme aus nnd verlleB mit lb men den Moealkeaa). Minner der SA-Standarte ..Feldhermbelle" traten an den Sarg heran nnd trugen ihn «nj dem Moealk-eaal. ihnen vorao die Tr&ger mlt dem Krant dee FUhrere and dcm Ordeneklwin. Nodi etnnvil scnkten eldi die Fahnen and die Anwesenden grilBten die Trenergiiete mlt erhobener Rediten. Ak der Sar; «af dem Ebrenhof encbien btlUe eln Kommando eof und die vor dem Eingang angcfre-tene, aug |e «lner Kempanie dc.s Hcerc«. der SA-St«nd«rte „PeMherfnhelle" und der Waffen-^f be-stehend« Tnuerpcmde prieentltrte do« Gcwehr. D«r Sart worde auf die mlt »edu Pferden bcspannte I^fette gefaoben and. nadidem die waffemragenden Elnhelten sowle die Krant- nnd OrdentrSger an die Spltze getreMn waren, setzte (idi der Traucrkonduki in Bewegong didit gefolgt von den AngebSrieen und elner groBen Zahl von TrauergHsten. RcIcnMport-fOhrer Ton Tediammer mid Osten trat eeine Ictzte Fahrt an. Vorbei an TeMenden von MUnnem ond Frauen. die In dlditea Reihen die StraBen eaumtcn nnd dtm Dahingesditedenen den letzten GruB cntbotcn. be-wegte sidi der Zng iiber die WllhelmstraSe. (Inter den Linden and die Oet-Woet-Adise bis zum KIcinen Stem. Hier h lalt der Trauerkondukt Der Praientler* maradi klang auf und nodi einmal prSeentlerte die Truppe da* Gewehr. Dann flbernahm eln motorialer-tea Fahneng den Sarg ond welter bewegte »Idi der Kondukt Dber die Ost-Weet-Adisc und den Hohcn-zollerndainm zum Krematorlum Wilmeredorf. wo die absdilicSende Trauerleier im engeren Famltlenkreise atattfand. In Maiz 149 Schiife mit 926.600 Brt versenkt In 10 Tagen 456 Sowletpaoier vernlAtet - Fortdauer sAwerer HSmpfe in Tunesien An* đem FQhrerhaoptquartler, 1. April. Dis OberkomniMdo dcr Wtbrmadit glbt bekanntt BtSrkcra ftlndlidi* VorttoSe gegcn di« Nordfront du Kuban-BrOdtenkopfea wurden blutig abgewlescn. Von den flbrigen Ab«dinltten dtr Odfront wird Bor Srtlidie Kampftillgkel« gcmtldct. Die Luftwaffi versMktt tinta fclndllcfaen Fracfater Ton 2000 Brt an der MurniankOnte. In der Zeit vom 21. bis 31. Mln wurden an der Oft/rent 456 Sowjetpanier alltia durdi Vtrbindt dM Hecref nnd dtr Waffcn-ff Mrttort, trbeulet odcr b«wt|ungsunfihig gtadioaseB. In Tunesien sianden unsere Tmppen audi gestem ll fdiwtrcn Abwehrklmpftn. Obtrlegene brillsdie ■nd nerdamerikanltdM Vcrblnde tersuditen vtrgeb* lldi, durdi Umfaaeimg Tell# dtr deoisdi Itallenlsdien Truppen abrasdinelden, Ob«rlegent FQhrung und die Kampfleiatnngen unserer Tmppen h^ben bisher alle dleie Abtlditeo des Felnde# Tertltclt. Bel elntn TigetanCTlff fdndlidwr Bomber auf Rotttrdaffl warden WouTlertcl dti Inntns'adt sdiwer getroffen und hohe Verlustt onter dtr BevSlkemng rerarsadit. In den heuligen Morgenstunden flog eln einzcincs vlennotoriges feindllclies Magzeug onter dem Sdiuti der Wolken in nordwcetdcuuchct Gtenx-gebiet eln und warf mehrere Bomben. E« wurde ab-gesdiosgcR. Im Kampf gegen die britischen und amerikanlidien SeeTerbIndungen verscnkten Umerseeboote im Mart 138 feindlicfae Handeksdilfle mit 851.600 Brt und torpedierten 18 weltere Sdiiffe Die Luftwaffe ver« tenkte im glcidien Zeitraum 11 Handelasdilffe mlt 75.000 Brt und beadiHdIgte 39 Fradite' mit lunam-men 220.000 Brt, von det,en ein Teil cbenfalla al* versenkt anzuaehen ist Damit wurden Im Man 1943 mlndestene 149 feindlldie Handelandilffe mlt 926.600 Brt venenkt. Audi Im Kampf gegen feindlldie Krlegwdiiffe waren Kriegsmarine und Luftwaffe erfolgreidt. Leidite Svestreltkr3fte versenkten 2 ZersiSrer, 7 Umerseeboote und 9 Sdinellboote. Eln welterer ZerstSrer wurde durdi eln Unterweboot verienkt 2 Zeratorer and 7 Sdinellboote aind beidildigt wor-den. Die Luftwaffe vemiditete 1 Unterieeboot und 1 Geleitboot und besdiadlgte 2 ZerstSrer, 2 Unter-seeboote and 1 Vorpoatemboot. U-Boot-Wblfsiudel oni alien Weltmeeren BrItlsAe ond USA-Fadileute za den SAlffsraumverlnsten - Sdiledite Prognosen hk, Steddiolm, 2, April. (Eigtnberlcfat) Mit der Vertenkuog von 17 weiteren Schiffen hat die deutsdte Unterteebootwaffe da« Mdnsergebnts du Vorjahres um eber 50 ». H. libertroffen. Der Ab-»Aot ton fOnf idhweren Bombenflugten^eii mlt den Bordwaffen d«r UntarMeboou wlrd In FadikreiMO al« teradein lenaatlonell bezeldhnet Gerade dleser Erfoig wlrd dera Gegner viele Heffnnngen nehmen. Cr let nidit mehr to, daB nidi die Unterieeboote von fedeffl Flugatug ttnttr Wuse* drildten laeeen, son-dem audi talt dieiem Ftind dao Kampf mit Erfoig tofnebmen. In engtlsdiwH nnd amerlkanlsdien Fadikrelaeii wer-dtn УОГ alien drel GrUnde fOr die U'Boot-ErfoIgi angegcbeo: I. Deutidiland kann aofolge ttinet ge waltigto U>Boot-Bauprogramms letxt auf alien Weltmeeren mehr Unterieeboote elnlttzen all female In der Geidilchta del Welikrlegea; 2. die amerika-Dlidies Nord- and Sfldfronten waren linge Monate hlndardi eln belnahe webrloin offence Angriffi-gebleti 3. die Aotweltang dee U-Boot-Krlegei auf dit lastraliidicn Gcwatier den Golf von Beagaien, die Sdiiffabruwegt um du Kap der Guten Hoff-nuog nnd auf die oatafrikuisdie K date stellt der-trtige Anfordernngen an daa ohnehin iiberlutete Sidienmg»«Yatem, daB man Immer wieder lu dem vtnwfifdten Notbehalf graifan muBu. adinelle Sdiiffe ohne Gelelt fabren zn lassen. Hacten (8 Im ersten Weitkrieg 169 feindlldie Untcrseeboote. wlrd in London сгкШп termodit. die britisdie Inselwelt belnahe auszuhungcm. um wievlel katastrophaler sc* die Versorgungslage Eng-landa heute. da Hondcrte voti Unterseebooten monate-lang ohne Unterlafi die Zufuhren lofhlelten. Zum Sdiutza dtr Gelcitziige aetzten England und die USA auBer Lingstredieobombem and Plogbooten In letz-tar Ztit audi Sdiiffe mit Katapultflugzengcn und HilfsflugzeugtrHgcr eln. Aber trotzdem aInd die eng-lindicn nnd amerlkanlsdien Sdilffaverluste an: den Geleltzflgen nidit jeringer, aondcm Im Gegenteil grdBer gewordea. Der Voimaisch im Dschungel Burmas Brster lapanisđier Frontberlđit aus dem burmeslsđien Kampfgebiet rd. Teklo, 2. April. (El|ener Funkberidit.) In •Jtpaa wnrd* fttzt der trat« Frontbtrtdit топ den Ktmpfn In Nordbormt verSffeotlicht. Dar Baricht achildart dtn Vonnarach nod die Bcaetzont des atra-tegiadien Punktea Samptaban. etwa 200 km nSrd-lidi von Mytkyini, elner Station, dit In Frledena-lelten und Rtlsendtn Uourkonft gewkbrtt. Dlcaar Ort. la dtm tahireidbi Bnnialowt dtr brl-Mach-lndladien Venrtitnng liagen, wurde zum Mittel-punkt det aoflladien BemUtiungen, durdi Nordburma line neoe Verbindang iwlsdicn Indlen nnd Tidinng-klng ta idiaffen. Mlt dtr Elnnibme dltaea Ortei kSnnen dlt britiscbea BamUhungen tla giadieitert •aguthra wardaa. D(T lapaaladM Voraaradi fiihrta ttber 200 km durdi wtgtloaen, fnditbtiBea Dadiuagal, nnd ea kana ala eina henrorrasende Lelatung angeaehen werden. dafi die japanliatn Truppea dleit Strede lanerhalb itdii Vodita, toa ftladlidun Flitgtm atm kellatlgt, Qbtrwlndaa konataa. Beaoadar# dlt ItpaaladiaB Pioaltre, dlt dtr Hauptmadit dit Wege bahntaa, leiataten UatrfaSrtea. SSgtn konnten zum BanmfSlIea nldit beantz. werden, dazn war dai Holz n grlhi nnd aaftlg. nad lO erwlesea aidi dla bnrmt* alidita Azt* tla athr aflnlldi. Dla Truppen Iltten uattr der imtrtriglldi heiBtn Ftoditigktit. wtldi« aalbat 1b dtr aogtnannien trodwnen Jabreazeit den Bodea Immtr inmpfig halt Wenn eIne