Leto LXXI, St 31_'____Prelg - cena L 1
Urednlšštvo uprava: Ljubljana. ^^^^^^^^	^^^^^^
Kopitarjeva Telefon 4001-4004 ^^T1^^ ^^^^^^ A ^^^^^^	f	jdU ^^^ FKBKUA« 1944
Mcaočna naročnina 18 za lno-	^^M	^^M	V	__^B^k B ^^Bf^ Mg*	^
zemstvo 31.50 lir. — Cok. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.394
za Inserate. — Izključno zastopstvo ___ _____ _____ ___
za oglase Iz Italije in Inozemstva:	JKV BESU ^^A VjBl JU* IMIfc^^^^ I^^E M	^^V jj^B	S H i' D A
UPI 8. A. Milano.	------^^	m^^mt^^-	- v	--'
It o k o p I s o v ne t r a fi a m i
Weiterhin schwere Abwehrkampfe im Osten' Nadaljnji težki obrambni boji na vzhodu
Eindrucksvolle AbwehrerfoIge - 192 Feindflugzeuge in einer Pomembni obrambni uspeh - 192 letal uničenih v enem tednu Woche vernichtet - Nur geringe Kampftatigkeit bei Nettuno Le majhno delovanje pri Nettunu - Sovražna letala so za-
Schwedisches Rotes-Kreuz-Schiff von feindliehen Flugzeugen in Brand geschossen
žgala švedsko ladjo Rdečega križa
Aus dem Fiihrerliauptquartier, 8. Februar. DNB. Das Oberkomniando der Wehrmacht gibt bekannt:
Dio Ostfront 6tand ancli gestern ost-Iich Shaschkoff, siidlich der B e -r e s i n a und bei W i t e b s k im Zei-ehen schwerer AbwohrkKmpfe, in dercn Verlauf alle sowietischen Durchbruchs-▼ersurhe am entsehlossenen Widerstand unserer Truppen scheiterten. Im Raum von Shaschkoff, so gestern 17 Panzer vernichtet vvurden, daueru die liarten Kampfe an.
Anrh vvestlich des Ilmensees und nordlich L u g a vvurden von Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzle Angriffe der Bolschewisten in Gegenstijssen und erbitterten Nahkampfen ahgewiesen.
Nordlich N e w e I, im Rapni vvestlich L u g a und bei N a r w a brarhten eige-ne Angriffsunternohmungcn Erlolge und fiihrten zu ortlicheu Frontverbesseruu-gen.
In der Zeit vom 1. bis 7. Februar wurden an der Ostfront 1112 feindliche Flugzeuge bei 17 eigenen Verluslen vernichtet
An den Fronten des Landekopfes von Nettuno herrsehte gestern nur geringe Kampftiitigkeit. Der Angriff eines amerikanisrhen Bataillons vvurde zer-schlagen und dahei drei Panzer vernichtet In den Abendstunden fiihrten kampf-kriiftige Stosstrupps im Raum von Aprl-1 i a gegen teihveise zahen feindliehen W'idorstand ortliche Stellungsverbcssc-rungen durch.
Fernkampfartillerie nahm erneut Scliiffsaiisaniinliingen und Aidadungen bei Nettuno wirksam unter Feuer. Ein Transportschiff wurde in liraiul gc-schossen. Auch die Lufhvaffo fiihrte bei Tag und Nacht wirkungsvolle Angriffe gegen Ausladungen in den lliifen von Nettuno und Anzio. Ilehrere crosse Be-triebsstofllager wurdpn in Brand ge» vvorfen und llafenanlasen nachhaltig zer-stiirt. Vior llandelsschilfe mit 14000 BRT wurden durch Boinbentreffcr scluver be-schiidigt.
An der Sildfront liielt der feindliche Druck nordvvestlich Cassino an, oline dass es dahei zu griisseren Kainpfhand-lungen kam. Feindliche Umgruppierun-gen, die mit den hohen Verlusten in den letzten Tagcn zusamnienhiingcn, vvurden orkanu!.
In den harten mehrtiigigen Abwchr-IcHnipfen nordvvestlicli Cassino hat sirh die 41. Reichsgrenadier - DivMon »Iloch- und Dcutschnieister«: unter Fiihrung des GcneralleulnantH Franck mit einem unterstellteii Balaillon des fire-nadier-Reginientii (mot.) 8 und einer Kampfgruppe unter Fiihrung des Oberst Baado besnnders aussozeiehnet.
Einlge feindliche Fluszeuse schossen in den Mittagsstunden des 7. Februar das im Ifafen von Chios liecende sclnvcdisehe Rotc-Kreuz-Schifl >W'iril< i in Branil.	I
In der vergangenen Nacht vvarfen ei-1 nige feindliche Fluszeugo Bomben auf I Orte in West- u. S ii d w o s t d e ut selila n d.	/
stan, 8. febr. DNR. oboroženih sil jav-
Fiihrcrjcv glavni
Vrhovno poveljstvo lja:
A /hodno bojišče jo bilo tudi včeraj vzhodno od Žaškovu, južno oil Bore z i n e in pri Vitebsku v znamenju težkih obrambnih bojev, v katerih so so v»i poskusi Sovjetov, da hI prebili fronto, izjalovili zaradi odločnega odpora naših čet. Na področju pri Žaškovn, kjer jo bilo včeraj uničenih 17 oklepnikov. se hudi boji nadaljujejo.
Tudi zahodno ml 11 m e n s k e c a jezera in severno od L u g p so bili s protisunki in v srditih bojih iz bližine odbiti z oklepn'ki iu bojnimi letali podprti boljševiški napadi.
Severno od N o v I j a , na področja zahodno od I.uge in pri N a r v i so imela nekatera napadalna podjetja uspehe ter so dovoilla do krajevnih izboljšanj bojišča, V dobi od t. do 7. februarja jo bilo na vzhodnem boiišfu pri 17 lastnih izgubah uničenih 192 sovražnih letal.
Na frontah nettunskega mosti-šča je vladalo včeraj le slabotno delovanje. Napad nekega ameriškega bataljona je bil razbit ter so bili pri leni uničeni Irije tanki. V večernih urah so dosegli močni udarni oddelki na področju pri A p r i I i j i vkljub deloma zagrizenemu sovražnikovemu odporu krajevno izboljšanje postojank.
Daljnostrelno topništvo je ponovno uspešno obstreljevalo izkrrcvanja pri N p 11 u n u. Kna prevozila ladja je bila zažgana. Tudi letalstvo je podnevi in ponoči vršilo usppšnp napade na izkrceva-nja v n c 11 u n s k i in a n > i j s k i lu-ki. Vpč velikih skladišč goriva jo bilo zažganih, pristaniške naprave pa zu dalj časa razbite. Štiri trgovske lailje s 14 tisoč tonami so bile težko poškodovane.
Na južnem bojišču ko io nadaljeval sovražni pritisk severozahodno od Cassinu, nc da hi prišlo do večjih bojev. Opažena so bila sovrninikova premikanja čet. ki so v zvezi i visokimi izgubami zadnjih dni.
V	hudih večdnevnih obrambnih bojih severnozahodno od C a s s i n a so je posebno odlikovala -1-1. reiehovska grena-dirska divizija »Hoeh und neutsehniei-ster< pod vodstvom gcnoralnrca poročnika Francka n podrejenim bataljonom osmega crenadirskega polka (mot.) in z neko hoino skupino pod vodstvom polkovnika Baadeja.
Nekaj sovražnih letal jo v opoldanskih urah 7. februarja zažgalo v Inki K i o s u zasidrano švedsko ladjo Rdečega križa »Wiril«.
V	pretekli noči je vrglo nekaj so-vražnili letal bombe na kraje v zahodni in j u g o z a h o (1 n i Nemčiji.
X boj m na vzhodnem bojišču
Visoke angloameriške izgube pri Nettunu
Zavezniški glas iz Italije: »Na sleherni pedi zemlje preži
smrt«
Berlin, 7. febr. DNB. Na italijanskih bojiščih je dne 6. februarja nekoliko popustilo bojevanje. Nemško težko topništvo je skupno z nemškim letalstvom z vidnim uspehom bombardiralo sovražna izkrcevanja in zbirališča ladij na prostoru Anzia-Nettuno. Neka prevozna ladja je bilo. pri tem zažgana. Jugozahodno od mesta Cisterne so nemške čete v uspešnih nastopih potisnile sovražnika nazaj. Od pričetka izkrcavanja jc bilo na mostišču Nettuno dovedenih 2100 ujetnikov, 66 sovražnikovih oklepnikov in 11 oklepnih izvidniških voz uničenih ter 7 uudaljnjih oklepnikov onesposobljenih za gibanje. Krvave sovražne izgube so izredno visoke.
Na južnoitalijanskem bojišču so Angloamerikanci po izjalovitvi vseh prejšnjih prodornih poskusov obnovili dne 6. februarja svoje napade scverno-vzhodno od Cassina. Posamezne skupine, ki so vdrle na nemško bojno polje, so bile s težkimi izgubami za sovražnika zopet vržene nazuj in vsi napadi so bili odbiti. Tudi zvečer dne 6. februarja in v noči na 7. februar novraž-nik ni več ponovil svojih napadov. Na bojišču pri Torelli je potekel dan mir-
no. Sovražnikove čete, pred vsem maroške skupine, so imele v bojih zadnjih dni izredno visoke izgube.
Stockholm, 7. febr. Velik optimizem, s katerim sta angleška in arneri-šku propagunda spremljali izkrceval-no pustolovščino pri Nettunu, je že zdavnaj moral narediti prostor treznim glasovom o položaju v Italiji. Tako je izjavil zavezniški alžirski radio k bojem v Italiji med drugim: »Na ulicah Cassina se gibljejo sem in tja ogorčeni boji. Nek zavezniški dopisnik javlja, du si mora 5. armada pri Cassinu izbojevati kamen za kamnom. Zavezniška pehota mora najprej vlomiti vežna vrata hiše in goniti Nemce v stanovanjsko sobo, nato v jedilnico, nato v kuhinjo. Vendar pa to ni ni-kaka igra skrivanja, temveč ogorčena borba na življenje in smrt za posest Cassina. Na sleherni pedi zemlje preži smrt.«
Torej zopet enkrat ne bn nič s tako glasno napovedanim pohodom na Rim. Ostaja pač še vedno polževska ofenziva in sleherni meter zemlje, ki si jo Angloamerikanci osvojijo, je napojen s krvjo angleških in ameriških čet.
»Bedasta tolpa begunskih vlad«
Berlin, 7. febr DNB: Težišča zimske bitke na vzhodu so bila dne 6. februarja porazdeljena na vse odseke. Bila so na jugu pri Nikopolju, na bojišču med Kiro-vim gradom in Belajo cerkvo in na področju Rovna; na sredi vzhodnega bojišča je napadel sovražnik znova med Pripje-tom in Berezino ter pri Vitebsku, dočim so bili na severnem odseku bojišča najhujši boji severno od Nevela in ob Narvi, Čeprav se v Ukrajini pri temperaturi do 16 stopinj vedno bolj pojavljajo znaki blatne dobe, med Priptjetom in Vitek-skom vladajo nalivi in snežni meteži, na severnem odseku pa so ceste in poti pro- | vlečene s poledico, niso boji izgubili na svoji silovitosti.	j
Obrambni boji na jugu vzhodnega bojišča so zaradi blata vedno težji. Toda ravno na najbolj južnem žarišču pri Nikopolju se nemški vojaki dan za dnevom sigurno in odlično upirajo Sovjetom. V nedeljo je tu sovtažnik zopet z močnimi silami pritiskal preko železniške proge Nikopolj—Krivoj Rog proti jugozahodu in istočasno v območju proge Zaporožje— Nikopolj proti jugu. Vsi napadi pa so bili v glavnem odbiti, nekatera vdrta mesta pa zajezena in sovražnik deloma v uspešnih protisunkih prestrežen, izgubljeno ozemlje pa zopet osvojeno.	I
V zvezi z napadom na Nikopolj so skušali boljševiki v zadniih dneh v še večji meri otipati nemške postojanke južno, eahodno in severozahodno od Ki-rovega grada ter najti slabe točke. Izvedli so številne izvidniške sunke, toda vsi so bili brezuspešni.
Med Kirovim gradom in Belajo cer-
kvo je bilo žarišče bojev na odseku južno od Boguslava. Tu so nemške čete odbile številne sovražne napade ter zajezile krajevne vdore. Na zapadnem robu tega loka so nemški sunki vzhodno od Zaškova dovedli do uspeha
Na področju Polonoje—Rovno jc pritiskal sovražnik proti jugu in zapadu. Pri Šepetovki je prodrla neka nemška oklepna skupina nepričakovano naprej, zajela dva sovjetska bataljona in ju uničila. Dalje zahodno so skušali sovjetski konjeniški oddelki prodreti ob reki Gorin Stir. Vsi ti napadi pa so bili odbiti.
Na srednjem odseku so nadaljevali Sovjeti med Pripjetom in Berezino svoje napade z močnim strnjenjem vseh sil na nekaterih še prehodnih mostovih. Prodorni poskusi so sc izjalovili. Sovražnik je dosegel le nekaj krajevnih vdorov, ki so bili vsi zajezeni in deloma že popolnoma očiščeni. Severno od Berezino, kjer je sovražnik v zadnjih dneh skušal opc-tovano zaman prodreti, so prodrle pri Sezilki nemške čete do severnega obrežja reke in zadržale osvojene črte proti vsem sovražnim prolisunkom Pri Vitebsku je napadel sovražnik podnevi in ponoči z vsemi silami, toda je dosegel le nekaj neznatnih krajevnih vdorov, ki niso v ni-I kakem sorazmerju z njegovimi izredno I velikimi izgubami.