ŠtraBe erreidit %ordt. daan muBtea zutrat almtlldie Minan entfemt wttdtn. Ntben kllnattadiMi BAwltrig&Wlam utiltaa dit Tropfa atadiartal adm Ма^ trtrtg««. Blat* aaiitr oad tadtraa Uagtrleftr mtdua al* bt« mcrkbar. Hltau ktm. d^. nadidem der Vormtiadi d* Dkc iM Wi m* Mlltkttaa dtr Nadiechtib tasblleb. so diB die Tmpp* sldi grpft-icntdls von DschungelfrUditto em&hren mufite, Nur •b nnd tu gib t$ etn« hddist »lllkommen« Ab-wedislung, wcnn feindlldie Floftenge. die Ihre eige-nen Tmppen aus der Lnft durdi Abwerfen von Pro-vlant verpflcgcn *ollten. Ihre Lmiten ain falsdien Ort tbwtrfcn nnd «0 m elner Verbee>eruog der |apa-oisdien Verpflegnng beitragen, Verbande der JaptnisdieB Luftwaffe ffihrten am Dienstag elnen uberrasdiungsangrlff gegen Hslnhwa und Anhawa, widitige feindlldie Stdttpunkte In der Provlnt Honan, durdi, tbenao anf Menghws, elnen strtteglsdien Pnnkt im mittleren Teli der Provlnz Jiinnan, und vemraaditcn emsten Sdiaden bd dcn Militireinriditungen dieser Geblete, wle eIne In Sdianghal eingetroffene Meldnng besagt. Drel Jahre dilneslsdie Natlonaliuglerung In Nanking Peking, 2. April. Eine eindniAsvolle Peier fand auf dem Hwaijantang-Platz in Peking unter der Sdiirmherrtdiaft det norddiineiiidien politi-(dien Rates itatt aut Anlafi det dritten Jahret-tagei der RUckkehr der diinesisdien Natlonal-regierung nadi Nanking und der Sdiiffung des norddiinesisdien politisoien Rates. Nadidem »on dem Vorsitzendeo d*s AussdiuiKs Tsdiu Sdien und dem Oberiten Belehlthaber der japanisdien Armee in Norddiina, General Okaniura, sowie dem iapanlidian Gesandten b Peking General-majer Mieuwa Aaafradien gtkaltca waren miniM dit FeitrlidUkett«*, м denea diplomatiidie Vertrattr Deutidilands, Italieni und Spanieni to-wie andert hodiMchende Perifinlldikeiten teil-уакоиа. шк H«ilrui«a Ilngarns Eultusminister In Berlin Berlin, 2. April. Dtr "kSnlilldi migarUcbe MinN ster flir Knlfns and MfrotHcfifii Unterridit Jenj Mcrse V. Szinye traf am . 29. Marz zu cincm mchr-Uigl|cd Bcsuch In der KeichshauptHUdi tin. der der Besichtigung von ElnrichtunRen des dcutschen Er-ziehungs- und Bildungswesens gewidmet seln wird. Der Mlnliter wordt bit seiner Ankunft von Reidis-erzichuDgiminUtfr Rust. Siaalssekretar Zschintzsch. Gesandien von Twardowski vom AnswSrdgcn Amt sowle dcm Vlzeprlsldenten der Dcutsch-UngarHdicn GwclWaft Admiral von Freyberg auf das herz-lichste begriifit. Fllegertod eines Ei(henlaubtr!igers Berlin, 2. April. Hauptmann Sctz. Gruppcnkom-mandeur in einem Jagdgc!idiwnder ausgezeichnet mit dem Eidienlaub zum Ritterkreui de« Eiseracn Kreuzes, 1st. nadidcm et o seincm letzten I.nft-kampf drei Gegner beilegt hatte. ebgestflni und hat den Fllegertod gefunden Rooscveits Faust am Amazonas tc. Rom, 2. April. In der groBen Kiistenstadt Belem an det Miindung des Amazonas In Bra-silicn haben die nordamerikanischen Heeres-behdrdcn die ZurOckzlehung der dort unter-gebrachten brasilianischcn Truppen von der bra-sllianischcn Rcjicrung gcfordcrt. Die brasilianischcn Truppen sollen durch nordamerikanisđie Marinclnfanterle ersetzt werden. Dcn AnItB oazu hat eIne Rcihe von Zwifichenfiillen und Sebotageaktcn abgcgcbcn. durdi die vor allem die Zufuhrwege fiir die Industrie betroffen werden. Aber auch die Arbeiterschaft auf den Plantagen Im I.andeslnnern hat die Arbeit nleder-gclegt, die Plantagen veriassen und sidi an die KUste begcben, well sic nldit fUr die USA roboten will. Die brasilianlschen Truppen bitten dagejcn nidits unternommen. Bin Opfer deutsdier Naditjiiger hw. Stodtholm, 2. April. (Elgenberidit.) Der grotte englische Bomber, der in der Nadit zum Sonntag brennend iiber Sdiweden abstiirzte, war, wie Inzwischcn bestatigt worden 1st, an dem Angriff auf Berlin beteiligt. Es handelt sich um elnen vlermotorlgen Halifax-Bomber mlt tieben Mann Besatzung. Br wurde, wie die Besatzung gestand, eln Opfer deutsdier Nachtjagcr. Sie hinderten ihn, wie yciter ausdrtlcklidi zugegeben werden mufite, llberhaiipt an der Erreldiung der Relchshauptstadt und verfolgten Ihn Uber die Ostsee. Alle Benzintanks waren durchsdiosscn. Als das Flugzcug vcrungliidcte, hatte es noch eine groRc Zahl von Brandbombcn an Bord. Die Maschine wurde bei der Explosion so zerstott, dafi nur nodi handgrofie Stflcke Ubrlgblltbcn, Die Besatzung. von der ein Teil bus Kanadlern bestand, euchte sidi deit Ansdiein zu geben, als hatte sle — Holland erreichen wollen. VerSnderungen im angarisđien Kabineti Budapest, 2. April. Der mlt de' leltung des Handels- und Verkchmmlnlstcrluma betraute Indu-strlemlnlmer Dr. Jodtf Varja wordn. »1, м1п_Да-sudien bin von seincm Posten entbunden. An seiner" Stelle wurde zum Handels- und Vcrkehrsmioister der bisherige StaatssekretSr im MlnlsterprSsidlum Dr. Zslndely. zum Indusuiemlni.iter Geza Pomemisza ernannt. der dieses PortcTgpiUe 1ш Kabineti Gombot sdioD elnmal Innehatte, Der Zynlsmus der Mordbrenner Stoddiotni, 2. April, TDer brltlSdie Ltiftfahrt-oimister Ardiibatd Sinclair erklarte am Mittwodi vor dem Uatorhaui, dafi die von d(n britisdien Bombern „angegriffenen Ziele »usnahmilos mili-tarisdien Charakteri" seien. Wie man jieht, kennt der britisdie Zynismui k eine Grenzen. Die naditliclien Mordbrenner bombardieren reine WohngeKtiden, Kranken-hau*er und KulturstStten, der Britisdie Luftfahrt-minister aber stellt lidi hin und spridit von „*Ui-nahmslos militSriidiea Zielen". Die VOIIier Enropas danken! Budapest, 2. Apiil. „Die zehntautende hinge-mordcten Geistlidien. Angehorige der Intelligenz-berufe und Bauern in Estland, Litauen und Lett-land, die cerwfljteten Kirdien und die zu Ge-Hlden del Todes gewordenen Lander dei Balti-kumi konnen keine Nation in Europa fiir die Segnuagen des BoUdiewismus begeistern. Die V3l-ker Europas bedanken sidi fiir die nordamerika-nisdie Grofirilglgkeit, mit der es Ihnen gnldig anheirngestellt wird, lidi dem Bolidiewismui auszulicfern". Dies ist die Antwort, die „Uj Magyarisag''^ am Mittwodi dem (rtiheren USA-Botsdiafter in Moskau, Davis, auf seine, wie cr sagt, „persčnlidie Ansidit** in der Zeitsdirilt „Life" erteilt, worm es heiflt, die Sowjets wiir-den iich dem „Wunidi" von Nadibarttaaten nidit veridilieQeo, die „freiwillig" Ihre Aufnahme in die Sowjetunion verlangen. Neuer Scfilflalirtsskandal in den USA tc. LIssabon, 2. April. Dcn „empSrendsten Škandal in der Gisdilchtt dff USA-Marine" nannte der USA-Senator George . Aiken die T&tigkelt der nordamirlkanisdieD Bundessdiiffahrt^behorden. die sidi elner ungeheuren Korruptlon scfauldig madicn. Aiken warf olesen BehGrden vor, si* hSttcn ohne gesetzlidie Vollmacht Ihren Fonde um Ober 100 Mil-Monro Dollar erhdht und wudisrlscfa hob* Preise beim Ankauf vot Sdilffen mug Privatbeeltr bezahit Der Senator erklart welter, dafi «r mlt sciuen Andcutun-gen ledlglldi die grSbsten VerstBfie berllhrt habe. „USA lebbaft interessiert" Bangkok, 2. April. Es kt trsttunllch, mlt weldier Offinhelt die USA eiagestehcn. daB tie langsam, aber sidier England* Erb* in Indian anzutrelen ge-denken. President Roosevelt* pcr;6nlldier Vertreter In Indlen William Phllipp erkWrte tniafilldi elner Preesekonferenz In Bengtlore tr Kabf dis grOKt* InteretM an Indlen* Zukunfi Id wlruchaftllditr, flBtazlelltr umd pelltlidier Hlmalcht Er betontt, welte USA-Krelse selen hente tn Indlen lebhaft Interessleft, was dnrdi die Anwescnhelt zahlreldier patK Amrlktatt Ш WW mrotildwi !PoT)otn. ћ. nnr'l!) ints. K A П Л W Л VKRN 40TR stran 5. — ftlfv. 27. Qm <^i4innpunkt doh V iariscH dneva Aui dem Nreiie Hralnliurg BtaJBsnng der Kriegs-WHW-Wertsdielne Izplačilo vrednostnih papirjev vojne j ' zimske pomoči DfT Relrh^heniiftraK^to fUr das Krlpjfswln-terhllfswerk dPs dpufsclipn Volkes glut fol-SrnUes bckannt: Die OUKIgki Itmdaiipr di r MVrtBohplne dos KrlpgsHlnlrrlillfMm rkf* 1942/4S eiidet mit dnn SI. Mtlr/, 1048, d. h. Ill* zu dlesem Zclt|iiiiikt mllMcti die WrrttirliPJne von den Botrpiiten den VVIIW In Zahlung gp-jfebcn spin. Die KlnlosungHfrlmtpn mind win folgt festgpfictzt: 1. 1,1* /.um 31, Mai 1943: KlnloAung der \Vprts<'hplne durcli dpn Elnzol-handpl bel dpn KredlMnstltut* n; 3. Ills 13. JunI: Abrechnunp der \\>rt.4Plielne durch die Kredit-institute bpl Ihrpn Zpntmlstollen; S. tils SO. JunI 1943: Ahrerlinung der ^ ertxrhpino dnrch die ZpntralKtellen dpr Krpdltlnstltuto tipJm KuichHbeauftragten fUr dae \Vlnteriillf<«-werk. Die noch bcl den EInzelliandelsKpechaftpn beHndllehen W'prtiw hplnm des Krlegswlnter-hllfswerkes lB4l/4!i wfrden his znm 31. Mai 394S von der DIenHtHtelle dps Koirhsbeaiit-tmgten, Berlin SO 30, elngelost. Nju-h dleseni Zedtpunkt verlleren die W erts« hclne des Krlpgs-wtntorhllfswerkce 1941/42 Ihrc GUltlgkelt. Sportsdiuhe und Sporthemden športni čevlji in Aportne srajce Die am 1. Jttnner 1943 In Kraft petrptene Neurpifplung, laut der der Beriig von Scliuh-wrrk nlcht nur bcziigsphPinpfllrhtlK 1st,sondern audi die Abgabe von Punkteu der Kelelis-kk'ldorkarte erfordert, Ist nueh ant Turn- und Sportsohuhe ausgedehnt worden, liel denon die Ahgabppfllcht einheltllch aut den Katz von dret Punktcn festg^setzt wordpn 1st. Dlo Punkte-Abtrpnnung prfolgt durch den Handler. Von dor Punktabgabe Ix-frelt sind nur soleho Verbraucher, die kelne Kelehsklpldprkarte be-fdtzen, also auch alle lin NSItL sportllcli tiitlgen WehrniachtuiiRehttriffen. in dlpwn 1-alien wlrd diis Wlrlsehaftwamt den Bezujjf-m hein mit dem Vemierk »Obne Punktubgabp« versehen. Turn- und SiKirthenidpn warden In Zukunft nur noeh gegeu Bezu^scheln ahge-pebcn. Die BezugNcbelne slnd untor .Vorlage finer voin RlngfUhrer bi^stiltlgtpn Bpdarfs-iieschelnlgung des A'p.relnsfUhrors belni zu-BtilndlKPii Wlrtschaftwinit zii beantrapon. Die M'lrtHt'haflsamter treiinen hel Ertellung des BezugscheUies 8 Piinkle von der Klelderkarte ab. Ohne Beiuguclielii werdeu Turn- und Sport-hoinden nur gejfen 10 Punkte der lOelderkarte vtwkauft. Nur lebenswlditige Lederwaren I e Življenjskovažiio usnjeno blago Nach elner Anordnung der Belchsstelle fUr IxMlnnvlrtschaft voni 19. Milrz 1943 dUrfen Im I-'nkunpsbcreloh l^derwirtsehaft — dlose Be ^'•"hnung wlrtl erstmalig in finer Anordnung Kebraucht — nur noch 1 ertlgwaren hcrgestollt Averden, die von der IlelPhsstelle ausdrUckUch zugelasspn slnd. WUhrend blsher noeh Leder->»'aren erzeugt werden durften, die nlcht aus-drUckllrh verbotcn waren, tritt Jetzt Im totalen Kriog и1в In anderen l>enkungsberelchpn an die Stelle der Verbotllste die Produktlons-planung fUr alle noch zugelasspnen Ledpr-waren. In plner ergiinzcndcn Anordnung vom 20, Milrz 1943 Uber die HerstPllung lebens-wlchtlger Erzeugnlsse 1st cln Katalog Jener Kertlgwarpn ans Lcdpr und Lederaustausch-Btoffen aufgestpllt worden, die kUnftIg noch erzeugt wprden dUrfen. Dazu gehorpn neben l-odertrelbrlemcn, Ausrtlstange- und Arbelter- Kralnbiirir. (Zopet nov otroški vrtec NSV.) V Falkendorfu, občina Kralnburg, je bil Izročen nov otroški vrtec svojemu namenu ob veliki udeležbi prebivalstva po Krelestabs-lelterju Pardatscherju, kot zastopniku Krelslelterja. To otroško dnevno zavetišče NSV nudi eo malim otrokom čez dan nastanitev in je tretji v občini Kranburg. GullanfelH. (Šolanje.) Pred nekaj dnevi se je vršilo v Ortsgruppl Oallenfels večerno šolanje. Krelsschulungslelter je govoril o snovi: Totalna vojna. Udeleženci so z živahnim zanimanjem sledili govornlkovlm izvajanjem. St. Martin u. d. GioBgHilcnberg, (Zbirka.) Uspeh nedeljske cestne zbirke za zimsko pomoč je prekosil zadnjega. Znašal je 1200,82 Relchsmark. Nakiaa. (T o v a r 1 š k I večer.) Tukaj se v Marinichkovl gostilni pred kratkim vršil to-varlfiki večer ožjih sotrudnlkov. Ortsgruppen-staba. — Zadnja državna cestna zbirka je tukaj znesla 623.02 RM. ŽMisclicnuilHsorn. (Iz vaške kronike.) Pri zadnjem apelu NSDAP je Ortsgruppen-leiter reševal razna vprašanja o poteku posameznih del Zeli- In Blockleltcrjev ter pri tem dal zopet nova navodila za bodoča dela, posebno za zbirke po hišah. Istočasno se je vršilo kratko poučno predavanje o židovstvu pod vodstvom šolskega upravitelja D6brenteyja. — Pri tokratni cestni zbirki so zbirali funkcionarji DAF ter so nabrali prav lepo vsoto RJkI 1161,85. — Na Ladij! je umrl prevlžtkar Andrej Lustrik (Matijev očka) v visoki ata- tUulmannndorf. (Smrtni pri me r.) Po kratki bolezni Je umrla kot irtev materinstva 24. marca 28-letna Mlnka Techeme, rol. Mulci, uradnica pri Landratu v Radmannedorfu in žena Gendarmerie-HauptwachtmeUtra Franza TBcherne. Umrla je i* znane rodbine Mulet iz Unterlelbnltza pri Radmannedorfu. Neumarkti. (Zborovanje.) V soboto, 27. marca, je bilo v dvorani »na Skalcl« zborovanje NSDAP, ki ga je otvorll DAF-Wart Pg. Gelaiendorfer. Krelipropnganda-Iclter Pg. Oberdorfer Iz Radmannsdorfa je razmotrlval aktualna vprašanja. ABIln-. (Pridno zbiranje.) Deutsche Arbeit ont Je razvila pri zadnji državni coet-nl zblil.. preteklo soboto In nedeljo živahno delovanje. Pridni Ortsobmann Pg. S e m 1 a k Je znal pripraviti obrate za večje žrtve In le s »vojlml najožjimi sodelavci pridno- zbiral Ж hutzartiki in usw. auch 8chulranz<.'n, Ein-kuutsbphUltnr, UridhiirmMi, cinfm-he Klclder-gUrtel, Uhroniirmblindcr, Handm-huhe uew. Zum Ifnkungabcrrich Leder\virtNchnft ge-hiiren nlcht die Scliuhp, die von dur Gemein-Hchnft' Scliuh« 1k'« Irtwiiuftct wOrdcn. Joduch botrcut /Ho IlclchMtfUc Lcdrrwlrtnchnft aiirh die HerAtrllung von Elnkaufnbehillt<>rn, Gfld-biireon. Brief- und Gpld»chelnta«chpn, Kofft-rn auM nnderrn alu ana LfiderauNtaiinchntoffpn ge-mcinsnm mit den zuHfdndigty ReU-hMiteUen. Die Heiratserlanbnis des Soldaten Ženitno dovoljenje za vojaka In den Beatlmmungen der Hetrataordnnng der Wehmwcht fUr die Dnuer dee Krlegos tat nngegeben, wer flir die Ertfllung der Ilnlrata-erlaubnlg zuatundig 1st. Den Soldaten let daa bekiumt bzw. sie kSnncn en bel der Truppe lelcht fwitatellcn. In der Praxis war ebcr die Frage aufgetaucht, ob fUr den Standesbeamteii nun die Verpfllcbtung boateht, In jedem Fall zu prtlfen, ob die Holratserlnulmla von dem zu- ros ti 86 let. — Istotam Je v »taroitl 76. let nenadoma preminul taCasnl cerkovnik Simon Jamnik, ki Je Se prejšnji dan Matljevemu očki zvonil. Bil je dolgoletni član papirniškega delavstva. Oborožena sila zbira 3. in 4. aprila v liraliiburgu Gori navedena dneva bosta tudi tokrat dokazala povezanost med nemSkIm narodom in oboroženo silo. Nemški vojak, nosilec orožja naclje, se bo zavzel ta dneva kot del In živ člen narodne skupnosti z vsemi močmi za največjo socialno napravo, zimsko pomoč nemškega naroda, civilno prebivalstvo bo pa Izkazalo z veselim darovanjem za WHW svojo hvaležnost za branik domovine, nemško oboroženo silo In njene enkratne uspehe. Geslo dneva se glasi: >Z ostrostjo In žrtvijo do zmage'* Ostrost, s katero se mora bojevati oborožena sila na fronti, mora biti tudi smernica za žltje In bitje vsakega posameznika v domovini. Samo če tako korakata fronta in domovina v Istem koraku, nam Je zmaga gotova, Zato se navdušite za dnevno geslo; »Z ostrostjo in žrtvijo do zmage!