Nič manjši niso bili še vedno trajajoči , boji severno od Nevela. Z oklepniki pod-| prti boljševiški napadi so bili v glavnem odbiti. Tudi severozahodno od Ilmenske-ga jezera na zaščitnih položajih vzhodno | od Pcjpuškega jezera in na odseku pri Narvi so bili sovražni sunki brezuspešni.
Nov napad na Španijo
Berlin, 7. febr. Londonski »Obscrvcr« jc naperil nov, posebno težek napad na Španijo. List zahteva, da mora Anglija zahtevati od Španije ne samo zunanje-. politična zagotovila, temveč tudi reformo I njenega notranjepolitičnega ustroja Ta napad označujejo v beilinskih političnih krogih za toliko bolj pomemben, ker je bil izvršen po izjavi španske vlade, ter predstavlja tako neke vrste odgovor španski vladi Baš ^Observer. ie, tako poudarjajo v Berlinu, list ki se v sploš« nem odlikuje s sumljivimi formuliranji. Ne malo njegovih političnih sestavkov jc bil navdahnil zunanji urad Ta napad »Observera« pa ima to prednost, ker ustvarja enkrat za vselej jasnost. S tem sc razkrivajo angleške karte in igra Sira Samuela Hoara. Članek dokazuje, da so angleške obdolžitve proti španski nevtralnosti v resnici zgolj pretveze, da bi sc vmešali v španske notranje zadeve. Španijo sumničijo preloma nevtralnosti in to ne toliko, da bi upali skaliti nemško-špansko prijateljstvo, temveč da bi vrgli Franca in falangistično državo ter jo nadomestili z režimom ljudske fronte. V berlinskih političnih krogih pa so prepričani, da nc bo izostal odgovor španske časti na ta napad.	'
Estonska se bo branila
Reval, 8. febr. Radijska postaja v Rc* valu je v ponedeljek zvečer prenašala razgovor s profesorjem Uluotsom, zadnjim estonskim ministrskim predsednikom pred boljševiško vlado na Estonskem. Uluota jc opozoril na to, da se bo v sedanji vojni odločila tudi usoda estonskega naroda. Ako bi boljševiki zmagali, tako je nadaljeval profesor Uluots, potem bi Estonsko izravnali z zemljo, narod pa uničili ali odpeljali v neznane kraje. Estonski narod jc poklican k soodločanju o svoji bodočnosti. Naravna pravica tudi najmanjšega naroda jc, da se sam brani. V tej zvezi je podčrtal profesor Uluots velik pomen trenutne mobilizacije in jc zaključil: »Pogoj za bodočo Elstonsko jc, da komtinislično-sovjctska sila do zagotovitve miru nc vdre v našo deželo. Tega ne sme pozabiti niti sekunde, kajti sicer sc bodo zrušila vsa upanja na bodočnost.c
»Krvoločni boljševiški rablji«
Berlin, 7. febr. Angleški tednik «News Chronicles predlaga, naj angleška in ameriška vlada porneteta »z bedastimi tolpami begunskih vlad«. Kako zrel je čas za večjo čistko, dokazuje ponovno poljski spor, V Angliji živeči poljski begunci in vojaki so bili pripravljali Angležem vedno zgolj neprijetnosti.
cTribunes piše, da je v begunskem listu Sosnkovskisa «Wiedomosti Pol-skic» bilo v teh dneh javljeno, da so od Sovjetov v Volinijo poslane tolpe ubile kar 70.000 Poljakov. Nezaslišano je, tako meni «Tribune», da se celo na predvečer druge fronte ustvarja s takimi priobčitvami v Angliji sami ne-razpoloženje proti sovjetskemu zavezniku.
•
Predlog lista «New Review» predstavlja pač največji napredek, ki so ga sprejeli doslej Poljaki od svojih angleških »zaščitnikov«. Isti Poljaki, ki jih je Anglija nahujskala proti Nemčiji, katerih mržnjo je do skrajnosti naščuvala in jih končno pognala v vojno, so danes »bedasta tolpa«, katere se je treba čimprej znebiti. Ali niso nekoč to »bedasto tolpo« naravnost zasuli z obljubami? Ali jim ni London dal najbolj vabljive garancijske obljube? Ali ni Churchill ob sleherni priliki izkoriščal begunske vlade za politične in propagandne namene? Kaj vse so jim obljubili, kako so jih razvajali in mililil Vse to ni bilo resnično!
Redkokdaj je. imel svet tako jasen primer brezznačajnosti in moralne propadlosti, kot ju daje Anglija v svojem zadržanju napram Poljski. Foda tu se očituje zopet enicrat režija ži-dovstva, ki s svojo brezvestnostjo in liluclnokrvnostjo pometa z usodo celih narodov. V skupni igri med angleškim in sovjetskim židovstvom bo poljski narod vržen v žrelo boljševiškemu mo-lohu in nihče ne bo upošteval nekoč Poljski danih obljub ali nu voljo p°U"
skega naroda. Poljska je cena, ki jo Moskva zahteva za svojo pomoč. Pri tem pa je usoda Poljske zgolj obročno plačilo Angloamerikanccv Stalinu — kajti kar doživljajo Poljaki, to čaka tudi vse ostale narode Evrope, če bi angloameriško-boljševiškemu zločinskemu društvu uspelo zmagati v tej vojni.
Vsa židovska nesramnost in brez- ! g0™r LUvancev.
Kovno, 8. febr. Ako mislijo židovsko-boljševiški oblastniki v Moskvi, da bodo s sedaj objavljenimi navideznimi spremembami sovjetske ustave naredili baltskim državam vključitev v Sovjetsko zvezo okusnejšo, poleni nam pravkar objavljena razprava študijskega urada za preiskovanje boljševizma in židovstvu z naslovom: »Kako so uradniki GPU-ja mučili preiskovance« daje nadaljen dober od-
primerna drznost anglo-židovske klike se očituje v «Tribtinis, ki Poljakom očita drznost, da so bili omenili pokolj 70.000 Poljakov v Voliniji. Pri tem pa je teh 70.000 žrtev boljševiško sle po umorili vendar samo i>rav malenkosten del dveh milijonov poklanih Poljakov, da sploh molčimo o množičnem umoru 12.000 častnikov pri Kntynu. Toda kaj pomeni židovskim krvosesom par stotisoč ljudi! Kjer to služi njegovim namenom, žrtvuje Žid brez usmiljenja cele narode, enako kot so ti židovski svetovni zarotniki pustili pomoriti ali od lakote umreti milijone ljudi v Rusiji, da so utrdili boljševiški režim.
Kaj tu pomenijo še angleške garancije, kaj Rooseveltove obljube pomoči? Primer Poljske lahko pokaže tudi ostalim narodom, ki so šli na angleško-umeriške limanice, kakšna usoda jih čaka, če ne bodo židovski svetovni zarotniki popolnoma iztrebljenj. Danes obstoja zgolj en ali — ali. Ali zmaga Nemčija, ali triumfira boljševizem. Ne gre le za usodo Poljske, ampak za usodo Evrope!
Tamkaj navedene izjave bivših litvan-skih ujetnikov GPU-ja na vprašalno polo Rdečega križa o njihovem mučenju pri zasliševanju in v zaporih nam vzbujajo grozo in zgražanje nad temi krvoločnimi boljševiškimi rablji. »Tisoči onih, ki so jih boljševiki v letu svojega gospodstva v Litvi umorili in tisoči onih, ki jih GPU ni mogla več umoriti, katerih zdravje pa je uničila, nam pričajo, da ni nikake bolj-ševiške kullure in človečnosti, temveč da obstoja le še poživinjenje in krvoločnost,« pravi la publikacija.
Studijski urad v Vilni prinaša nalo obsežno razkritja o sredstvih, ki so jih uporabljali ngenljc GPU, da bi prisilili nre-tirance k priznanju pripisane jim krivde. V Litvi je mnogo ljudi z razbitimi čeljustmi, s polomljenimi nogami, razrezanim hrbtom in z ostalimi težkimi telesnimi poškodbami, ki so jih dobili od ljudi GPU-ja. Tudi sedaj prihajajo na dan vedno nova grozodejstva. Tako je n. pr. GPU naredila frančiškanski samostan v Krietingenu za kraj neznosnega mučenja. Rilo je ugotovljeno, da so tamkaj agonije GPU vlekli aretironccin kožo z rok in z glave, da so jili polivali z vrelo vodo in jim pulili lase. Potem ko so bili boljševiki pregnani iz Lilvc, so našli kraje, kjer so bili bivši ujetniki pokopani in vedno znova jc bilo ugotovljeno, da so umrli nasilne smrti. Mnogih teh nesrečnežev sploh niso mogli Identificirati, vendar so mnogi
znnki nedvomno mučeni do smrti.
dokazovali, da so bili
Vznemirjenost med mohamedanci
General Moizo aretiran
Milan, 8. februarja. Kakor poroča »Deutsche Adria-Zeitungc iz Milana, je bil aretiran bivši visoki komisar za Ljubljansko pokrajino general Moizo. Pri preiskavi samostana Sv. Pavla v Rimu je policija odkrila letalskega generala Montija, 4 drugo častnike, 9 .ludov, dva člana policije ler 48 mladeničev, ki so se skrivali pred vojaško službo. Vsi so bili aretirani.
Milan, 7. febr. Vodilne arabske osebnosti, ki so se bile vrnile z romanja iz svetega mesta Mcke, so izjavile, kakor poročajo dopisniki iz Tnngera, da vlada v vsem mohamcdnnskem svetu Bližnjega vzhoda in Severne Afrike veliko vznemirjenje in zaskrbljenost zaradi poskusov Sovjetov, Angležev in Amerikancev, zasejati med posameznimi mohamedunskimi narodi in rodovi spor in jih potlej izkoristiti za lastne imperialistične in sebične cilje. Molinmedanski narodi so bili želeli, tuko so izjavili Arabci, živeti v miru z vsemi sosednimi državami. Te želje po miru pa nc spoštujejo niti Moskva, niti London ali Wushington, pač pa si te velesile poskušajo vedno znova z vsemi sredstvi zagotoviti na Bližnjem vzhodu predstražne postojanke.
Posebno resen je položa j </ Libiji in Tunisu. Mohanicdunsko prebivalstvo teh področij je hudo trpelo zaradi
ukrepov zasedbenih oblasti, ker jc obstojal sum, du domače prebivalstvo v Libiji in Tunisu na skrivaj še vedno simpatizira s fašizmom in vzdržuje z njim zveze. S tem položajem pa se povsod okoriščajo židje, ki so se polastili bivših italijanskih posesti na zasedenih severnoafriških ozemljih.
Moskva je nenasitna
Lizbona, 7. felir. Portugalski list »Ln Voz« piše, da je »za Evropo največji problem boljšovizucija«. Za enkrat so bili zahtevali Sovjeti poljska ozemlja. Po vključitvi teh jia se bodo tukoj spravili na baltske države in Besarabijo. Zc sedaj gleda Kremelj na vzhodnoevropski prostor kot na svoje lastno področje zaradi česar hoče zopet zabiti najprej češki klin. Zato jc bil predal vrhovno poveljstvo balkanskih tolp komunistu Titu. In to dela s soglasjem in podporo Angloameri-kam ev.
Letalski napad na Helsinke
Helsinki, 8. febr. Sel civilne zračne zaščite v Helsinkih general Sihvo objavlja uradno poročilo o zračnem napadu na Helsinke v noči n.-i ponedeljek, ki pravit
Bombardiranje Helsinkov in okolice je bilo izvedeno v dveh velikih napadalnih valovih s kakimi dvesto letali in sicer v času od 19.00 do 21.30 ter od 1. do 5. ure zjutraj. Civilno prebivalstvo objokuje 38 smrtnih žrtev, 232 ljudi jc bilo ranjenih. Bombardiranje v vseh prizadetih delih mesta dokazujejo, da sovražnik ni meril na vojaške cilje temveč, da mu jc šlo zgolj za izvedbo strahovalnega napada. Med prebivalstvom ni nastala ni-kaka nervoznost. V mestu vlada red in mir. Zaporni pas protiletalskega topništva nad mestom je odrinil napadajoča letala, na širšo mestno okolico. Sovražnik je razširil svoj strahovalen napad na vso južno obalo Finskega zaliva.
4700 žrtev potresa v Anatoliji
Istambul. 8. fbr. Turški notranji minister potuje trenutno po jKilresnem jxxlnočju severaozahodne Anatolije. Reševalna dela se nadaljujejo. Doslej je bilo najdenih preko 1.700 mrtvih.
Moskva zopet odklanja
Stockholm, 7. febr. II Piccolo« poroča: Izvedelo sc je, da je podulu so-vjetsku vlada uradno izjavo, ko je. odklonila pogajanja /a sklenitev pogodbe z jugoslovansko begunsko vlado. Odklonitev je utemeljila /. »nejasnim položajem«, ki vlada v bivši Jugoslu-viji.
Kratka poročila
Istambul, 8. febr. Zaradi svojega prijateljstva z zavezniki znani poslanec Yalčin ugotavlja v časopisu »Tanin«, da morata Anglija in Sovjetska zveza prenehati z nazorom, da je Balkan njihova interesna sfera, temveč morajo prepustiti organizacijo Balkana balkanskim narodom. Poleg tega naj zavezniki prenehajo z medsebojnim ščuvanjem balkanskih narodov.
Ženeva. Britanska admiralitela jc sedaj objavila izgube pri potopitvi angleškega rušilca »Tynedale«. Po vesli >.Daily Maila« jc prišlo ob življenje 73 častnikov in mornarjev.
Berlin. Nemški poslanik v Hrvatski Kasclie jc sedaj v Berlinu nn poročanju. Na vprašanje so v Wilhelmstrasso izjavili, du gre le za običajen obisk.