« Kot prejšnje leto se vrSe poleg cestnega zbiranja dne 3. In 4. aprila koncert na trgu, kosilo z eno samo jedjo, koncert WHW Itd. Posameznosti sporeda so razvidne Iz lepakov In epo-rednih listkov. Sporednl listki se lahko dobe v uradnem prostoru Wehrmacht — Standort-aitester, Lalbacher StraUe 1/1. nadstropje. Družabne prireditve v hotelih Novak In Pear so pripomogle, da se je uspeh zvišal, Frnuen-schaft ABllng, ki je bila posebno počaščena, Je v večdnevnih pripravah skrbela za telesno dobro gostov In navzoči so bill deležni prav posebnih dobrot Iz neke vrste kuharske umetnosti, kot n. pr. tort, na razne načine pripravljenih slanikov, obloženih kruhkov In pudinga. Tako so umne žene razumele poživiti darežljl-vost gostov In doseči Izredno zadovoljiv uspeh, ki Je eden najboljših Izmed vseh doeedanjlh v ABlingu, * Hraii stain s telil. (Umetniški slikar Koschel Sestdesetletnik.) Daleč preko meja gorenjske domovine poznani umetniški slikar Max Koschel, čegar dela se sedaj lahko stamliKPn VurjTPsetztPn atlM^ohtcIlt wurde h/«', ob Georg!« »Da, prosim!« »Če je človek garal, vsa leta, kakor jaz, obseden po ideji, oblikovati ljudi, se Često odrekel temu, kar imenujejo ljudje zabavo, delal in delal — pa ti pride nenadno nekega dne dekletce, ti čez noč prinese veliki uspeh in skromno reče: ,Jaz sem spisala vašo igro do konca, ker..no pač, saj ima popolnoma prav, ker je nekoristno orume-nevala v pisalni mizi — kaj bi ti storil?« Nehalo je deževati. Le te presnete kaplje z žleba padajo Elli še vedno neprestano v frizuro. Toda to ji je deveta briga, sedaj ima važnejši opravek ^ prisluškuje ko ris. Gregorius odgovori: »Oženil bi se ž njo.« Ni tega mislil zares. Kar tako mu je prišlo na um. Toda proti pričakovanju Viktor pristane na to: »In kaj bodo rekli ljudje? Lejte, doslej niti ni vedel, da je nje-Kova tajnica mlada poželenja vredna žena, toda, odkar mu je prinesla denar in slavo, je ljubil? Ni li tako?« Pričakuje, da mu bo Gregorius poskušal 'zbiti to misel iz glave. Toda Gregorius je osupel; »Ti ljubiš Brigitto? Od kdaj?« »2e vedno.« sploh čudna stvar. Nekateri trde, da je prava ljubezen tista na prvi pogled. Drugi zopet brezpogojno prisegajo na drugi pogled. Mnenja so, da ona na prvi pogled ni za nič, da je to le ogenj, ki kot slama hitro zgori; nasprotniki temu nasproti takoj zopet ugovarjajo: drugi pogled je potreben samo onim, ki pri prvem niso mogli ugotoviti dekletovega premoženja, in da to sploh ni ljubezen, ampak ienitev radi denarja. Ljubezen na tretji pogled pa je menda redkejša. O tem tudi v slovstvu ne najdemo ničesar zapisanega. Proti ljubezni na tretji pogled ni nobenih ugovorov, ta Je priporočljiva. Pri Viktorju gre očitno za tako pozno ljubezen. • O ne! On ima Christo zelo rad. Z mislijo, da se bo nekoč poročil i njo, se je dolgo sprijaznil. Potem pa je prišla doba, ko je vedno znova odlašal z odločitvijo. V Brigitti je videl samo nameščenko. Niti tega si bil v svesti, da je v njej imel idealno nameščenko. O tem ga je prepričala šele nenadarjenost in nemogoče vedenje naslednice Elli. Toda o priliki obiska pri Brigitti, ki jo je našel ležečo v postelji, se je premaknila perspektiva. V postelji Brigitte ni bila preudarna nameščenka, v postelji je bilo dekle polno ženskih čarov z zelo lepimi, čeprav takrat ne posebno veselimi očmi in samovoljnimi, iladke nežnosti obetajočimi ustmi. Včasi se Je zgrozil premišljujoč, kaj bi se bile zgodilo, če bi Jo bil takrat poljubil. Gotovo bi bila mater poklicala na fomoi. V onile nespečni noči v hoteli mu Je vedno Brigitte blodila po glavi. Kadar koli je hotel misliti na Christo, se je vrnila vmes Brigitte — se je zavedal, da ne ljubi Chri-ste, da ljubi Brigitto. Obšlo ga Je naenkrat neugnano hrepenenje po njej, smuknil je v svojo pižamo in dal po nočnem vratarju poizvedovati po njej, kar, kakor vemo, ni imelo nobenega uspeha. Torej je bilo edino mogoče, da je Brigitte odpotovala. To mu Je dalo povod, da je tudi sam »podrl šotore« preje, nego je nameraval. Ni si pa še bil na jasnem, ali bo naletel na Bri^ttino vzajemno ljubezen, ali pa se morebiti kot snubec samo osmešil. Takšen je bil stvarni položaj, ko je Viktor razodel Gregoriusu, da ljubi Brigitto. Ko Elli to sliši, se ne more več brzdati. Priteče okrog ogla, se postavi liki grška tragedinja med oba prijatelja in vzklikne; »Končno vendarle! To sem hotela slišati!« Oba prijatelja tega ne moreta razumeti. Dekle z do kožo mokro frizuro Je bržkone znorelo. Toda ta brezskrbno sproži bojevit nagovor: »Gospoda, sedaj Je napočila ura, za katero sem bila v skrbeh, za katero sem trepetala, se bojevala in trpela.. « Tresk privabi gospo Schwankejevo; vidi blazine ležati na preprogi in knjig« na tleh ter Ж grozo gleda v zamaknjeno Elli. No, kaj takega! Med tem je Elli brez odmora nadaljevala •voj govor. Ona hoče biti griča, ko bo .Vik- tor njej — Brigitti — izjavil ljubezen, tako da bo končno postala njegova žena. Gregorius Je na odru že marsikaj doživel. Toda kaj takega še ne I Blodno dekle se zaletava tu v nekaj, kar Je že popolnoma jasno! »Brigitte — srečna boš i nJim. Dobila bosta otroke, pet ali deset, po tem kakor bo to najbolje zaradi davkov, imela boš dela, da še z očmi ne boš mogla mežikati — plenioe boš prala, dvojčka dojila, za mo-žička boš lahko prismodila borovnice« — udarec Je veljal gospe Schwankejevl — »in literatinja boŠ tudi lahko in mu boš lahko ukradla igrokaze, kolikrat se ti bo zljubilo!« »Kozarec vode«, reče Gregorius. Umo je gospa Schwanke zunaj, vodni curek se ulije in napolni čašo do vrha. Elli se ujezL Oči se Ji iskrijo. »Ah! Mar mi ne verjamete?« nahruli Gregoriusa. »Pač, pač«, jo pomiri on, ki ve, da se na mesečnike ne sme govoriti in blaznih ne dražiti! Naj se izdivja! Tu se je pa že gospa Schwanke vrnila t vodo. Gregorius se nadeja, da Jo bo to ohladilo. Elli pa iztrga gospi čašo iz roke in plosk! izlije vsebino (JVegoriusu na la-kaste čevlje. Slavi največji triumf svojega mladega življenja, pa jo hoče ta Gregorius imeti za norca ? Zapik! Kakšno bo presenečenje, če bo zdaj naenkrat nastopile Brigitte iz sosedne sobe! Stop« k TiatoB ia Jih odprt: »Brigitte?« ia čaka. Pri tem is dolgega časa trka s levim sredincem po desni roki in se drži ne-prodimoi .(Dalje grihodnji&J^ Rtr«n в. — štfT. 37. KARAWANKEN BOTE Sobota, 3. aprila 1948. Srednji sran nepogrešljiv-nobenih „očiščenj polj*" Nemško gospodarstvo ne bo spremenilo svoje strukture - Srednji stan kot socialni izvor moči ВлгНп, 2. aprila. Mnogo malih trgovin in rokodelstev je sedaj ravno tako žrtev vojnega gospodarstva kot majhne industrije. Sedaj lahko obstoji samo podjetje, ki je važno za povečanje vojnogospodarske proizvodnje. O emislu te akcije naj bi ne bile več možne razlike mišljenja ali napačne predstave. Možje državnega In gospodarskega vodstva so ponovno nedvomno razložili, zakaj so morali priti ti ukrepi stiske. Prizadeti BetriebsfUhrerji umetno težko prenašajo odločitev, toda zahtevi časa se bodo tem manj odtegnili, ko imajo gotovost, da bo njihova tvrdka po vojni brezpogojno zopet obnovljena. Zapiranja ne bodo na noben način spremenila gospodarske strukture. Nihče ne misli na to, da se odpravi srednji stan in >amerikanlzira« nemSko gospodarstvo. Moč nemfikega družabnega ustroja je bila In je srednji stan, ki tvori veliki most med pre jemalcem zaslužka In industrijskimi kolosi. Trgovina, rokodelstvo in mala Industrija niso eamo zatvornlce socialnega dviga, temveč so vedno živi izvor najboljše nemške narodnosti, kllčna celica mnogih duševnih moči, katerih ne moremo pogrešati v nemškem gospodarskem življenju. Trgovska podjetnost je pove-%ana tu z neposredno odgovornostjo, rokodelsko znanje s podjetno iniciativo. Na tej razporeditvi nemškega gospodarstva naj se nič ne spremeni, tako brezpogojno je na vseh me-rodajnih mestih prepričanje o sposobnosti podane gospodarske strukture v naši domovini, da bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi se razlagalo mirovanje za »očiščenje polj«. Redko bi se postavilo bolj lahkomiselno trditev. Samo vojnogospodarske zahteve so odločilne. Tudi si ne moremo privoščiti, da bi sredi vojne pre-obražali gospodarstvo In ustvarjali kak drug socialni sestav. Vojne potrebe niso pretveza za poenostavljenje nemške proizvodnje. Nihče nima ameriškega Ideala; enotnega pohištva, kaj šele blaznosti ameriške enotne kulture, ki se je stopnjevala do enotnega režanja. Ekonomski zakon totalne vojne Nenadomestljive so duševne moči, ki jih prejema nemški narod ravno iz svojega srednjega stanu. Noben duševno razborlt, socialno zdrav in gospodarsko delaven narod ne more živeti brez srednjega stanu. V nacionalsocialistlčnem gospodarskem In socialnem pojmovanju je to trdno zasidrano. Na tem nI vojna ničesar spremenila in sedanja mirovanja obratov se pploh ne dotikajo osnovnih vprašanj gospodarskega sestava. Naravnost potrebna so, da se dovede strokovnjake na vojnovažne delovne prostore In da se tam napravijo proste one energije, kjer so bile doslej uporabljene za gospodrasko ustvarjanje, katerega se ne more več smatrati za vojnovažnega. V enakem smislu se mora presoditi razven zapiranj tudi zlo-žltve, s pomočjo katerih se Izvrši ravno tako racionalna uporaba človeških in materialnih moči. O morebitnem »uniformiranju« gospodarskega življenja sploh nI govora. Prekorazsežnl razpošiljalnl posli z enotnim blagom so morebiti Idealni v deželi dolarja, v Nemčiji se pa ne razmišlja o takem pustem zenačenju, Akcija zapiranja nima nobenega nadaljnjega pro-gramatičnega namena, temveč je samo računski primer In predstavlja ekonomski osnovni zakon v totalni vojni; toliko In toliko delovnih moči, surovin In energij nam je na razpolago. Nočemo jih razmetali. Odložimo dobave po-grefiljivih predmetov za trg na povojni čas In zaposlimo vsa proizvajalna sredstva, v najširšem smislu besede, za preskrbo fronte. Drug'ih načel in namer ni. Uvaievane žrtve Ko bo vojna zmagovito končana, potem bodo zaprta podjetja čimprej zopet otvorjena. Cim bolj dosledno se sedaj izvrše zapiranja obratov, tem hitreje bo dosežena zmaga. Nihče ne zanika, da prinaša veliko žrtev posameznik, ki mora zapreti svojo delavnico ali pisarno. To zna državno vodstvo zelo dobro ceniti, toda dokler traja totalna vojna, mora biti zaposlitev gospodarstva tudi totalna. To je spoznanje, do katerega je prišel te mesece nemški narod, to je edino pravilo vseh zapiranj obratov. Z osirosljo in žrtvijo do zmage Oborožena sila ob koncu tedna za WHW - 20 knjižic kot znak Odkar je nemški narod dobil po Piihrerju Adolfu Hitlerju zopet splošno brambno dolžnost in oboroženo silo, je postalo lepa šega, da sc priredi vsako leto v najožji povezanosti z oboroženo silo eno nedeljo, ko zbira zimska pomoč za podpiranje revnih rojakov prispevke v vseh plasteh prebivalstva. Njeni vojaki so razumeli na zbiralne dneve vedno na poseben način napraviti žrtev daril zimske pomoči za z veseljem izpolnjeno dolžnost. Zbiralni dnevi ob koncu tedna naj nosijo naše priznanje k zmagi In veselo pritrditev za vse težave In bremena, trdote in žrtve, s katerlmi^se jo mora priboriti. Ne moremo se bolje zahvaliti oboroženi sili, če se sedaj tUdI neposredno zavzame za veliko ustanovo NSV, kot da oddamo naš dar pod geslom, ki označuje te zbiralne dneve sredi velikanskega boja za obstoj in bodočnost Oddaja klavne živine velikonemškega Relcha: >Z ostrostjo In žrtvijo do zmage! c Posebno simbolično moč Imajo znaki, ki jih prodajajo zbiralne formacije NS-Krlegsopfcr-versorgung, NS - Relchskrlegerbund, člani Deutschen Roten Kreuz, DAF >Amt Heer« in DAF >Amt Luftwaffe«. Na Gorenjskem se pred vojno živinoreja ni gojila Izključno na lastni gospodarski podlagi, temveč je bila deloma navezana tudi na dokupljena krmila. Posebno so dokupovali viso-kovredna krmila beljakovin In tudi precej krmilnega žita. Sedaj skoro nt mogoče dokupiti taka krmila. Zato je bilo potrebno, da se nadomestijo poprej dokupovana krmila sedaj z večjimi pridelki v lastnem gospodarstvu. Podvzelo se je vse, da se poveča pridelovanje lastne krme, da «e vzdrži živinoreja, ki je vendar tudi glavna obratna panoga, na odgovarjajoči podlagi. Končno pa je tudi ravno tako potrebno, da so v pravilnem razmerju v posameznem poljedelskem obratu krmilne zaloge s stanjem živine. Nafie poljedelske domače živali lahko eamo takrat donašajo ono korist, radi katere se rede, če se tudi ustrezno In sicer dobro in zadostno krmijo. Dobiti morajo torej poleg eamo za življenje potrebne krme, Se kar največ donosne krme, ker bodo šele s tem zmožne, da dajo živalske donose. Pri tem je vseeno, če pričakujemo od ene živali delo, od druge meso in od tretje dajanje mleka ali razvoj telesnega ploda. V vsakem primeru so zadovoljivi uspehi samo takrat možni, čc so živali ustrezno krmljene, t. j., če dobe živali za pričakovani donos potrebne množine hranilnih anovl v ustrezni obliki. V raznih hlevih lahko ugotovimo, da krma, ki je na razpolago za obstoječo živino, ne za- 103. STUNDE I. Losung der Aufgabe 1. Skrtačim svojo suknjo. 2. Moji čevlji so raztrgani, moram jih ne-sti k čevljarju. 3. Napravili bomo izlet. 4. Tu je ključ vaše sobe! 5. Jutri zjutraj odpotujem. 6. Ali mi je pošta kaj prinesla? 7. Da, tu je pismo za vas! 8. Spahnil (zvinil) si je nogo. 9. Pošljem vam knjige po povzetju! 10. Poštni urad je že zaprt. П. Aufgabe; Ubersetzen Sie ins Slowenische! 1. Ich bin zum Mittagessen eingcladcn. 2. Ich sitze am Fenster. 3. Ich setze mich zu Tisch. 4. Bitte geben Sie mir ein Glas Wein! 5. Es tut mir leid, daB ich Sie so lange habe warten laseeo. dostuje in da Je zato živina slabo in pVemalo krmljena. Ustrezno temu je tudi donos malenkosten. Ce pokladamo kravam samo mnogo slame, da se nasitijo, dajejo le malo mleka. Star pregovor pravi: »Ce imaš premalo mleka, prodaj eno kravo.