Ženeva, 8. febr. Predlog o vojnih davkih v znesku 2,315.000.000 dolarjev je bil v ponedeljek sprejet v obeh zbornicah ameriškega senata.
Bern. »F,xhange Telegraph« javlja: Na seji čehoslovaškega državnega sveta se je zavzel v četrtek v Londonu p Isednik Bencš za ustanovitev zveze med slovanskimi narodi, li kateri nuj bi pripadle Češkoslovaška, Poljska, Ukrajina in Bela Ru«ijn. Beneš je izjavil, da ie ob svojem moskovskem obisku dobil soglasno privolitev za takšno pogodbo.
Milan, 8. febr Republikanska narodna garda je v zadnjih dneh izvršila številne čistilne nastope v Ligurskih Alpah. Ujela je 42 upornikov. Odkrile so bile velike zaloge orožja in živil. Slednja so bila razdeljena potrebnim rodbinam v okolici.
M!5ti!«a komun zma
Skoraj vsako gibanje v zgodovini črpa svojo privlačnost, zlasti za široke množice, iz nekega mističnega ozadja. Tudi ko-munizem jc prav za prav r ivoji najgloblji vsebini misticizem. Zato ja tudi razumljivo, zakaj so ga mednarodni organizatorji najprej hoteli in mogli uporabiti ▼ Rusiji. Duša ruskega človeka jc namreč vsa predana nekemu misticizmu, ki jc z njim še pravoslavje imelo nešteto težav in ga z največjimi napori znalo »uzakonili« v okviru verskih resnic. Ta mistika ruskega človeka dobro odseva iz del velikih ruskih pisateljev in teologov, še bolj pa U ruske ljudske pobožnosti, ki spravlja zapadnega, hladno umujočega človeka v nemalo začudenje. Komunizmu jc bilo treba ta med krščanstvom ter med praznoverjem kolebajoči misticizem Ic napeljati ▼ svoj sistem. In to se mu je posrečilo.
Mistika komunizma je mistika ncgacije in večnega upora. Ni sicer komunizem prvi, ki jc začel poveličevati z nekakimi verskimi potezami upor proti pozitivnim vrednotam in njihovim človeškim predstavnikom. Že pred njim je prostozidar-stvo ustvarilo revolucijsko mistiko in jo globoko vsejalo med evropske intelektualce. V tem oziru je značilna peiam italijanskega revolucionarnega pesnika Car-duccija, ki je spesnil himno satanu, kjer med drugim pojcl
Salve o Satana
o ribellione, o iorza vinice della ragione.
Od prostozidarslva )e prevzel mistiko razvrednotenja vrednot in upora proti krščanski družbi boljševizem. Lenin je bil hladen računar, ki je znal uadomestiti bogomiselnost ruske duše s fanatično vero v zemeljski raj ter zamenjal krščanstvo z vero v materializem. Toda tega materializma množicam ni prikazal na enak način, kot so ga predstavljali evropski umski eliti zlasti zapadni pozitivi-sti. Dodal mu je sijaj zemeljskega odre-šseja, ki naj za krščanstvom prevzame vlogo mesijanstva in dovede človeka v zensljska nebesa, ki so po njegovem edina stvarnost.
Kakcr krščanstvo, ki nndi Človeka obljubo večnega življenja, tako tudi komunizem uporablja v pridobivanja množic nerrsstane in domišljijo presegajoče obljube. Nič zalo, če so te obljube ob treznem razjnotrivanju nevzdržne. Množice ne prznaio hladnih umskih an*Kz, temveč čnstvuje;o. In tu ie glavna sila komunama: medtem ko je ▼ krščanstvu mistika najvišja stopnja verskega življenja ▼ po-semezniku, prežema komunizem t svoj!m misticizmom čuslva množic in ustvarja med ajirai psihozo zemeljskega odrešenja.
Negacija vrednot ima rnmrcč t sebi silovito mistično ener<?i'o. Komunizem jo je znrt odkrili in vpreči v svoj voz. Vse človeške nagone je preiskal, jih izvlekel r.a dan ter jih uredil v svoj bojni «5slenu nagon po nebrzdani nravnl svobodi, nagon po zatireniu nasprotnikov, n»<ton no rnSeiru in uničevanju, n?gon po brezobzirnem uporu, kakor je lo dobro izreženo v pesmi slovenskega komunističnega pesnika Klopčiča:
In svet se bo Iresel pod na?'m korakom,
gorela, grmela bedo v*a morja,
in z osvobojenimi mislimi vrtidl
rrek v=etfa sveta bomo tja do obzoTja,
Rsilrcskali b"mo sipine prostrane,
r->'jče porušili bodo požari.
'•'i, su7n''!, tedaj bomo prišli — vladarji,
da stoletni sen nam resnica postaue.
Se bolj 'k razviden mi«»ic?zem r»«o-'ucije iz naslednjih verzov istega pesnika:
Upor. večncrlva re sila življenj« mer i« od množic zložena molitev, unor it stopnica do temena vstajenja, unor te pil "Mada rojena besnltov. upor je, ki nove svetove spočenja!
Pe^^d?. Im Iccmpntrom doseže svnj prvi cili, dikf-'"ro pr^etanMa. m«ra mi-slic!zen v vjli^m delu odstopiti !*i dali mesto cls*e"nu, ki člnvku vzame p^ovo c'n?ev««>st in pstrari i r. rlo<<a s*rni brez »"uš«. Tod« '»rta komunizem v svo" nro-Tvarf-nJn; d"bi mn/>3>!-«nt pe nove. Ko r>a j«t diktatura pro'«t»»lita že d"«"'«!**, speroanje prepozno in pot nazaj je težka.
Od mno^iih sredstev. H na! preprečilo in ovr-"c;o to l»?no mistiko komunizma, jc redno najboljša na eni strsni poučeno?!. n.a drntli pa pre^*"ost stvarnim, pozitivnim vrednotam, ki jih ni"'i kršian-slvo z realnostjo svojih resnic. MVicizem
Prešernove literarne nagrade Ljubljane
, no čestitam k odlikovanju, želeč Vam še razmer zmogel. Vsem skupaj, s ttstiml
Ljubljana, 8. februarja. Navzlic vojnim časom je mestna občina ljubljanska ludi današnjo obletnico smrti našega največjega pesnika Prešerna proslavila na najplenicnilcjši način z razdelitvijo literarnih nagrad mesta Ljub 11 Jane.
Literarne nagrade mesta Ljubljane dobe avtorji najboljših leposlovnih knjig, ki so izšle minulo leto. Te nagrade torej niso morda natečaj, kjer avtorji tekmujejo s svojimi deli ter jih kot tekmovalci predlagajo razsodišču. Svojega dela nc predloži noben avtor, ker razsodišče samo pregleda in pretehta minulo leto izšle knjige, po natančni ocenitvi pa najboljša dela predlaga predstavniku županstva za podelitev nagrade.
Za opravljunje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Fran Jančigaj je v popolnem razumevanju visoke kulturne naloge glavnega mesta o pravem času za predsednika razsodišča imenoval šefa mestnega kulturnega odseka prof. g. dr. Janka Pretnarja, za člane razsodišča pa Rg.: dr. Tineta Debel jaka, esejista ter urednika »Dom in sveta« in kulturnega urednika »Slovenca«, Boiidarja florka, esejista in kulturnega urednika »Jutra«, prof. Janka Modra, dramaturga Narodnega gledališča ter književnika prof. dr. Pavla Karlina. Ze na svoji drugi seji jc razsodišče soglasno sklenilo gospodu namestniku župana predlagati, naj za loto 19411 podeli nagrade naslednjim književnikom, ki so razvrščeni po abecednem redu tako, da so vsi avtorji enako occ-njeni in dobe enake nagrade:
Jože Dular za roman »Krka umira«;
Jane: Jalen za povest »Bobri«;
Ivan Matllič za povest »Petrinka«;
Zorko Simčič za povest »Prebujenje«, in
Severin Sali za zbirko pesmi »Srcčuva-nja s smrtjo«.
Davi ob U je za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik gosp. Fran Jančigaj v slovesno razsvetljeni in s cvetjem okrašeni županovi sobi vpričo razsodišča podelil diplome in literarne nagrade mesta Ljubljane navzočim pisateljem z naslednjim nagovorom:
»Povabil sem Vas v župansko sobo sta-roslavr.ega magistrata naše belo Ljubljane. da kot namestnik župana danes ob (15. obletnici smrti velikega Prešerna izročim gospodom, ki jih je izbralo razsodišče, čigar predlog sem osvojil, literarne nagrade mestne občine ljubljanske, ustanovljene na občinski seji 7. julija 1938 ,za spodbudo in za podporo slovenskim pisateljem in pesnikom, predvsem onim, ki stanujejo v Ljubljani*.
»Inter arnia silent Mnsae* pravi stari latinski pregovor, zalo sem vesel, da je kljub težki vojni vihri, ki je lako kruto zajela svet in tudi našo bridko preizkušeno zemljo, naše razsodišče za podeljc-
Nemsko-italijanski plačilni promet
Poročali smo že o novem trgovinskem in plačilnem prometnem sporazumu med Nemčijo in Italijo, ki je bil sklenjen dne | 30. januarja letos Italijanski listi pišejo v zvezi s tem, da ima sporazum tudi politični pomen, saj je to prvi sporazum I nove italijanske države po 8. sept. 19-13. ' Nadalje navajajo, da je bil stari ita-lijansko-nemški kliring radikalno izpre-1 menjen, zlasti kar se tiče transfer prihrankov italijanskih delavcev iz Nemčije. Izpremembe bodo v tem, da bo izginilo | nesorazmerje, ki so ga povzročali trans-ferji delavcev v kliringu. Večkrat se jc dogajalo, da so morali italijanski izvozniki mnogo časa čakati na plačilo izvoza I v Nemčijo, ker sc bile vsote, ki so bile 1 vplačane v Italiji, manjše kot ves promet na izvozni strani. Z novim sporazumom pa se bodo povečali predujmi, ki jih bosta nemški in italijanski devizni zavod dajala tvrdkam, ne da bi čakala, da se
vanje literarnih nagrad, ki sodi po svobodnem preudarku in ki naj ga vodi edi-uo želja pospeševali slovensko izvirno le-
mnogo sreče in uspehov na nadaljnji ustvarjalni poli.«
| Po tem toplem priznanju iin prisrčnih
; čestitkah je namestnik župana g. Fran Jančigaj z odkritosrčnim zanimanjem za
poslovje in usmerjali pravi umetnostni našo lepo književnost in književnike na-
okus pri izberi že izdanih *'!, da jc lo razsodišče lahko tudi letos izbiralo med lepo, kleno in navzlic težki dobi, ki Jo preživljamo, dokaj obilno in častno ktiji- ; ževno žetvijo minulega leto.	I
Med gospodi, ki danes zu svoja vredna ; dela prejmejo inestno literarno nagrado, vidim s ponosom dva pisatelja, ki sla že | dolga leta uspešno orača na slovenski slovstveni njivi, vidim pa z veseljem tudi j lilerate, zastopnike našega najmlajšega pi- | sateljskega rodu, ki obeta še mnogo prt
grajencem izročil diplome in nagrade, luvto je pa pisatelj Janei Kalan opravičil Očitnost najmlajšega nagrajenca Zorka Simčiča z junaško smrtjo njegovega brata inž. Simčiča na polju slavo v domobranskih vrstah ter v imenu vseh nagrajencev izrekel naslednjo zahvalo:
»V izredno težkih, nemirnih in zmedenih časih opravljate dolžnosti župana slovenskega mesta belo Ljubljane. V imenu naše slovenske Llubljane ste pravkar na predlog razsodišča podelili
spevati k duhovni rasli in časti svoje do- ! na 95. obsmrtni dan slovenskega pesni
movine.
Literarna nagrada mestne občine materialno žal ne more dosti pomeniti, je pa zalo tem vidnejši znak resnega priznanja za zasluge lia književnem polju in znak globoke hvaležnosti mesta Ljubljane. ki bo vedno ponosno na svoje slovstvene nagrajence.
Prisrčno se zahvaljujem gospodom članom razsodišča za skrbno opravljeno delo — Vain, gospodje pisatelji pa iskre-
| ka prvaka, doktorja Franceta Prešerna, ki ga mirno smemo uvrščati tudi med svetovno bogonadarjene. petim slovenskim sodobnim književnikom Prešernovo leposlovno nagrado mesta Ljubljane.
| Kakor so časi trdi, sem trdno preverjen, da smo vsi bolj veseli priznanja, kaor gmotne dobrine. Saj je iz nagrad samih razvidno, da si v bratstvu podajamo roke. Zavedamo se namreč, da je vsak storil vse, kar je pod pritiskom
vred, ki so zavoljo skromnih sredstev od nagrad izostali, je pa v največje zadoščenje zavest, da med trdoživim sloveti-skim narodom tudi takrat, kadar orožjo divja, Muze ne obmolknejo. So dokaj lepše pa zapojo njih slrune in bolj zvoneče se oglasi slovenska beseda v časih, ki naj skoraj pridejo, ko so bo — kakor iz PreSernovega in naših src — dvigala iz duše vsakega zeniljana k Vsevečnenm prošnja:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce bodi, prepir iz sveta bo izgnan, a rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejaTd«
Po medsebojnem čestitanju »o 69 povabljeni in nagrajeni a hvaležnostjo poslovili od namestnika župana g. Frana Jančkraja « t rde o zavistjo, di je mesto Ljubljana tudi letos m najaoslojncj-fri način proslavilo obletnico smrti nesmrtnega t* ošerna.
O nagradnih pisateljih in njih deUi iKimo poročali ni jutrišnji četrtkovi sl-rni.
Trdno in zvesto stoji na straži Kostanjevica
»Narodna osvobodilna vojska« — 15 razcapancev vdrlo v nezavarovano mesto In ropalo Zadostovalo je nekaj strelov in ropafoča druhal se [s razbežala — Vsako mesto Ima kaj gnilega in tudi Kostanjevica ni brez gnitobe — Ta sedaj žaluje za komunisti
Trdno in zvesto stoji na straži neuklonljivo mesto Kostanjevica. Skozi vso silno dobo narodne nesreče je trdovratno kljubovalo tolovajskim komunističnim morilcem, ki so se zakleli, da hočejo za vsako ceno zavzeti važno obmejno postojanko in uvesli v njej svojo rdečo strahovlado. Od dneva do dneva so so zaganjali vanjo in hoteli spremeniti v ruševine in pepel ter omadeževati s krvjo to staro prelepo mestece, ki ga ljubeče ovija sanjava Krka in ga tesno uklepa v svoje varstvo kol skrbna mati svojega otroka.
Ne meščanom, temveč hrabrim, junaškim in neustrašenim borcem slovenske domobranske vojske se moramo zahvaliti, da hiše Se niso ruševine, da mesto še stoji in se meščani lahko svobodno sprehajajo po ljubkem mesteca
Mnogi od meščanov so dolgo troj i 1 i v sebi skrilo, večkrat tudi odkrito zeljo, da bi nad njimi zavladal rdeči trinog. Svoje misli in poglede so koprneče obračali tia, odkoder je prišlo vse strašno porie zadnjih dveh let nad naše delavne ljudi.
srčne stike x badoglievskimi oficirji in ) vsem pa na lisoč koscev razsekati in raz-vojaki.	| rezati njim tako osovražene »bele«. Za-
V noči na 9. sept. 1943 so tekli iz . čeli so s kanoni obdelovati hiše. Bes so mesta prvi kurirji v Gorjance vabit ko- | nastalo luknje po stenah nekaterih hiš, munisle, naj pridejo in zmagoslavno zasedejo meslo, kajti italijanskih vojakov v mestu ni več. Ženske so začele skrivnostno stikati glave in so govorile: »Le naj se umakne Iz Kostanjevice, kdor ne spada notri! Danes je naj dan, dan obračuna... Tekla bo kri... Zdaj nam ne bo 'treba več jesti krompirja, si bomo pri kmetih kaj drugega poiskale...«
iako da so dobile i komunistič. hiše svoj ' delež. Streljali so skozi 10 dni s topovi j z Vodenic, Opatove gore, Dolžnie in od ! cerkve Matere božje. Dobrega sveta. Da bi naredili čim večjo škodo, so blazno metali na mesto velike in majhne mine iz metalcev miu. Ponoči pa so brez ne-hanja regljale strojnice in puške ter i pokale ročne bombe. Po nekaj dnevih
pripravljanja in zbiranja ljudi in orožja, je komunistična komanda odbrala 500 »tovarišev« in jim naročila, uaj naskočijo mesto. »Tovariši« pa so začeli zmajevali z glavami, češ: Zakaj bi mi nosili glavo na prodaj, naj gre lahkoživa komanda naprej in nam pokaže pol... Da bi jim dali temveč poguma, so jim obljubili za pomoč dva tanka In en oklepni avlomo-
stvari na klirinških računih odgovarjajoča | žinah živila in denar, ob ranih julrih pa vsota. Nadalje je bilo določeno, da se ; se nato vračali in se podnevi svobodno
In res. Oh 10 dopoldne je prikorakalo 15 razcapanih komunistov v mesto. Kot splašene miške so se previdno ozirali okrog in oprezali, morda se le še ne skriva kje kak legist ali Italijan. Prva pot je bila na pošto, kjer so surovo zahtevali od poštne upraviteljice ključe od blagajno. Kajti za denar jtm je šlo.
V blagajni so res dobili 72.000 lir za ... _. ,	, . ., . , , ,
plače in pokojnine. Radovedni smo. ko-. bl>- Tistemu pa, ki bi prvi vkorakal v liko tega so po komunističnih načelih 1 mesto. 50 obljubili nagrado 30.000 lir. dobili raztrgani »tovariši«. Drugi pa so , »Tovariši« pa kljub temu niso ma-brž pripravili vozove pred Vahčičevo rali naprej, ker so vedeli, da jih tam Niso marali gledati obupanih in zdelanih 'trgovino, da bi »osvobodili« tudi njega...! čakajo neuklonljivi domobranski borci, kmečkih obrazov, ki so noč za nočjo tre- ;S krampom so vdrli na sodni jo in vzeli pripravljeni, da jim enkrat zH vselej zbi-—— —i——	"" 1 v naglici pisalni stroj. Brž so nato jejo neumno misel zaletavati se v trd-
zdrveli k usnjarju Olibatu, kjer so jim njavo, kadar jo brani slovenski domo-zadišale ustrojene kože, ki so jih tako braneč. Toda komandantje so'potegnili krvavo potrebovali za svoje li06tne boso- revolverje in ukazali: »Naprl-jfcc Naš bog pelce.	I je rop, požig, umor. Ne more nam spod-
„„ »j__a _____ «„i„.__i leteti... Zdaj bo Kostanjevica videla
ure mogli p^av od btizif^gledall^ svoje i	^ ludi pocrkate vsi.«
tako dolgo in težko pričakovane »tova-1 riše.. .< »Si videla Vido? Joj, kako lepa je! Kakor princezinja iz kraljestva pal!-I kov...« so vzklikale in se čudilo žen-j ske. Resni meščani pa so se sramovali
ob pogledu na razcapane pobaline in vojaki s svojim odličnim orožjem. Tudi ušive vlačuge, kajti razočarani so bili poizkusi s tanki jim niso uspeli. Prvi popolnoma. Pričakovali so namreč, da tank so je res pojavil pred Bučerjevo . ,. ..	. , .. , ... , bo res toliko opevana in urejena »narod- gostilno, toda »hrabre« vojske za njim
pojavi ta 11 po tror tansk! h gozdovih tn ko- tla<: VOJska vUoraUala na iPpi otofek; na ni bilo od nikoder, le posamezniki so Ptameviski okolic prvi komunistični ban- ?elu Rprnvoda da bo korakai najmanj se priplazili do hiš in vrgli skoz okna
kralj Matjaž z dolgo brado, prepasan z ročno bombe med civiliste. Kar naen-zlalitn pasom iu krono na glavi... Toda — glej jih zdaj te razcapane, lo ropajočo »narodnoc bando, kako bliskajoče išče z očmi in sliska v pesti nož in revolver. Prej so se vsak dan glasile hvalnice: »Močna, v strnjenih vrstah, do zob obo- . rožena narodna vojska...« in zdaj — |
petali za svoje borno malo imetje, za svoje edino dragoceno življenje. Vsega tera jim ni bilo mar, ker so ves čas narodne nesrečo udobno sedeli na toplem in varnem v svoiili hišah, ves čas uživali zaščito in podporo oblasti in podpirali z denarjem, obleko in cigaretami, usnjem, živežem tiste, ki so se pod krinko »osvobodilnega« boja klatili po Gorjancih in pripravljali svojemu narodu pokolj in pogin.
Začeli so z romanjem pri okoliških kmetih
Ko so se spomladi leta 1912. začeli javljati po trorianskih gozdovih in ko-štanjeviški okolici prvi komunistični ba»i-diti in se ie zdelo, da je čas za uresničenje že dolero pripravljenih načrtov naslonil, je tudi mesto Kostanjevica začelo z delom in redno vzdrževati zveze z onimi po gozdovih. Da bi pokazali svojo delavnost, so ponoči začeli hoditi iz mesta in pomagali ropati pri poštenih dru-
In »tovariSi« so res poskusili. Toda samo poskusili. Kmalu so uvideli nesmisel zaletavati se proti čvrstim domobrancem, katerim so stali ch strani v najlepši tovariški vzajemnosti nemški
nekaj raztrganih ušivih capinov.
stari kliring, ki je imel tečaj marka 7.60 , spreha-ali po mestu. Toda to zločinsko lire — neha s 15. septembrom 1943, tako . delo ni moglo doleo ostati prikrilo, ker CvnL. J-.-- rftnan:a f« lrnnpr da stopi novi kliring z novim tečajem so ljudje spregledali, kam vodi njihova OVOOOCnega ropanja je UOnCC 10 v veljavo dne 16. septembra. Nadalje ! umazana pot. Zato so tatovi kmalu zbe- { Toda čas »tovariškega« bivanja v
krat pa je zagrmola protitankovska granata in tanku odnesla streho. Nato so je ojunačil še drugi tank. Pa preblizu si ni upal. Zato mu je šel nasproti nemški vojak, vrgel bombo vanj in tank so jo uigaL
V tanku so bili ubiti trije komunisii.
je določeno, da se vse stare obveznosti žali v hosto.
italijanskih tvrdk plačajo do 29. februarja po tečaju 7.60. Nadalje se vse poši-ljatve italijanskih delavcev po 8. septembru računajo po tečaju 10 lir za markp.
V zvezi s tem nam jc poročati, da objavlja Zavod za izmenjavo z inozemstvom obvestilo, da je zadnji rok za pla-
Vsi ti so začeli z dntfjimi banditi, ki so se klatili po gorjanskih gozdovih, »osvobodilno delo« za Kostanjevico. Začeli so terorizirati pošlene pridno oko-Fiske vasi, pobijati najbolj zavedne občane in ropali njihovo imetje. Iz za?ed so streljali na most in tako okoličanom
mestu jo bil prav kratek. Samo pol ure. Tedaj se iznenada od nekod začuje glas: »Nemci, Nemci!« Začelo se je beganje po mestu. Vsak je stisnil pod pazduho kar je prav takrat držal v rokah in hitel ven, kar so ga nesle nogo... Kajti že so padli prvi streli. Njihovega polurnega
_____________________ropanja po mestu je bilo konec in s tem
čilo""italijanskih "obveznosti italijanskih zabranjevall vs'oo v mesto. Izdajali so jo bila za vedno izgnana roparska ko-„	,. „	uvoznikov po starem teča;u 7.60 ne do plakate in na njih oznaniali, da jo. vsfop munistična svojat iz lepega otoka,
se bohVli povsod"f-a," kicr"nV preveva 31. januarja, temveč do 29. fobr. 1944. , v Kostanjevico pod smrtno kaznijo pre- ( Toda k]juh temUi da so meščanl vi-
r	............ ..	m	<, . 4<	1 <« >1 < 11 ____ ' rtiMrnHnn T Vi lfrto nn cfrivltoll Tli Won!fA(T1P - -	- -	-	- -
uvuvii ud i ov i i ui| ri . a pit.iv >i w »i funuu«	»v«« ■ ------------ - ---I	.
• no^nania o res-ičrih n«dčuWh r®smc»h. To velja tudi za dolžnike tvrdk v pro- povedan In res so streljali na vsakogar,
....	_	.	.	1	i«	L! i. nl.,,',,1	I! nl(M/\ 1-1 CA 1A
To je t"di vzt"k, zakaj ne'-at-re de¥«!e bolj podlegajo komunizmu, druge mar j.
v
tektoratu in tvrdkam v zasedenih ozem ljih (Be' 'iia, Generalni guvernement, Norveška, Iiolandija, Srbija in Banat).
taaniiem ne
Na deželi se jo razširila
ki jo skušal prekoračiti meio. ki so io oni določili. Da ne bi padel kdo od nii-liovih eimpntizerjev pri prehodu čoz most. so imeli za to posebna znamenja, ženske n. r>r. v rdečih rutah ali pa temna krila in bele bluzo — na te ee nI streljalo.
Ljudje niti na polju ni-so mogli oprav-linti nainuinejših opravil, ker niso vedeli, leda! bo z ene ali drnere strani pa-
Za našega kmeta pa je brošura do-
»Kako komunistična vlada izžema ru- kaz, da komunizem nikdar in nikjer ne	„. ™ _________ .„ _____ „
skega kmeta«. V njej je nazorno prika- more prinesti tega, kar obljublja. Dokler	dr.l strel. Zfito po začeli godrnjati in pro- molj;|i'' od nen,^, strani čez mo3t in
....j« f----- ,4» =	kiiniati ničvredno svojat, ker so vedeli, kdo j0 bil notri? Gr07a jn glrah __ H
deli, kaj hočejo komunistične tolpe in kam bodo privedle narod s tem po-, četjem, so potem še vedno ostale neka- I tere kostanjeviško gospodične in gospe,1 ki so s srcem in dušo Se vedno naklonjene tem izvrSkom našega naroda. Govorile so, da še ni vsega konec: »Ce ne jutri pa pojutrišnjem bodo ,na§i rdeči' spet notri...«
Meščanom pa so se Se bolj povesili no ovi, ki so se dan na to pojavili avto-
i' Ko sta bila tanka uničena in je bilo konec junaštva »hrabre« vojske, ki se jo poparjena morala umakniti nazaj v gorjanske gozdove in le še od daleč pošiljala ^pozdrave« z metalci min in strojnicami prikritim in silno razočaranim komunističnim sodelavcem v mestu.
| Tako željno so nekateri meščani pričakovali »rdečega prihoda«, tako trdno < verovali v uspeli »narodne« vojske — in sedaj tak polom in blamažo niso mogli razumeti in še danes ne morejo.
Upamo, da je dveletni lažni »osvobodilni« boj zadostoval, da so meščani uvideli strašno gorje, ki ga jo komunizem prinesel slovenskemu narodu.