« To je treba tako razumeti, da ne moremo povečati delovanja mleka s pomnoženim stanjem krav, temveč z zboljšanjem krmljenja. Bolje je, da redimo manj krav, te pa dobro in izdatno krmimo. Ce obstoječa krma ne zadostuje n. pr. za pet krav, ne smemo rediti pet krav, ker te ne bodo zadosti site in .samo ob sebi umevno ne morejo dajati ustrezno množine mleka. Tudi pri reji mlade živine ni nič drugače. Kdor krmi svojo mlado živino samo slabo in pičlo, mora potem naravno dalje časa čakati, da postane telica sposobna za pleme aH da je vol sposoben za delo ali da je zrel za prodajo. Pri dobrem in zadostnem krmljenju doraSčajo živali hitreje in donašajo odgovarjajoče preje pričakovano korist. Nič ne prihranimo, če živino slabo krmimo, nasprotno, prt slabem krmljenju Škoduje kmet samemu sebi. N1 važno, koliko glav živine je v hlevu, temveč Je za donos in gospodarski uspeh samo odločilno, kaj lahko vsako leto prodamo Iz hleva. To Je manj odvisno od Števila živine kot pa od kakovosti In krmljenja. Tudi je zmotno, če kak kmet meni, da naj redi zato več živine, da Ima več gnoja. Določeno število krme daje tudi eamo določeno 6. Warten Sie nicht mit dem Estsen auf mich! 7. Herr Maier wartet im Vorzimmer auf Sie! 8. Lassen Sie mich nicht warten! 9. Ich werde hier auf Sie warten! 10. Ich kann leider nicht mehr l&nger warten! Wichtige Worter in gebrauchlichen Satzverbindungen. 1. Kommen Sie doch aua Ihrem Versteck hervor! 2. Werfen Sie mir bitte den Ball her! 3. Sie konnen sich mir ruhig Ihr Herz ausschiitten! 4. Ich hoffe, Sie werden sich meine Mahnung zu Herzen nehmen. 5. Ich sehe, daii ihr der Vorwurf sehr zu Herzen ging. 6. Die beiden Briider waren ein Herz und eine Seele, 20 knjižic je, v katerih se opisuje življenje 20 padlih imejiteljev najvišjih odlikovanj za hrabrost. Imena teh junakov naa vse najbolj obvezujejo. Glase se: Leutnant Helmut Arpke, Hauptmann Gerhard Ball, Oberstleutnant Oskar pl. Boddien, General der Infanterie Kurt pl. Briesen, Gefrelter Hubert Brinkforth, Hauptmann Kurt Christel, Oberleutnant z. S. Engelbert Endrafl, Oberfeldwebel Kari Jllr-gens, Haupmann ^If Kaldrack, Leutnant Gerhard Коерреп, Generalmajor Otto Lancelle, Leutnant Helnz-JUrgen Ultze, Oberst Werner M6Iders, Oberst Georg pl, Neufvllle, Oberstleutnant pl. Peter, HauptsturmfUhrer Gerd PlelB, Kapit&n z. S. GUnther Prien, Major Heinrlch Schwarting', Oberst GUnther Schwarzkopf, Hauptmann Franz WIetlng. množino gnoja, pa je prav vseeno koliko živine to krmo prebavi. Se marsikateri kmet In poljedelec mora svoje stanje živine pravilno prilagoditi zalogi krme. Zato mora tem kmetom in poljedelcem biti prav, da vprav te tedne bolj povprašujejo po klavni živini In da je možno oddati tudi manjvredno klavno živino. Noben kmet in poljedelec naj ne zamudi izrabiti te prilike, in naj odda vso živino, ki ne daje več zadovor Ijive koristi, če nato ostalo živino bolje krmi, bo Imel od tega enak ali pa še večji donos. Burgstaller. 7. Ich habe nicht das Herz, dem Kran-ken die Wahrheit zu sagen. 8. Zeigen Sie her, was Sie hier In die Tasche gesteckt haben. 9. Er muBte wegen eines Herzfehlers in das Krankenhaus. 10. Vor einer wichtigen Priifung haben die meisten Menschen Herzklopfen. Was wir immer wieder ћбгеп 1. Ich mochte etwaa essen! — Rad (a) bi nekaj jedel(la)! 2. Herr Ober, zahlen! — Gospod plačilni, plačal bi rad! 3. 1st Herr Maier zu Hause? — Ali je gospod Maier doma? 4. Nein, er ist eben ausgegangen. — Ne, ravnokar je šel z doma. 5. Entschuldigen Sie, wohnt hier... ? — — Oprostite, ali stanuje tu... ? 6. Seit wann? — Od kdaj? 7. Ich habe kein Kleingeld. — Nimam drobiža. 8. Konnen Sie mir wechseln? — Ali mi lahko menjate? 9. Im Laufe des Vormittags — Ta pred-poldan. 10. Wieviel kostet dieses Zimmer monat-Uch.t — Koliko stane ta eoba mesečno t ^nortni рогоссрд1сс Izid smučania na Gorenjskem ^ , NSRL-Sportgauflihrung K&rnten je priredile preteklo nedeljo na severnem pobočju Begun-schltza—Grtlnalm smuško tekmo s približno 150 m višinske razlike, 30 vratci In 600 m daljave. Z Izvedbo je bila poverjena iopet Sport- und Turngemeinschaft Neumarktl in je potekla prireditev izredno zadovoljivo ob navzočnosti KreissportfUhrerja In župana iz 8t, Anna u. L. Udeležba in uspehi so bili zelo dobri, saj so bili zastopani skoro vsi znameniti brzoprogaSi Gorenjske. Tekma je bila ocenjena v dveh skupinah, razpisana na tri razrede in je uspela sledeče: SpIoAnl razred (18 tekmovalcev):' 1. Lukanz Alois, Neumarktl 1 min. 134зек. 2. Kobiar Stanislaus, AlSllng 1 min. 16 aek, 3. Romacher Erich, Llenz 1 min. 163^0 sek. 4. Schwan AJols, AUling 1 min. le'J'to eek. 5. Urbar Alois, ABling 1 min. 22^iosek. Mladtn-ska skupina A (4 tekmovalci): 1. Dornig Ludw., Neumarktl 1 min. 50?',o sek. 2. Lukanz Anton, Neumarktl 1 min. 52^j,o sek. Mladinska skupina B: 1. Lukanz Math,, Neumarktl 1 min. 27%o sek. 2. Krmel Josef, Neumarktl 1 min. 27%o sek. Najboljši so prejeli v posameznih razredih iz rok KreissportfUhrerja, Regierungsrata dr. Marcharta pomenljiva častna darila, ki so jih darovali Kreisielter dr. H o c h s t e i n e r, Kreispropagandaleltung, Gebletsfachwart za smučarstvo na Gorenjskem In KrelssportfUh-rung Radmannsdorf. Zmagovalec v splošnem razredu, Alois Lukanz, je prejel za najboljši čas dneva lepo častno darilo GausportfUhrerja Pg, K o 1 e n z a In kot najboljši iz Neumarktla tudi častno darilo župana Pg. K u r z a. Ob razdelitvi daril v koši na GrUnalm, ki Jo je najuslužneje stavilo na razpolago planinsko društvo, se je spomnil s prisrčnimi besedami KrelssportfUhrer dr. Marchart umrlega Relchs-sportfUhrerja pl. Tschammer und Ostena. (fa svetu Pri neki cirkuški predstavi v Parizu so napadli trije bengalski tigri francosko krotllko. Medtem ko se je občinstvo panično razbežalo, je ohranil med gledalci hladnokrvnost nemški vojak, Hauptwachtmeiater Ernst Kirchberg Iz Meuselwltza (ThUringen). Z dobro merjenimi streli Iz samokresa Je podrl vse tri zdivjane zveri. S tem duha prisotnim dejanjem ee Je posrečilo, da so rešili še živečo, že težko ranjeno krotllko iz kletke. Po poročilih Iz Mehike ee nadaljujejo potresne katastrofe. Pri mestu Parangaricutlra je začel znova delovati ognjenik Parachutln. Izvržena lava je že razrušila več kmetij in ogroža več krajev. Od panike prevzeto prebivalstvo se je rešilo s hltrom begom. Izredno močan je dež pepela, ki je ponekod pokril zemljo na 20 cm na debelo. Posebno hudo ško, do trpi poljedelstvo. Finski docent fiziologije dr. Alvar Wlleka je razvil novo rentgensko napravo, ki omogoč* ugotoviti v človeškem telesu tudi globokost opaženega tujega predmeta ali drugega predmeta, ki ga opazujejo. Na tak način je torej omogočeno, videti rentgensko sliko plastično. Ta novota je posebnega pomena tudi za rano-celnlštvo v vojni, ker omogoča točno izmeriti giobočino, kako daleč so vdrli drobci granat ali Izstrelkov v telo, kar znatno olajša operativno odstranitev. Zaradi odsotnosti koCijaža sta se v Welmani napravila samostojna dva konja nekega trgovskega voza in drvela v divjem galopu z vozom naravnost proti neki trgovini e porcelanom. Oje voza se je zaletelo v vrata trgovine In Jih zlomilo in oba konja sta treščila v trgovino, kjer sta razbila velik del tam se nahajajočega porcelanskega blaga, živali sta pri tem dobile močno krvaveče ureznlne. Diplom. • Opfker C. KRONFUSS Klagenfurf, Bahnhofsira^9 1i b/f auf welleref {eden VormlMag getchlesMii 11. Wo wohnt der Hausmeister? — Kje stanuje hišnik? 