BaBUBIBBIBBHaBBBBBaBBGil
še ni zavladal, krade in ropa, da bi s slrahovanjcm in z naropanimi stvarmi prišel do oblasti. Ko pa je na oblasti, izžema in strahuje, da bi si oblast ohranil.
scalezaassaaisaaslazoBneBiaBBaBa
zano bedno stanje, v katerega je komu nizem dovedel kmeta v Rusiji.
Odvzel jim jo vso zemljo. Uvedel je nameslo zasebnega gospodarstva velike kolhoze. Kolhoze upravlja država, to se nravi komunistična stranka. Tn določa, koliko mora kolhoz pridelati, koliko oddali državi, in koliko dobe kmetje spet Ljubljanski prhlobitniki za Zimsko od države nazaj.	j j	*
- - 1	pomoč
da jim ne ere za blagostanje in bolišo avtomobilov so se veseli obrazi prisme-bodočnost liudstva. temveč imaio povsem jalj ju usipali _ Domobranci, o katerih
Kmetje dobe v kolhozu seveda komaj toliko, da še lahko žive. Vse drugo
»Trgovski list« je objavil daljše po-
roči'o o seji izvršilnega odl-ora Pokrajinske zveze delodajalcev. V tem poročilu je kratko omenjena tudi akcija za
druge, tlačonemu narodu tujo in zločin-ske namene.
»OsvoJ?^ '"'na vo"«1ca« srlašene miške
se je že splošno govorilo po mestu, da ni nobenega več živega in jih nihče na svetu ne bo več videl.
Svelove naročnike lepo prosimo, da pridejo čimprej po zadnje „SVEfOVE" knjige.
■■BnaBBMHMHBMHBHBCMB
Proslul komunist prijet
Ljubljana, 8. febr.
gro za državo in za razne fonde, s katerimi vlada širi komunizem na vse kriplje. Ce se kdo v kolhozu ne ravna ločno po vladnih odredbah, ki so zelo stroge: kršilcem so odiegne dobava kruha, v kraju, kjer se je kršitev Izvršila, so zapro trgovine i. t. d. Kazni za prestopke nič koliko, za vestno izvrševanje k ukazov pa beda.	ženje industrljcev in obrtnikov 1.810.000
Brošura navaja ločne podatke, vzete lir. Združen je trgovcev 2 <03.000 lir. Od ne morda iz kakšnih tujih poročil, am- fek za obrtn Mvo 020 000 lir. Združuje pak iz sovjetskih listov in iz izjav ko- i kmetovalcev 8CC00 lir. Akeiia je zaklju-munističnih ruskih mogotcev. Ce ti sami j čena samo pri Združ^nm denarnih in avajo slabosti kolhozov, morajo bili ( zavarovalnih zavodov, pri oslalih Da se
V soboto je ljubljanska policija prijela glavnega terenskega komunista na Da so to še vedno Isti junaški in Igu, financarja Rihteršiča Lovra. Njegovo hrabri borci kot nekdaj so se imeli ko- delo je bilo do italijanske ofenzive v av-; staujcvčaui priliko prepričati takoj na- fiustu leta 1942 precei skrito. Ob ofen-Zalo nI čudno, če lili je objela gro- slednji dan v nedeljo, ko se je oddelek živi se je predal Italijanom, bil interni-za ko fo zvedeli v jutro na 9 sept.." da Domobrancev spopadel s komunisti na ran na Rabu, kjer si je znal prHobiti se' rdeči tolovaji bližalo, da bi zavladali Zaineškem in jih lako temeljito- nakre- 1 funkcijo »capota«. Po zlomu Italije se je S strahom so S«L da je na bojišču obležalo čez 200 vrnil domov, kjer je razvijal silno veliko
nad mestom
okolico.
pnzn
le pač zadosti velike in resnične.
šo nadaljuje.
V me«!u samem pa le bilo f. eept. drtffičo. Me!čapi so že nokal dni prej vedeli, knj se pripravlja. Po mestu se je Sirilo, da prideio v nekaj dneh komunisti v K ost."n levico. Prve so te novice raznesle kostnnjeviške »belo-modre fraj-1 le:, ki so vedno imele zelo tesne in pri-
z največjim nasiljen in grožnjami rekru-tirati po vsej okolici vse, kar se jim je zdelo vredno »šusa«. Pobrali so moške po vseh hišah brez razlike starosti, da bi šli v boj za »osvoboditev« Kostanjevice. Za ceno So tako velikih žrtev so na vsak način boleli zasesti meslo, pred-
razdeljeval rekvirirane stvari. Gonil j« tudi ljudi na prisilno delo, kjer so (no-rali razkopavati ceste. Po prihodu nemške vojske je nekaj časa simuliral bolezen, nato pa je prišel v Ljubljano, kjer se doma ni več počutil varnega. Tu f s dobila roka pravice.
Stil.
»SLOVENEC«, sreda. 9. febniarja 1944.
Stran g
Kaj bi že vse imeli, če..
Na Selu jc čakal tramvaj, da se odpelje proti mestu. Sprevodnik in vozač sta imela nekaj minut počitka. Vsedla sta se drug proti drugemu in začela razgovor. ki vai bo prav gotovo zanimal.
»Joj kako ti ropotajo ti stari vozovi, prav gotovo bi se vozili že v novih, če bi ti presneti Judje ne skuhali vojske.«
»Sevedal Saj je bilo že vse pripravljeno. Naše podjetje bi bilo vse imenit-ncjše. Tudi proga na Jcžico bi bila že speljana.«
»Nekateri pravijo, da bi bilo bolj pametno uvesti trolejbus. Tračnic ne bi bilo treba polagati in vozila bi se na cestah lepo izogibala.«
»Meni je pa tramvaj že bolj všeč. To j« železnica, ono pa le električni atvo-bus.«
Začeli so vstopati potniki in uslužbenca sta morala na svoja mecta. Zanimivega pogovora je bilo konec, a meni besede kar niso šle iz glave.
Včasih lUiS krilatico ki te pravi v prepričanje, da je kak stan kar v celoti prežet komunističnih blodenj. Enkrat obsodijo delavce, drugič inteligenco tretjič meščane, da so se kar v celoti vdinjali komunistični OF. Ni se temu čuditi. Ljudje opazujemo in iz tega sklepamo. To sklepanje pa je često napačno. Zlasti je I nespametno krivično posploševanje. V nobenem stanu ni vse gnilo, v nobenem
ni vse čista Ne poaploJujmo ne v dobrem ne r slabem.
V vsakem stanu ie mogoče biti srečen, v vsakem naletiš tudi na obupane«. Kakor je pisatelj vesel svoje knjige, tako ali pa še bolj se more veseliti čevljar svojega izdelka. Idealnemu delu se je namreč slednji najbrž bolj približal kot prvi. Kakšno veselje ima kmet s svojimi konji, železničar ga more imeti z vozili, ki jih upravlja. Povsod ali nikjer — kakor človek hoče.
Koliko trpljenja bi silo prihranjenega, ko bi se naši ljudje pogovarjali raje o svojem poslu — saj ima vsako pošteno opravilo, ki dosega svoj namen, na sebi toliko lepega. Tako pa zavidamo drug drugega, dijak delavca in delavec dijaka, oženieni samca in samec oženje-nega. Iskati zadovoljstva t tem kar imamo, iskati utehe v svojem poklicnem delu in stremeti k izpopolnitvi je mnogo bolj modro, kot gradove svetle zidati v j oblake.	I
Tisti pogovor v tramvaju prav goto- ! vo ni osamljen pojav. Mineva doba židovskega izkoriščanja po podjetnik:!), mineva čas, ko so nekateri uslužbenci i zaupanjem poslušali žgolenje komunističnih agitatorčkov o »obljubljeni deželi in večnem pustu.«
Trdo življenje je prineslo rešitev in ta rešitev je v delu.
Novi grobovi
+ Joiita Pošenel. V Ljubljani umrla gospodična Jožica Poženel. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek ob 2 iz kapele sv. Marije na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v soboto ob pol 8 na Rakovniku.
+ Olga Kump. V G7. letu starosti je na Vrhniki za vedno zatisinla oči vdova po administrativnem poročniku, gospa Olga Kump, roj. Javoršek. Blago rajnieo so pokopali v torek, sv. maša zadušnica pa bo v Ljubljani v petek ob pol 8 pri frančiškanih.
+ Ljudmila Knoll. Za vedno je za-tisnila oči v Novem mestu mati gospa Ljndmila Knoll roj. Muro, žena črko-stavca. Blago mater so pokopali v soboto v Novem mestu.
-f- ing, Mirko Simčtt. V nedeljo, 6. t. m. je v Tolminu na Goriškem padel ing. chem. Mirko Simčič. Slovesni re-quiem bo v četrtek ob 7 v stolnici. Čas pogreba bo še objavljen.
Naj vsem rajnim sveti rečna luč, njihovim dragim naše iskreno soialje.
Osebne novice
Promocija. V torek, 1. febniarja, je l»Ll na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije g. Stanko Jug, arhivar v Narodnem muzeju. Čestitamo!
Zgodovinski paberki
9. svečana
1573. leta so bili kmetje odloči 1 c ii b o j s plemiško vojsko pri S tubi č k i h t o p 1 i c a h ali bolje v prostrani^ dolini, ki se razprostira med toplicami in Doljno Stubico. Po poročilu sodobnikov je obležalo na bojišču okoli 5000 kmetov, iz česar moremo soditi, da je štela kmečka vojska vsaj 10.000 mož. Kmete je vodila trojica Gubec—Mo<*aič— Pasanac, gospodo Gašpar Alapič. Boj je trajal nad štiri ure, zmag? se je že nagibala na stran kmetov, ko je prihitela na bojišče nove plemiška četa, nakar je bila kmečka vojska premagana in razpršena. Od voditeljev je Mogaič obležal no bojišču, Gubec in Pasanac pa sta bila ujeta in odpeljana v Zagreb, kjer sta ža-
lostno končala. S to bitko se konča gi- ! banje slovenskih in hrvaških kmetov, ki so si zastonj skušali s lastno močjo priboriti »staro pravdo«, fevdalni sistem jo bil še pretrden, da bi ga bilo moči razrušiti, kmetje so morali čakati še nad četrt tisočletja, da so se znebili graščinskega jarma. Slovenski kmet je uvidel, da je prelival kri brez haska, zato ne čujemo več o kakih večjih uporih, le tolminski kmetje so se dvignili v drugem desetletju 18. stoletja, toda tudi oni so doživeli neuspeh.
1578. leta je nadvojvoda Kari
v veliki stiski — Turki so pritiskali z vso silo na južne meje — popustd protestantskim stanovom in izjavil v B r u c k u , da ureditev verskih razmer sicer pridržuje samemu sebi, vendar ne z namenom, kakor da bi kotel pregnati
Eredikante in zapreti šole r Gradcu, jubljani, Celovcu in Judenburgu ali ob-teževati vest meščanov. Kakor jim doslej zaradi vere ni skrivil lasu, tako jim tudi v bodoče ne bo nič žalega storil; vendar ne bo trpel, da bi v mestih in trgih najemali predikante. S to izjavo je dal Karel versko svobodo tudi prebivalcem mest in trgov, vojvodovo prepoved glede predikantov so obšli na ta način, da so si iskali svoje molilnice izven obzidij. Svoboščine, pridobljene leta 1578. v Brucku pomenijo višek protestanstva v slovenskih deželah.
Že čez nekaj let se je položaj zaobrnil, nastop jezuitov, škofa Stabej in Hren pa tudi nadvojvoda Ferdinand imajo glavne zasluge, da se je ohranila r Slovencih enotnost.
1801. leta je cesar Franc po porazili pri Marengu v Italiji in pri Hohsnbinde-nu na Bavarskem sklenil mir z Napoleonom v Lunevilleu Ren je postal meja med Francijo in Nemčijo od Boden-skega jezera pa do holandske meje, Adiža pa med Avstrijo in Cisalpinsko republiko. Po tem miru so morali kloniti tudi osamljeni Angleži, v Amiensu (1802) so sc pobotali s Francozi.
1871. leta se je rodil v Doslovičah pri Breznici na Gareniskem Fran Šaleški Finžgar, eden naših najpomembnejših pisateljev.
Za dnnaftuji dan
Koledar
Sreda, 9. svečan«! Ciril Ale-ks., škof in cerkveni učenik; Apoloni-ja, devica in mučenica; Ansbert škof.
Lunina sprememba: 9. svečana: ščip ob 6.29. llerschel napoveduje dež ali sneg.
Četrtek, 10. svečana; Shotastika, devica; Sotera, devica in mučenica; Sil vin, škof; Viljem, epoznavalec.
Dramsko gledališče »Matura«. Izven. — Ob 16.
Operno gledališče »Prodana nevesta«. Red Sreda. - Ob 16.
Kino »Matica«
»Beli sen« — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Anka in plavolaska«. — Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Dieselt — Predstave ob 15 in 17. urL
LeknrnlSks služba
Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12. in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Dramsko gledališče
četrtek, II. februarja, ob 16: »Vera In nevera«. Be« Četrtek. Petek, 11. febrnarja: Zaprto.
1'odnr »Matura«, igra t i dejanjih. Osebe: vladni svetnik dr. Štefan Dvornik — Drenovec, dr. Dominik čebula — Debovoc, dr. Branko VldoviS — Gorlnšek, dr. Strk
—	Nakerst, dr. SHka — Verdonlk, dr. Ed-muml Vrtač — Gregorln, prof. dr. Klotllda Mozoljo — Nablocka. prof. dr. Ana Mata
—	Ukmar-Bollarjova, Ema Zor — Gabrljel-čičeva, Katja Slaparjev« — Lovarjeva, Do-ra Voglarjeva — Bvetvlova, Malijeva — In-tiharjeva, Kolarjeva — Oolieva, Anton, sluga — Plut. Beliser Ciril Debevce.
Naslednja dramska premiera bo Motle. rova komedija »Namišljeni bolnik«. Mollere je znan kot dramatik, kl je v svojih delih predstavljal v glavnih jnnakih tip« raznih čIoveAt|ih slabosti (skopnStva. mlzanirop-stva, svotohlinstva ta dr.). Z Arganoin, Klavno osebo v pričujoči komediji, je pokazal tip tragikomičnega namišljenega bolnika ln njegove okolice ter medsebojnega odnosa enega do drugega. Delo je bilo te. kom let že ponovno na sporedu našo Drame. Zadnji Argsn je hll DaneA-Oradii. Letos ga bo igral Jože Kovic, ki bo delo tudi zrežiral.
SLOVENEC
10. februarja 1944 6. ČETRTKOVA STRAN
Vsakdanja Liubliana do kronistovfli zapiskih
Znanilci pomladi	I
Skoraj vsak dan sc nam ponujajo znanilci pomladi. Zdi se, da hoče narava letos prav zares dokazati, da je zime konec in da se ne bo nenadno ponovila. Vsaj živalstvo se tako hitro prebuja, da bi človek skoraj ne verjel. Razen netopirjev, ki sicer spijo zimsko spanje, so se pokazali tudi že drugi zaspanci. Včeraj nam je naročnik prinesel iz Tivolija živega citrončka za dokaz, kako zmešana jo narava. Od drugod nam že prihajajo nsveti, naj prav sedaj pobijamo muhe, ki so že bude in začenjajo prve sprehode med šipami v oknih, kjer je najbolj toplo. Res zaleže v februarju pobita muha za milijone in milijone muh v poletju. Vprašanje jo le, če ne bo mraz, ki bi še čisto lahko pošteno zaropotal tja do konca marca, uničil vsega lega prezgodaj se prebujajoSega življenja. j
Vpisana in izbrisana kartotečna posojila
HipoteSni trg kaže zadnja leta nekako stabilnost. Ni občutiti nikakega pomanjkanja denarja. Denarni zavodi so pripravljeni dajati hipotečna posojila in kredite proti običajnim zastavnim jamstvom na nepremičnine. Zemljiška knjiga za Ljubljano in okolico te letos ja- j nuarja zaznamovala 34 vknjižb zastavne ' pravice za posojila v skupnem znesku 880.224 lir, najvišje posojilo 200.000 in najnižjo 5000 lir. Lani je bilo januarja 21'posojil za 894.000 lir. Ni torej ni'kake bistvene razlike I Letos januar ja je daljo zemljiška knjiga vpisala 27 predlogov za zaznambo vrstnega reda v varnost kreditov skupno 13,806.804 lir. l ani januarja 24 predlogov za 11.974.404 lire. Naj-visii kredit je znašal letos januarja 6,355.804 lire. Skupaj je bilo letos januarja 61 predlogov za hinotečna posojila in kredite v znesku 14,698.028 lir.
Letos januarja je bilo v zemljiški knjigi vpisanih 29 predlogov za izbris raznih hipotek, tako 1.001.918 dinarjev, 216.810 lir in 4000 K. Najnižje izbrisano posojilo je znašalo 50 dinarjev, najvišje 144.000 dinarjev. Lani je bilo izbrisano Ai 1,007.735 din raznih posojil.
Zidarji zidajo
Letošnja mila zima ustvarja gotove nenavadne pojave v našem gospodarskeni
bo prinesla pogovore s pisatelji, ki so prejeli
Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljana
So to:
Jože Dular, Janez Jalen, Ivan Matičič, Zorko Simčič in Severin Šali.
življenju, pa tudi razne abnormalnosti. Nekdo je pravilno pristavil: »Zidarji zidajo, Žagarji poči vajo I < Januar in feb- ' ruar sta navadno meseca, ko so druga leta počivala vsa zidarska dela, ko so zidarji žedeli in gledali za drugimi deli. letos nasprotno je toplo vreme povzročilo, da se še vedno zunaj na prostem nadaljujejo razna zidarska dela. Te dni je za ta dela primerno vreme. Zidarji nadaljujejo z deli na stavbah in hite celo z betonskimi deli, saj ni takega mraza, ki bi oviral mešanje cementa. Tako lahko vidimo, da se dela na raznih , manjših stavbah na prostem nadaljujejo z vso naglico. Na GaljevicI n. pr. stavbno podjetje hiti z zidanjem druge hiše, ki jih gradi tovarna »M Tina*. Mila zima bi bila zelo ugodna tudi zn Žagarje, ko ne bi komunistični zločinci preprečevali dovoz hlodov iz raznih dolenjskih in notranjskih gozdov. Žage, posebno parne v Ljuhliani počivajo, ker ne morejo dobiti hlodov za rezanje. Ogromne skladovnice hlodov so naložene po dolenjskih gozdovih, ki čakajo samo na prevoz do ža«r, toda komunistične tolpe ovirajo mirno delo po gozdovih. Žage počivajo. Mnogi Žagarji so brez po-1 a in ti vam odkrito povedo, da si nikdar in nikakor ne žele "komunističnega raja.	1
Za zidarska dela je doslel tudi februarsko vreme zelo ugodno. V februarju emo imeli že 4 dneve, ko je bila jutranja temperatura celo nad ničlo. Dne 4. februarja je bila dosežena zjutraj za ta čas zelo visoka temperatura 6.5 C nad ničlo.	j
Razne nesrečo	\
Mestna onemogla, 89-letna Franja Kosfeva je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. — V levico so je vsekal pri cepljenju drv 50-letni zidar France Vižintin. — V Št. Jurjti pri Grosupliu je 36-lotna posestnikova žena Terezija Veselova pripravljala rezan i co za živino. Slamoreznicn ji jo poškodovala prste desnice. — V Strugah, občina Dobre-polie-Videm, je hud pes poipadel in ugriznil v de=no norro fi-letno posestni-kovo hčerko Marijo Kavčičevo.
Na 15 let obsojena sleparka
Pred kazenskim sodnikom — poedin-cem na okrožnem sodišču v dvorani št. 70 ss vsak teden po dvakrat vrsto
O^^rno gledališče
Četrtek, II. februarja, ob 16: »Mrtve oči«. Red A.
Petek, 11. febrnarja: Zaprto.
B. Smetana »Prodana nevesta«, komična
opora v 3 dejanjih. Osebe: Kru.4ina — Janko, Ljudmila — Poličeva, Marinka, njuna hči — Polajnarjova, Miha — Dolničar, Kata — Golobova, Vnšek — Banovee. Janko — Slanoveo k. g., Kecal — LupSa, cirkufiki ravnatelj — Jclnikar, E-meralda — Barhl-čeva, Indijanec — Marcnk. Božiser O. Do-bevec, dirigont D. Zebre, knreograf P, Go-lovin, zborovodja S. Hubad.
V aredo, t. J. danes, S. t. m„ naj se ob 14 zglasljo ▼ Operi k skušnji r.a »Gorenj, skega slavčka. tllo otrool: Bajde JoSko, Jemee Marica, VakselJ Marko, Erbežnlk Lado ln Rcmlh Cveta.
razprave, ki so v jedru tudi nekak odraz sedanjih vojnovihamih dni. Zelo pogoste so razprave o raznih goljufijah in sleparskih trikih, ki so jih začeli mnogi prakticirati, da si pribore kake dobrine. Zelo pogoste so razprave, ko postanejo nesrečni ljudje žrtve prelkancev, izrab-ljajočih njih trenutni težki položaj, zlasti, ko se svojci nahajajo v kakih zaporih. Neka zasebna uradnica Ema S. je znala lani januarja na premeten način izkoriščati neko družino. Najprej je prišla do gospodinjo z izgovorom, da naj da 300 lir za Anico, da jo reši iz zaporov, kmalu nato je na ta način dobila še 150 lir, češ, da rabi za odvetnika. V začetku februarja je premetenka dobila od gospodinje lep hubertus-plašč, da gn odnese sinu, ki ima odiiti v Italijo. Plašč je bil vreden 1300 lir. Premetena Ema je od te družine sprejela v shrambo tudi
0000	lir vreden Šivalni stroj, razno obleko, obutev in perilo. Te stvari pa si je Ema Š. pridržala za sebe, jih zastavila ali pa prodala. Od državnega dožMoa je bila obtožena zaradi 3 prestopkov goljufije in prestopka poneverbe, ker si jo prilastila njej zaupane stvari. Pred sodnikoma jo Ema Š„ ki doslej 5e nI bila kaznovana, priznala vsa njej očitana kazniva dejanja. Bila je obsojena na
1	leto in 3 mesece strogega zapora, to nepogoino, kakor tudi na 50 lir denarno kazni. Zelo obremenilno za obloženko je bilo. da je izkoriščala težaven položaj družino K.
Razpis Finžgarjeve literarne nagrade
Nova saložba jo podelila, kakor določa pravilnik, dne 9. februarja t. 1., Finžgarjovo literarno nagrado za 1. 1944 romanu »Noetova barka«, ki ga je spisal Stanko Cajnkar.
Hkrati Nova založba razpisuje Finžgarjovo literarno nagrado zn leto 1915.
Dobiti jo moro še ne objavljeno izvirno leposlovno, esejistično ali literurno-znanstevno delo, primerno za izdajo v samostojni knjigi (10 do 20 pol); nstro-zatl mora načelom, ki vodijo Novo založbo pri izdajanju knjig.
Kinžgarjeva literarna nagrada za leto 1915 bo šest tisoč lir.
Pisatelji naj predlože rokopise do 15. decembra 1914 v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zaprloin ovoju je treba predložili geslo, imo in priimek z naslovom in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis, če dobi nagrado. Novi založbi za običajni plsaleljski honorar.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1941.
Nova založba.
Peti sinfonični koncert
Danes se je začela v knjigarni Glasbene Malice predprodaja za V. sinfonični konccrl letošnje aezonc. Ta koncert obsegu izključno le slovansko glasbo in so na sporedu celega večera Dvoiakovi »Slovanski plesi«, od katerih jih bo izvajul povečani radijski orkesler Ljubljanske radijske postaje, pod vodstvom dirigenta D. M. Sijancn, deset. Slovanski plesi nesmrtnega mojstra Dvofakn so ponovno in na najrazličnejših krajih programna točka celega sinfoničnegn koncerta, ker jih odlikuje izredna pestrost in bogata vsebina glasbenih misli in melodij. V. sinfonični koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m. točno ob 0 v veliki unionskl dvorani.
NOVOST! NOVOSTI NOVOSTI NOVOST!
SKRIVNOSTJO TELO JEZUSA KRISTUSA.!
Okrožnica papeža Tlja XII. Pojasnil dr. Franc tirivec. 1% strani. — Cen«: broširano M lir. (pri nakupa 10 Uvodov po 21 L). Vezano 40 1.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred »kotijo *	Miklošičeva cesta 5
Opozorilo
Dne 6. februarja si je ncJt neznanec na zvijačen način prisvojil mojo vizitko. Zato opozarjam vsakogar, dn se ne odzove nikukemu pozivu, predlogu ali prošnji, ki bi mu bila predložena z mojo vizitko. Po mo/.nosti naj se neznanca legitimira. — Vera Adle-Sič — 1'opovič.
Slovenski Rdeči križ poroča
Slovenski Rdeči križ v Ljubljani je prejel od pristojnih oblasti obvestilo, da morejo svojci onih bivših interniran-cev in konfinirancev, ki so bili iz italijanskih taborišč poslani na delo v Nemčijo, prositi, da se jim dovoli povratek v domovino, vendar morajo svojci navesti natančni naslov bivšega interniran-ca ter izkazati, da mu je v Ljubljanski pokrajini zasigurr.na zaposlitev. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri poizvedovalnem oddelku SKK, Marijin trg 5.
Nemški nogometaši v filmu
V	kinu »Sloga« bodo vrteli od petka naprej jako zanimiv športni film, v katerem nastopata dve moštvi, ki se v finalni igri borita za nemško prvenstvo v nogometu. Med nastopajočimi igralci bomo videli najboljšo nemške nogometne državne reprezen-tante, ki so že mnogokrat oblekli državni dres. V vratih bomo videli izvrstnega državnega vratarja J ah na; dalje nastopajo: Kupfer. I^chner, Wal-ter, Tibulski, Anpcl, Hoffmann in drugi priznani mednarodni igralci. Zadnji del filma prikazujo finalno igro zn nemško nogometno prvenstvo — ta del je posnet v naravnih barvah. Poleg odličnih nogometašev lvonvo videli znanega nemškega igralca Rencc Deltge-na v vlogi srednjega napadalna. Športnikom priporočamo, da si zalo zanimiv in napet film ogledajo.
Poizvedovanja
V	ponedeljek, 30. Januarja, je bil« najdena damska zapestna ura zn časa alarma v Zvezdi. Dobi so v upravi Slovenca.
Oddajniška skupina Jndrnnsko primorje RADIO LJl BI..IANA
Dnevni tipnrcd zn t. februar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav: vrače: 7.30 Poročila v slovenščini
—	9.15 Pregled sporoda (nemški ln slovenski) — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.43 Koncert malega orkestra vodi StenovlS — 14 Toročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.30 Otroško nro vodi gdč. Slavica Vcncajzova
—	19 Solistični koncert (inalr.) — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled fporeda — 19.45 Mala glnshona modlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Pmlokniea — 21 Drobni nnpevl — 22 Poročilu t nemičlui — 22.10 Glasba ia lahko noč.
Dnevne novice
Maša zadušnlea ta pok. Valeatlna «uio-nu. dolgoletnega mlinarja Is DomAal, bo v četrtek, 10. t. m., ob 7.30 v frančUkauskl cerkvi prt oltarju av. Antoua.