12. Wo kann man hier telefonieren? —» Kje se tu lahko telefonira? 13. Wo ist der Ausgang? — Kje je Izhod? 14. Welcher Weg ist der kiirzeste? — Katera pot je najkrajša? 15. Wann wird dieser Schalter geSffnet? — Kdaj bo odprto to okence (ta li-nica) ? Worter her — sem hervorkommen — priti ven, iziti herwerfen — vreči sem herzeigen (etwas) — pokazati (nekaj) Herzfehler (m) — srčna napaka Herzklopfen (s) — utripanje srca Redewendungen sein Herz ausschiitten — odkriti svoje srce sich etwas zu Herzen nehmen — gnati si k srcu nekaj, biti globoko zadet zu Herzen gehen — segati v srce ein Herz und eine Seele sein — biti eno srce in ena duša Ich habe nicht das Herz — srce mi ne oe upam se Dr. F. J. LnkM Aoeechneldeil Awfbewelwe! ^entseh metliOfliSeh und praktiseh Sobota, 3. aprila 1943. K A B Д W A N K E > . B O T E stran 7. -— fitcv. 27. GHOSSKUCHIEN i;.> i'i g K * ^ # _KLAGENFURT. DOMGASSE 16 GRĆSSTES FACHUNTERNEHMEN DER ALPENLANDER M efert GROSSKUCHENANLAGEN fOr NSV.-Helme, Anstalten, Fabriken, Krankenhaueer, GroGbaustellen usw. in sSifitllchen Beheizungsarteiii GrdDeii und AusffUhrungen KMETIJSKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA . SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krofiiburg, Laak Wlr bei Domschaf« BIMS M^ITl OWen* H«nd«UgM*llsdiaft — L«btnsmltf«lgro^li«nd*i Klagenfurtr St. Ruprechtersfra^e IT CegrOndaf 1882 - Fernruf 2464 Cro^lager in Klagenfurf, Villadi, Kiilinsciorf-Treibacfi-Alltiofen OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS Vsleđ raznih okolnostl je upravlteljstvo bolnišnice Gallen-fels prlmorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donoi žlvU In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan. Ce ee pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi prlneSena jedila ali alkoholne pijače, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega. Upraviteljetvo. Self Ob«r 40 Jokren dot Wohr-zetdMn fOr кпмг* wIssenidtafN llch #rprobten und 4n oiler Welt prekthd« bawflhrten Praporof* Chinosolfabrik *IHI«4>s4H€lwn Машкмп ZAHVALA Vsem, ki BO na kakršen koli na^ln aoCustvo-vali z nami povodom zgube naše ljube edinke, male hčerkice Sidonlje, ki nas je po kratkem, toda težkem trpljenju za vedno zapustila, kakor ta mnogobrojno udeležbo na zadnji pou, se najprlarčneje zahvaljujeva. Radmannadorf, 28. mama IMS. Тевко prizadeti etarM Ferdinand In Angela Weeel 5EIT 55 JSHIIEN DARMOL-WERK DtAiLSCHMIIMiAU CHEM.PHARM.FABRIK WltNSZ Theodor RabHscfi St. Veit an der Sawe ШИшп f abrik C.Wenger Klaqenfurt NACHTftXOUCN wird monđit und Sport-KUldung In efnfodier S«lbil» B#hondlung ftEGENSlCHEK DURCH MUt IM HA^DUZqjAMNI El fit um f#d#i CTftliodt, rfoi vf rdirbtl CI*Mi nocH d#f Zuitiluft^ dM* Kolb dl« fm Аио*лкМ •nfb«hrUch«n Eitr I# SataM fw»gt wtra«n. doftn «kh 6bv motel • wnd wot whMf hh dk fkr k6mm#n iv i«d*f 2# it |ifib«d«nklidi tmd w«r4wil Geten Einkaufscheint.- Sperrpiitten: Buche, Fidite, Finelplatten -Eidufelder Spemiiren. Ohnt Emkanfsdiein: Furntere 0.8 bis ; mm inlandisdte und autliinditdi« Herkunft fttr «ufien and inoen. HANSTRANINGER I Klaganfurt, Vttlkarmarkter StraB« > Ruf 1S99 Gestenv-Hfte ernJ FRANCK МГ1М1 Bekanntmachnng Betrlffti Nenreffrliinir iter Aheabn von Tahakrvaren ant Напећн* kontrollkarten all 1. Aiiril 1*43. . Ab 1, April 11)43 warden fUr den Ben-ich dee Wehrwlrt-llphftft*l)f«lrkeg XVIII (d. s die KidctiNKAne Snlzhnrtr. Stelermark, KHrnten und Tirol Vornrlliore) und nilt KustimmunK odprtem grobu ter vsem ostalim darovalcem vencev Ш cvetja. Prtsrfna hvala le enkrat Radmannsdorf, 2. aprila 1943. CalnjeOi Ihrtm iMiema k (шШо MwodMvo. itn« #. — @W. 91. Кг^ВАТГАУУДУ BDTB Sobota, 3. aprila 1943, £i€Mspiete Allaemelne fllmtreuhand G.ffl.bii.-ZwiiflstelleVildes AssUng 2. TV. um 20 Uhr 3. IV. um 16 und 20 Uhr 4. IV. um 14.30, 17 imd 20 Uhr 5. rv. um 20 Uhr Sommerliebe FUr Jugendliche nlcht zugelaMea! 6. IV. um 16 Uhr 8. rv. um 16 Uhr M&rchenlUmvoreteUung Heiinzelm&imchen Jugendliche und HUlt&r 30, Erwachsene SORpf e. IV. um 20 Uhr 7. IV. um 20 Uhr 8. IV. um 20 Uhr Wir tanzen durch die Welt Flir Jagendliche sngelaaieii! Domschale 8. IV. um 19.30 Uhr 4. IV. um 14.30, 17 und 19.30 Uhr Sein Sohn FUr Jugendliche EUgelacwen! 6. IV. um 16.30 Uhr Mfirchenfiknvoretellung Heinzelm &nnchen Jugendliche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpf 7. rv. um 19.30 Uhr 8. IV. um 19.30 Uhr Der liebe Augustin FUr Jugendliche nlcht EUgelMsen! Krainburg 2. IV. um 19.30 Uhr 3. IV. um 17 und 19.30 Uhr 4. IV. um 17 und 19.80 Uhr 5. rv. um 19.30 Uhr Zwei gluckliche Menschen Eln Wlen-Fllm mit Magda Schneider, Wolf Albach-Retty, Jane Tllden u. a. Die traglkomischen Erlebnieae eine« Anwaltsehepaares, daa, durch allerlel turbulente Flltterwochenerelgni8«e ver-wlrrt, Scheidungsklage rehebt. Fiir Jugendliche nicht zugelaMen! 4. rv. um 14 Uhr MarchenfUmvorstellung Wundervolle Marchenwelt Jugendliche und Mlllt&r 30, Erw&chaen* 50 Rpf 6. IV. um 19.30 Uhr 7. IV. um 17 und 1^.30 Uhr 8. rv, um 19.30 Uhr Hande hoch! Ausgezelchnet mit dem Dr.-Ooebbels-Prels belm Wettbewerb des Europtti-achen Jugendfllme 1942 In Florenz, Voranzeige: Zarah-Leander-FIlm Ше groBe liebe LaaU s. IV. um 19.15 Uhr 4. IV. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 5. IV. um 19.15 Uhr Himmelhunde FUr Jugendliche nigelaseent 7. IV. um 16 Uhr Mtlrchenfllmvorstellung Die verzauberte Prinzessin Jugendliche und Millt&r 30, Erwachsene 50 Rpf 6. IV. um 19.15 Uhr 7. rv. um 18 und 20.30 Uhr 8. IV. um 19.15 Uhr Ihr eretee Erlebnie FUr Jugendliche nlcht zugelaMen! Littai s. IV. um 19.30 Uhr 4. IV. um 16 und 19.30 Uhr 6. IV. um 19.30 Uhr Liebesschule FUr Jugendliche nlcht cugelatsen! 7. rv. um 16 Uhr MilrchenfUmvoretellung Heinzelmilmichen Jugendliche und Mllitftr 30, Erwachaene 50 Rpf 8. IV. um 19.30 Uhr Drel Vater ura Anna FUr Jugendliche nicht zugelaseen! Miess 3. rv. um 20 Uhr 4. rv. um 16 und 20 Uhr Bal par6 FUr Jugendliche nlcht zugelassenl NeumarMt 2. rv. um 19 Uhr 3. rv. um 19 Uhr 4. rv. um 14, 16.30 und 19 Uhr Die groBe Licbe FUr Jagendliche zugelm*#*n! 4. XT. VB M tnir J orenddlniToivMIInnf Alle Tmge ist kein Sonntas Zu den EnnilBlKimgepretecii fUr Jagendliche.' e. rv. um 19 Uhr Hande hoch I 7. rv. tim le Uhr 8. IV. um 19 Uhr Die goldene МшАе FUr Jugendliche nlcht ragelMaeiiS Rađmannsđorf 8. rv. um 20 Uhr 4. rv. um 16 und 20 Uhr Frau Luna FUr Jugendliche nlcht nigeluien! 7. IV. ШР 16 Uhr JugendfUmvoreteUung AUe Tage ist kein Somntag Zu den Ermfteigrong^treleen fttr Jugendliche! 7. IV. um 20 Uhr 8. IV. um 20 Uhr Befreite H&ode FUr Jugendliche nlcht tugelaaeen! Sairach 3. rv. um 19.30 Uhr 4. IV. um 15.30 und 19.30 Uhr Was geschah in dieser Nacht? Fttr Jugendliche nicht lugelaseen! Schwarzeribach 3. IV. um 20 Uhr 4. rv. um 16 und 20 Uhr Wiener Blut Jugendliche imter 14 Jahren nicht engelsesee! stein 3. IV. tun 18 und 20.80 Uhr 4. IV. um 15.30, le und 20.30 Uhr 5. IV. um 20.30 Uhr Ich klage an FUr Jugendliche lUcht cngelaaMn! 7. IT. um 20 Uhr 8. IV. um 20 Uhr Marguerite : S FUr Jugendliche nicht sugeluien! 