Namesto veuea na grob g. Bajka Mlej-ntka poklanjajo 250 lir Društvu slepili stanovalci hiš« na Uusposvetakl cesti 4.
Licitacija zapadlih predmetov bo v soboto, 12. fobruarja, ob 15 v mestni uelav, l.ulnlcl na Poljanski cesti 15.
Ob stoletnici rojstva Slmons Gregeriflfa
pripravlja Nova zaloiba v Ljubljaul kritično Izdajo eelolnega njegovrgn dela. Izšlo bo v treh zvezkih: ureja ga prof. dr. France Koblnr.
Dijaki, dijakinje! Pripravite ne prsro-fasno nn rnr.roilne ln privatne Izpite. Itednl vsakodnevni pouk. Oddelki ta posamezno predmete, matematika, Jeiikl Itd. Vodstvo: Miklošičeva !M., Delavska zbornic«.
Vsem čltatcljem Klovenčeve knjižnice Je šo v svežem spominu zgodba o dekletu >Po-atržku«. Isto snov v dramatiki obliki nam bo predstavil Rokodelski oder na prošnjo množili, kl je ie uiso videli. Kaj Je >t'o-stršok«! Bitje velemesta, ki Je padlo v «r»-do visoke družbe; njen« čudovita nepokvar. jenost strga družbi s obraza loič civilizacijo, prebudi v ljudeh ltkrieo io zatrte ljubezni ln dobrote. Komedija »Toalrlek« ho uprizorjena t nedeljo, II februarja, ob 16.
Pomanjkanje stanovanj Je v LJnblJanl eno najvainejših socialnih vprašanj, kjer j« potrebno te*no sodelovanje In razumevanj« vseh hišnih posestnikov ln najemnikov, sicer bo.lo vsa prizadevanja oblaKtI, zlasti pa msstncRa stanovanjskega arada, ki so resno trudi liboljšatl stanovanjsko bodo, oitaln brci učinka. Vsakdo naj ve onnv jt kolikor moro In pomas« lajšati gorje v zavesti, dn ne kolo sreče obrnča ln da pri-do tudi sleherni lahko v Isti položaj, v ka. torum se nahaja danes lsredno Itevilo prebivalstva pokrajine. Z dobro voljo bi ►« dala tudi I« zadeva zadovoljivo nreditl.
Članarina »Društva stanovanjskih na Jrmntkov« ia leto 1IU. Članstvo so vljudno nsproša, d« poravna saostalo članarino ca leto 1913 do konen tega meseca ▼ društveni pisarni, Wnlfov« ulic« 10 II. Blagajnik posluje dnevno od >—1] iu sprejema tudi no. va prijave.
Ravnateljstvo TV. moške realne glmna-slje j Ljubljani vubl vso učence, ki so so ca februarski rok prijavili k Izpitom, da pridejo 10. t in. ob I f tolo, ker se bodo ta dan pričeli razredni lepiti. Obenem vabi ravnateljstvo vso člano profesor-kegu cbora, da pridejo 9. L m. dopoldne v iolo zaradi službene cadove.
V Ljubljani umrli od t*, jannarja do 3. februarja: Ueravs Marija roj. llotlo, 78 let, prevžtlkarlca. Rimska 17; Miklave Frančiška, 81 let, cascbnlo«, Japljevs 2; Knltcno-kar Matija, 63 let, kamnoseški pomočnik, ! Japljeva 2; Velkavrh Helena, 72 lot, delavka tobačne tovarno v pokoju, Vič 61; Šinkovce Avgunta, 93 let, vdova davčnega vpok., Suttnerjeva 5; FnJ« Jerica roj. Ga'.perin, 89 let, cnsiibalcn. Sv. Petra 79«; Mleku! Ana. 82 let, učiteljica v p., Poljanska 16; Kremnr Mnrila roj. PerSin, 55 let, goslilnijarka. Sv. Petro 15; Pavšlč Alojzij, 50 let, tovar. nlškl delavec. Pod ježami U; Vidmar Ana roj. Seme. 70 let, delavka tob. tov. ▼ p., j Zabjak 14; ?.un Marija, 74 Ist, aluMtlnJn, Japljeva 2: Vidmar Ivan, 91 lot. sodni nad-oflcial v p.. Poljanski nasip 16; Novnk Ho-! lena roj. Tomaž.lč, 79 let, delavka. Japljeva 2; Schaffer JuriJ, 79 let, trgovski poslovodja. Verovškova 3.1: Bizovičar Marjanu ; roj. Bergant, 66 let, vdov« posestnika, Gn-1 silsk« 30; Jorln Julija roj. Lužove, 75 let, vdova iel. čuvaja, Vlnčarjav« 7, Vič; Kovači« Oskar, 35 let, gradbeni tehnik. Tri-voz 6: Lukcž Alojzij, 50 lot, nižji vojni nrnd-nlk v p., Milčinskega .1; Uhnn Jože, 63 Icf, posestnik, Dobrova 4; Fatlnr Julija roj. Mu-ser, 69 lot, vdov« tehn. nradnika dri. tel.. Gosposka 5; Caerojr Emili ja, 86 let, zaebni-ea, Grablovičev« 6; Itojlua Fruno, 77 let. Šolski upravitelj v p.. Vodnikova 61; Roj Otillja roj. Postner, 80 let, *a«cbnien, Mo. snrska cesta — baraka. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Jenko Potor, 00 lot, ključavničar, Miklošlčova 22; Skof Franc, 7« let, zidar, Sp. llrušic« 26, obč. Dobrunjo; Leglfa Kristina. 58 lot. Smarjo 27 pri LJubljani: Piršak Filipi na roj. Kramor. 76 let, dnina-rica, Vrhnika, Stara cesta 24; Perko Janez, 34 let, delavce, Bleiweisov« co ta. Delavski dom; Kocj«nčl5 Jožef. 73 let, polie. stražnik v p., Predjamska 26; PoIJnk Antonija, 49 tel. Iona delavca. Morska Sobota; Meje Fani roj. Juvnnčlč, 66 let, jroatllnlčarkn. Gospo, svetska 13; Hude Marija roj. niačmnn, 6J let, Jona posestnika. Stranska va« 41 pri Orosnpl cm; VolovSck Danilo, 1 mesec, sin zobozdravnika, Sv. Petra 1; Pušonjnk Aloj-»1J, 66 let, hlapec. Kotnikov« 12; Mravlje Alojzij, 56 let. elektrotehnik. Alcševčeva 16; Završnik Miroslav, 6 mireccv, sin orožnika, Cerknica 94; Hribar Jože, 42 let. sin posestnika, Cerknica; Kogoj Anton, 33 let, kovač, Tržič pri Kranju.
Iz Ljubljanske okolice
Smrtna nesreča. V hipu duševn:' zmedenosti je prišel v Gradaščico, kjer je utonil, posestnik in oče štirih nepreskrbljenih otrok Luka Hudnik iz . Sujice pri Dobrovi. Pokopali so ga ie I dni na Dobrovi.
IrSla le učna knjiga Sloverfcve knjižnice
Sterl In mladi
ki jo je napisal češki pisatelj JAN VRBA,
ki spada med najbolj brane čeJke pisatelje. Povest nam slika kmečko vas, v kah-ro je že predrl i mesto s svojo kulturo, ki uničuje stare kmečke temelje. Že naslov sam po\e, v čem je jedro povesti. Brez dvoma je knjiga sodobna p« ludi pou na, saj sami čutimo, kako mesto vpliva na deželo, in kako skusa narava v sedanjih časih razmajati naše stare tradicije.
Posebno kmečki mli dini bo to brnnje v c'obok užitek.
Segajte po lepem brunju!
Ni krvavi
prvič naš slcvenski itarcd
Ta sijajna zmaga je vztradostila vso Evropo. Papež Kalist III. jo znova pozval krščanske kneze, naj dovršo, kar sta pričela Hunjadi in Kapistran. Pa niti tema ni bilo prisojeno, da bi nadaljevala pričelo zmagoslavno delo. V njuni vojski je izbruhnil legar in 11. avgusta 1456 je izdihnil Hunjadi v Kapistranovem naročju. Ta jo zatisnil mrtvemu tovarišu oči z besedami: ^Zmagal sile Nekaj tednov nato je legar pobral tudi Kaplstrana, ki ga je lela 1690. Cerkev proglasila za svetnika Mohamed pa je hitro prebolel poraz pri Beogradu Ze leta 1458. je padlo Smede-revo in s tem je Srbija postala turška pokrajina. Leta 1462. je Štefan Tomnševič, bosanski kralj, odrekel Turkom davek. Ti so pridivjali v Bosno in ,|o strašno pustošili. Okoli 30.000 bosanskih mladeničev so odvedli s seboj, da jih vzgoje za jani-čarje. Kralj se je umaknil v grad Ključ. Ko so mu Turki obljubili svobodo, se je mesto vdalo. Mohamed je imel kralja nekaj dni pri sebi v taboru, potem pa ga ie dal obglaviti. S tem je bil ves Balkan pod islamom. Turki so začeli pritiskati že na srednjo Evropo. I'a Evropa je ostala brezbrižna. Le ogrski kralj Matija Korvin so je nekaj lel srečno bojeval proti Turkom. Pridobil si je s tem sloves največ-
jega junaka svoje dobe, njega opevajo številne slovenske in hrvalske narodne pesmi. Polog njega je zastavil ludi papež Pij II. vse svoje moči za boj proti Turkom. V Ankoni je zbiral veliko brodovje, katero je hotel sam peljati preko Adrije v Albanijo Skenderbegu na pomoč. A pogumni papež je umrl, še preden so je mogel vkrcati na ladjo S tem je propadlo ludi njegovo podjetje.
Ves ta čas so imele naše dežele mir. Toda bil je to mir pred nevihto. Vsa srca je moril strah pred Turčinom. ki so jo vedno bolj bližal naši meji. Gospoda je hitela utrjevat svoje gradove, meščani so popravljali obzidja, okope in jarke, na obrambo vse dežele pa ni mislil nihče. Z letom 1469. se prično doba vsakoletnih turških napadov, ki je skoraj brez presledka (rajala do leta 1483. Pri vseh teh napadih Turki niso niti nameravali osvajati nove zemlje, tudi niso bila to redna voina podjetja na sultanov ukaz. Slo je za roparske pohode večjih ali manjših mohamedanskih čel, ki so preko Save vdiralo na Hrvatsko in Slovensko, da bi oplenile in nasitilo svojo krvoločnost.
Glavni zgodovinski vir za to dobo so zapiski Jakoba Unresta, župnika v Te-chclsbergu na Koroškem. V svoji avstrij-
ski kroniki je vestno beležil strašne tedanje čase. Konec aprila leta 1469. je vdrl tui-ški paša Ezebeg z 20.000 možmi iz Bosne na Hrvaško. Najprej je obdal mesto Senj. Knezi Frankopani so se morali odkupiti z bogatimi darovi. Mimo mesta Mo-druš je vdrl preko Kolpe na Kranjsko. Na binkoštno nedeljo 21. maja so se uta-borili Turki pri Metliki ln vos teden divjali po okolici Mesto Metliko so tedaj popolnoma razdejali. Kdor jo mogel, je bežal v Novo mesto.
Iz Bele Krajine so drli Turki na Ko-! čevsko, požgali Kočevje, potem pa dirjali naprej proti Ljubljani in zažgali šenklav-ško cerkev. En turški oddelek pa je razsajal okoli Žužemberka in Kostanjevice ler so utaborll na šentjernejskem polju. Kranjski deželni stanovi so tedaj začeli | zbirati deželno brambo Vsaka hiša bi morala dati po enega oboroženega moža. Pa ko je bila ta vojska zbrana, so bili Turki že v Bosni. Oh tej priliki so izvršili Turki strašen zločin, ker niso mogli prepeljali preko narasle Kolpe nešlevilnih ujetnikov, so jih čez tisoč poklali na kranjskem bregu. Pa tisto leto je naša zemlja šo večkrat videla Turke. Junija in septembra so vpadli na Kras in Furlansko, kjer je Skander-paša z ognjem in mečem uničil mnogo vasi tja do reke Piave. Ob povratku je vlekel s seboj menda 11.000 ljudi v sužnost. Konec leta, ko je bila že zima, so vdrli Turki na Dolenjsko v krško okolico in v Savinjsko dolino ter jo opu-stošili tja do Celja. Strašno je bilo to leto za slovenske dežele. Vest o tem je prišla celo do papeža Pavla II Naklonil je posebne odpustke tistim, ki bi branili Metliko in Slovensko krajino pred neverniki.
Sultan Mohamed II. »Osvajalec«.
1453. leta je zavzel Carigrad. S tem je bilo konec vzhodno-rimskega cesarstva. Ruski carji so se imeli za dediče bizantinskih cesarjev, pa tudi rusko carstvo je žalostno podlego. Zapadna Evropa je vzdržala naval islama, tudi komunistično barbarstvo se bo zdrobilo ob najvišji kulturi sveta — ob evropski kulturi. Na sliki vidimo tip tedanjega Turka, ki mu >turban pisan dlči rušo glavo« in ima res »dolge muštače«, kot pravi narodna pesem.
Za oporo svojih roparskih pohodov so si zgradili Turki na desnem bregu Save trdnjavo Šabac. Od tu jim ie bila odprta pot na južno Ogrsko, Hrvaško in Kranjsko. Ko je prišel Matija Korvin — kralj Matjaž — pred Sabac, da bi ga uničil, še preden je bil dograjen, je bilo obzidje že tako visoko, da jo moral brez uspeha oditi.