8. IV. um le Uhr M&rchenfi]mTor»tellung Wundervolle Mirchmwelt Jugendliche und IkUlltfir 90, Erwachaene SO Rpf St. Veit 3. IV. um 15 Uhr MilrchenfllmTontellnng Die vereauberte Prinzeeein Jugendliche und ШИШг 30, ErwachMne 50 Rpf S. rv. um 1* Uhr 4. rv. um 14, 17 und 19 Uhr Bal рагб FUr Jugendliche nlcht zugelaiaen! Vetoes 3. IV. um 14.30 Uhr MiirCbenfUmvoretellung Heinzelmannchen Jugendliche und MlUt&r 30, Erwachaene 50 Rpf 2. IV. um 20 Uhr 3. IV. um 17 und 20 Uhr 4 IV. um 14.30, 17 und 20 Uhr б". rv. um 20 Uhr 5000 RM Belohnung Fttr Jugendliche blcht EUgelaaaen! e. rv. um 20 Uhr 7 rv. um 20 Uhr 8. rv. um 20 Uhr Drei Frauen um Verdi Fttr Jugendliche zugelaaaen! Wart 3. IV. um 16 Uhr MilrohenfUmvoretellung Wundervolle M&rchenweit Jugendliche und Mlllt^r 30, Brwachjen# 50 Rpf 8. IV. um 10 Uhr 4 IV. um 14, 16.30 und 10 Uhr Monlka Burg, Karl John, Hanei Wendler u. a. Zwei in einer groBen Stadt (Die Nacht In Venedig) Elne entzUckende mturilcerfUllte Komiidle. Fttr JugendHche zugelaMen! Wocheiner Tal 3, IV. um 19.30 Uhr 4. rv. um 15.30 und 19.80 Uhr ' Jenny und der Herr im Frack Fttr Jugendliche nlcht cugelaaaea! 4, IV. um 13.30 Uhr MarchenfilmTOiwteUuBg Heinzelm&nnchen Jugendliche und miltKr 30, Erwachaene 50 Rpf /^LOHLAMPEN- gibtetlauthehOfdlichenAn-ordramg sunftchst mtr noch fDrfcrfegswichtigen Bedarf. DeihalbritOSRANt: 8ehrauben 8ie jetzt nicM banefigteQtOhtampendurch •in- bla zweimalige Umdre-htmg lockeK So ecKaffen Ste •ich ebio etille Reserve Ifif tage«nchtantieZeitefW-and Strom wtrd auch dabei g»-•part мш Službo dobi Dekle ali su-rejia ženska moč dobi mesto kot natakarica in obenem pomoč pri kuhi. Ponudbe na ' gostilno Kowatsch, Raten-idorf bei Laak. I 295-1 Prodam staro dobro ' stensko uro za 70 RM. Na- RADIO (3c5midt KUgenfurt - Ltdmanskygess« Nr. 29 Ob*rnlminf lautand R«parafur«n Sprejmem takoj zanesljivo, pošteno in skrbno kmečko gospodinjo, katera bi bila pripravljena pristopiti k družini v pomoč v bližini Krainbur-ga. Več po dogovoru. Dopise pod ,Gospodinja' Št. 277-1 na Kar. B. Krainburgs Kupim plug obračalnik. Ponudbe pod „Plug" št. 289-7 na K. B. Krainburg. /lnfqela.\spne Fabrikim Braudibare Maschinen kauft KURT FKICK Klasenfurl SalrastraHe Fernruf 1486 SENF Fibrik <.W«nfi«r Klagenhiri tipi Se fUmmt efr*r An Tepf-mnwf »diUgm, v*ihmmil dk «e Л» und wlUt MuA пмк «& TRAUMAPLAST Jnef kakm. — HInmml — Пг mm gth KItth dk flHMM, G«, KMt imJ Sinm jptnfi ftr dlt Kittunff Ikdushit TraumaPIast ISfit wthe VTutnUn »chntli fttuntltn Zn Jedem FIlm die Dentaebe Wo«heiiaclu№ ESSIG Fabrik C.w«nger Klagmfurt Oskrbnika za podporo obrato-vodje v večjem gospodarstvu z malim industrijskim postranskim obratom sprej memo. Dopise pod „Vertrauns-stelle" š. 2203-1 nt Karawanken Bote Klagenfurt . Kriinburg h. 298-6. pod Kupim Mlin in iago ob Savi ter kmetsko posestvo, na katerem se rede lahko 4 glave živine in par prašičev, dam v zakup. Naslov pod Najem" štev. 280-13 na K. B. Krainburg. Kupim dobro ohranjeno klavirsko harmoniko ali dam zanjo blago. Dopise na Johann Hrovat, Krainburg, Ain Weiher št. 16. Kupim športni otroški voziček ali dam kakršno drugo protivrednost. Naslov pod ,Nujnost" štev. 287-7 pri Kar. «. Krainburg. Prodam Prodam voz, za-pravljivček, še v dobrem stanju za 1000 RM. Naslov se poizve pri K. B. Krainburg pod štev. 291-6. Kupim klavir-iko harmoniko in navadno tri tonsko harmoniko, dalje moško in žensko kolo in daljnogled. Obvezne ponudbe z navedb,) cene na Fran? Sdimittek, Wodi. Feistritz. 253-7 Oddam v zakup Fant srednjih let, kmetskega stanu, želi sebi primernega dekleta ali vdovo brez otrok, ki bi bila resna v namenu. Cenjene dopise, če mogoče s sli-, ko, ki se častno vrne na Kar. B. Krainburg pod „Ugodna prilika" h. 306-21. Menjam Fotoaparat zamenjam za kolo ali daljnogled. — Foto Jug, Krainburg. 300-15 Zamenjam električni kuhalnik za električni li-kalnik. Naslov pri _ Kar. Bote Krainburg pod jtev. 307-15. Trg. pomočnik, Stajerc, srednjih let, srednje po-(tave, govori tudi nemško, francosko in angleško, želi poznanstvo z od ^ do 80 let staro inteligentno deklico ali vdovo radi poznejše ženitve. Ponudbe s sliko pod šifro ,Karn-tcn* 1104-21 na K. B. Klagentun. Dopisi Prodam drugo bugarijo v dobrem stanju za 30 RM. Naslov pove Kar. Bote Krainburg pod štev. 806-6. Kupim žensko ali moško kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ,Dobro kolo" št. 303-7. Prodam mlado brejo kozo. Poizve te pri F. D., Mittelgtmling 46. a04-G Iščem dobro o-hranien globok otroški voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod „Voziček". 1191-7 Prodam znojnič-no črpalko na motorni pogon za Taeh Trst brozge za 400 RM. Efekt 1000 L/min. Intere tenti naj se javi jo pri Kar, Bote Krainburg pod „Ena - za več jam« h. 301-e. 2000 kg krmilne repe prodam ali zamenjam za le no ali ilan^o. — Oddam tudi tri leta itaro piico ovčje pasme. — Bobouk St. O pri Krainburgu. 299-6 Krainburger srednjih let, želi spoznati sebi enako deklico od 18 do 22 let, ki zna ceniti . samo tiho majsko življenje in dobro srce. Prednost ima preprosta deklica, Kmetskega stanu, ljubiteljica petja in planin. Cenjene dopise s sliko pod „Cvetoča planina" na K. B. Krainburg. Slika se diskret- nSe le za nakup: nekal vagonov »mrelcoTega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ah konično, iz iage ali trgovine v ifseh kakovostnih razredih. Visoka nopnja nujnosti. Ponudbe na Hans ITraninger, Holz-grofihandel, Klagenfurt, Volker-markter Stralie, Bahniibersetzung. 1083-7 Več panjem kupi Jona ann Jelen, Arnatsoie St. 26, p. Wollan, Untersteiermark. 2201-7 v nedeljo popoldne sem ▼ Krainburgu, naj-brže na Seeland- straSe zgubil« nikljevo zapestno uro z zelenim usnj. trakom. PoStenegi najditelja prosim, da jo odd* proti nagradi pri K. B. Krainburg, V«l-deser StraGe G. 296-22 Ženitve 40-Ietni moSki, priden delavec, z nekaj kapitalom premoženja želi ▼ tvrho ženitve ipMflati ženflte: kmetjko ali delavko, staro 20 do SO let. Sam6 resne ponudbe pod „Takojinja ženitev" Jtev. 283-21 na K. B. Krainburg. Mlad simpatičen uradnik želi spoznati sebi enako 17 do 23 let staro dekle, ki ljubi naravo in ima resen namen v ljubezni. Cenjene dopise s sliko pod „Pomladanski zvonček" h. 308-21 na K. B. Krainburg. Izguhijeno [V ponedeljek, dne 29. marca lem т vlaku Afiling — Krainburg pozabila zavoj s porcelanom in razne dokumente. Najditelja prosim, da najdene stvari odda na Kar. B. Krainburg pod itev. 802-22. Razno Blizu žel. postaje Radmannsdorf -ob progi se je naSla zlata za-pestna ura — double. — Dobi se proti predpis-ni najdenini pri K. B. T Krainburgu. 294-23 Z* odgovore na oglase je potreba vedno priložiti znamko z« odgovor, ker romajo vprašanja, kjer ni plačan odgovor, v koj. Karaw. Bote. Das Haus der gufen Sdiuhe r; V FuSpfle^e / Strumpfe ^ KRAINBURG SCHILLERSTRASSE NR. 12 (Јобе{ Se^uC$er Crofjhand«! mil Gelrcid*, M«hl, Futtermillein und sonitigan landwlrltchafl-llchan Erzaugniiian, Saalan, Hulienlruchia ВЦг* und L«gftrh«uli VtlUd^ipling 17 F#m#pr#*w Nf. 17-49, n#* BOrotihtu^ 11-Ф7 KLAGENFURT FERNUNTERRICHT Privaf* Verbaraltunfikuri* (Or Ј1# NichtschUlerreifeprUfung OR. W. HOFINGER, WIEN VII/62, MARIAHILFER SlRASSt 8 / RUF B 30458 Vorberaitunj lur ReifeprUfmif- (Auch in Kurten.i 1. An Oberechule und Uymnisium. 2.ZurMittelachulabichtaQpHifunarderebtafiiiiiran Mittelechule ftir gehohenen Heamtendienxt. Jinton 9sđtiei VUiađk, {Rtn^mauewt^asse 11 - 47 57 3f£ta^enfurt СИО'^§апеиа-(РШж1. iftufllOI BEREIFUNOEN UND JECHNISCHE WAREN