Leta 1471 je vdrl bosanski paša v Dalmacijo, v juniju pa s 15000 konjeniki na Kranjsko. Divjal jo nekaj časa po deželi in odgnal 20.000 kristjanov e seboj. Ko so Turki ujetnike spravili v svoje trdnjave, se jih je kakih 10 000 spet vrnilo v deželo. Ropali so tja do Ljubljane in odpeljali novo trumo sužnjev e seboj. Paša Ezebeg je vedel, da se mu v naših deželah ni bati nikakega odpora, kajti cesar Friderik je bil na državnem zboru v Regens-burgu. O binkoštih so prišli Turki tretjič pri Vinici preko Kolpe, menda je bilo 16.000 konjenikov. Na binkoštni ponedeljek so se utaborili pri Rašici, v torek zjutraj pa so pridirjali že do Ljubljane. Prav gotovo bi bili tedaj iznenadili meščane, Če ne bi dim gorečih vasi Ljubljančanom naznanil prihoda sovražnikov Pri Ljubljani so se Turki razdelili v tri oddelke. Eden je šel čez Savo proli Kranju in Kokri in poleg drugih vasi požgal tudi velesovski samostan. Drugi oddelek je Sel proti Kamniku, oropal Mekinje in drvel skozi Tuhinjsko dolino proti Celju in po okolici strašno požigal. Tretja četa je divjala po Dolenjskem; Stična je bila takrat prav razrušena. Opat Ulrik ni ničesar storil za obrambo samostana, z nekaterimi brati vred je pobegnil Kar pa je menihov ostalo doma, so jih Turki privezali konjem za repe in jih tirali s seboj.
Kaj je novega pri naših sosedih
lz Trata
Premiera Verdijeve opere »Ofcfo«. V četrtek zvečer jc bila v gledališču »Verdi« premiera Verdijeve opere »Otclo«. Cilavno vlogo jc imel Avrelijan Pcrlile, Desdcnio-no jc igrala Mcrcedcs Kortunati, dirigiral pa jc Artur Lucon. Premiera jc imela velik uspeli.
7.a pol milijona lir dragocenosti ukra- ' denih. Prejšnji leden so nekega večera prišli v stanovanje Varuzza v Via Maoli- i ca 17 štirje moški, eden v uniformi kara- ' binjerja in trije v civilnih oblekah, češ, da morajo preiskati stanovanje. Ker ni liilo gospodarja doma, je njegova svakinja bolela telefonirati njemu, pa so ji nočni obiskovalci to preprečili. Preiskali so stanovanje, in ko so odšli, je gospa Anita Zotti, svakinja Varuzze, ugotovila, da je z njimi izginila usnjata torbica, v kaleri jc bilo 43.000 lir v gotovini, 15.000 lir v vrednostnih papirjih ler precej zlatnine in dragih kamnov, vse skupaj v vrednosti pol milijona lir. O tem jc bil obveščen takoj gospodar In Kvcslura, toda o zlikov-cih ni bilo več ne duha nc sluha.
Padci je r drugega nadstropja In se uf/H 40 lclni Ivan Gaspari, ki jc v četrtek ■večer prišel domov prcccj vinjen. Ko je nV»piI v svojo sobo, jc odprl okno, da bi rajčl malo zraka, pa sc jc preveč nagnil in izgubil ravnotežje, lako da je padel na cesto. Razbil si jc lobanjo in dr. Okorn, | zdravnik Rdečega križa, je ugotovil ta- j kojšnjo smrt. Truplo so prenesli v mrlvaš-tiico.	!
Delitev krompirja. Pretekle dni so v Trstu delili pol kilograma krompirja na osebo. Cena je bila 3 lire.
Umetniška razstava. V nedeljo so odprli razstavo slikarjev Kočcverja in De Stradija, oba doma iz Istre. Oba umetnika sla znana in bosta po sedmih letih odsotnosti spet lahko pokazala javnosti svoja dela.
S Spodnje Štajerskega
t I>r. Valentin Vari. V Mariboru je umrl 11. januarja specialist za pljučne l>o!ezni dr. Valentin Vari. Zadela ga je možganska kap.
Žalna slovesnost r Zagorju. Pri izvrševanju svoje dolžnosti je padel pod zločinsko roko 51 letni blokovni vodja štajerske domovinske zveze Ivan Izla-kar. ki si je pridobil velikih zaslug za štajersko domovinsko zvezo v Zagorju. Rajni je bil pri zagorskem rudniku že 31 let v službi kot rudar. Na grobu_ je izrekel padlemu zahvalo v imenu štajerske domovinske zveze okrožni vodja Schulz.
Srebrna poroka. Pred nedavnim sta obhajala v krogu svojih dragih srebrno
poroko vodja urada za socialno skrbstvo v trboveljskem južnem odseku g. Stanislav Keše in njegova žena Lujza.
Delovno zborovanje v Ptuju je bilo pfirejeno to dni za vse vodje uradov. Na zborovanju so bile dane smernice za nadaljnje delo in bila obravnavana vsa vprašanja propagande. Posebno predavanje jo bilo posvečeno političnemu in vojaškemu položaju, daljo jo govoril Norbert Jeglič od tiskovnega urada o časopisnem dopisovanju v krajevnih skupinah. Za zaključek je govoril okrožni vodja Bauer o razmerah v ptujskem okrožju.
Z Gorenjskega
Trgovska poklicna šola v Kamniku
je bila ustanovljena za vse vajence ln vajenke trgovske in denarne stroke, kakor tudi uradov in državnih obratov. Obisk šole je obvezen.
Visoke kazni za pretirane cene. Deželni svetnik v radovljiškem okraju je izrekel nad trgovcem z deželnimi pridelki Francom Zmilekom iz Bohinjske Bistrice zaradi prodaje gob, cvetja ar-nike itd. po pretiranih cenah naslednjo kazen: plačati mora 10.000 mark, v primeru neizterljivosti pa mora v zapor za 9 mesecev. — Hotelir Ivan Troha z Bleda pa je bil kaznovan z globo 1500 mark, ker je po pretirani ceni prodajal vino v steklenicah. Poleg tega mora plačati višek, ki ga je na ta način iztržil v znesku 8500 mark. V primeru neizterljivosti ga čaka zapor za 6 mesecev. Poleg lega mora obrat zapreti.
Iz Hrvaške
Delavski dom v Varaždlnu. V Varaždi-nu so nedavno odprli delavski dom, katerega so postavili sami varaždinski delavci. V domu je tudi velika dvorana, v kateri je prostora za 1360 sedežev. V njej jc postavljena tudi moderna kino-apara-tura.
Odlikovanje dunajskega župana. Žara di zaslug, ki si jih je pridobil za tesno vsestransko hrvatsko-nemško sodelovanje, je hrvatska vlada odlikovala z redom kra-I Ija Zvonimira I. stopnje bedanjega du-' najskega župana inž. Blaschkeja. Inž. Iilaschkc je med drugim omogočil številna gostovanja hrvatskih umetnikov na Dunaju ter raznih nemških umetnikov v Zagrebu.
i Štipendije za pridne učence v Varaidi-nu. Mestno županstvo v Varaždinu je nedavno razdelilo tri četrt milijona kun kot štipendije med marljive in potrebne učen-cc. Štipendije sta ustanovila Rozalija in Ivan Petrovič.
V Tcslita so pred kratkim odprli hrvalsko-pravoslavno cerkev.
ŠPORT	|
ŽSK Ilermes — nogometni odsek.
Vsi igralci prvega in rezervnega nogometnega moštva 6e vabijo, da se udeleže v nedeljo, 15. februarja, ob 10 sestanka, ki no v klubski pisarni na stadionu v šiški. Po sestunku trening na dva golo. — Načelnik.	i
7ahliala Srčna h»a>a vsem, ki
fcOnVOlfla fO.se naiu-r>omnili o>> 25 enici službe in 25letnici napne poroke Predvsem hi ala ct-metiim • o<tom uuvarre l.vrt pe, kolenom in kolegicam iz službe in vsem oniaieliem m znancem rranc <n luilia Mihec
Zatemnitev odslej od 6 zvečer do 6 zjutraj!
Sobico s postrežbo
pri krSčnnski družini brez. otrok, išče boljše situiran bolclien gospod, čimpreje.
V poštev pride lo gospodinja, ki je dobrega srca, usmiljene naravi, vajena skrbne nege.
Gospodu, strogo poštenemu, dobremu in prijaznemu, plemenitega značaja — bi morala na-domctitovati mater.
Sobica mora biti čista, sončna la zračna, kje na mirnem in zračnem prostoru, t razgledom v prirodo, najrajo kje pod Rožnikom ali na Mirju.
Vse bi zelo dobro plačal, nndil ugodnejJe življenja v prehrani, za katero bi skrbel »um. ' Nisem izbirčen in imam najraje domače pri- . pravljcno brano.	|
Pismene ponudile na npravo »Slovenca« pod Sobica s postrežbo« it. 1062.
MALI OGLAS
,EL KINO »SLOGA«
Življenjski boj moža, čigar ustvarjajoča sila jc spremenila obraz svetovnega gospodarstva, v velikem Ufinem filmu
»Diesel«
Najinteresantnejši dogodki iz življenja It. Dicscla, iznajditelja po njemu imenovanih
motorjev. — V glavni vlogi: Wllly Birgel. Hilde Vfelssuer, Paul Wegeaer. PREDSTAVE ob delavnikih ob tt la <7i
TEL KINO »lJ K ION a ""
Početje ljubosumne do uSca zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letovišče
»Anka in plavolaska«
V glavni vlogi: I.ouisc Carleltl, Mona Gojra, IIenry Garat ia George Rollin.
PREDSTAVE ob delavnikih! 1S.J0 In 17.111
KINO »W4Tlf 4<tIM'
Svetovni prvak Kari Scliiifer v najčudovi-tejSi drsalni reviji
»Beli sen«
Humor, ples, atrakcije z Wolf Albarh Retty jeui, Oskarjem Sima in ljubko umetnico na
ledu OUy Holzmann. PREDSTAVE ob delavnikih! IS Hi »MSI
FANTA
do 24 let starega — sprejmem kot delavno moč. Cokert, klcpar-sivo, vodovodna instalacija, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 3.
VAJENCA
za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem tHkoj. Mam Jo-sip, 6iikar, pleskar, Ljubljana. VVollova 12.
ZOBOZDRAVNIšKO INSTRUMENTARKO
(izučeno) ali zoboteh-nika, vošfcpa tudi v inštrninontiranju — sprejme znbozdrnvnik. Ponudbe na upravo >Slov.< pod »št. 10« 1041.
BOLJŠI GOSPOD vzame ▼ podnajeni v eebtru ali bližini istega 2 prHzni aii meb-tirani sobi s souporabo kopalnice. Rabi nujno, plača dobro. Ponudbe na Adolf Zupan, Jadranska ulica 9.
ISf-EM SOBO kabinet, grom tudi kot sostanovalka. s souporabo kuhinje, več ustmeno, napitnina v blagu. Ponudbe ilpr. »Slov.« pod »Poštena in zanesljiva« 1067.
DVA MIZARJA
sprejmem. — Zornian, Breg 14-___
SENO — SLAMA Prosimo, da se interesenti za vugonske količine govejega kol konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Blei-\veisova cesta 29,
BREZOVE METLE držaje za looate, mo-likc in omcla dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29. I
FINA SITA ' rešeta in rete prodaja j Gospodarska zveza — OlciveUova ccsta 29.
Miši. PODGANE
in ščurke zanesljivo pokončate s sirupom ki ga dobite v droge-riji Kane. Židovska 1.
niso
štiristanovanjsko, pri dolenjskem kolodvora takoj ugodno prodam Tanko. Kapiteljska V
I ŠLADKO SENO I za konje in govedo ugodno prodom. Franc Zabick, Rudnik 13 . Ljubljana.	I
| KORENJE, PESO
kupim. Ponudbe na-los, Šiška, Drcnikova šl. 12.
PRAŠIČKA za rejo prodam. Drcnikova 12, Ju*.
1» PODGAN (devet in dvajseti ie pokončata ena sama Inž Prezljeva »Mikro-tan«-pasta. Nešteto zahvalnih in priznalmb izjav' Za pripravo običajne količine ie prinesti S dkg masti (lahko delno pokvarje-nel Inž. Prezelj, pooblaščeni agronom — spcciolist za rastlinske bolezni (fitopalo-logl, I lubljana. Wol-fova ul. VI. Uradne ure: od B do 12. 1
POSODO	I
za naselitev mesa in kislino, iz mehkega in trdega lesa dobite pri Gospodarski zvezi — Blciwcisova 29.
PRODAMO	I
popolnoma novo ame-rikansko glavo premer 130 mm in polirnc plošče premer 23 cm. EVEREST. Prešernova j ulica 44.	I
KRASNE SPALNICE I jedilnice iu kuhinje i i stalno na zalogi pri tvrdki »Pohištvo« Ma-Icnšck, Gosposvnska e. 238 lokal: Meilve-' dova 28. Odprto v torek. četrtek in toboto od J do 5 pop. i
V 67. Iclu Jc prenehalo biti blago srce naše predobre sestre in teto, gospe
OLGE KUMP
roj. Javoršek
vdove po adm. poročniku
Pogreb je bil v torek, 8. februarja
ob 2 popoldne na Vrhniki. Sv. maša zadušnica bo darovana v potek ob pol 8 pri frančiškanih.
Vrhnika, Ljubljana, 7. febr. 1944.
Žalujoča nečakinja Anica Javoršek
in ostalo sorodstvo
Dotrpcla jo naša ljubljena hčerka iu sestra, gospodična
Jožica Poženel
Pogreb drag« pokojnice bo ▼ četrtek 10. februarja 1944, ob 2 popoldne z Žal, iz kapele sv. Marije k Sv. Križu. Sv. mnla zadušnica bo darovana v soboto, 12 febr. 1944 ob pol osmili na Rakovniku.
Ljubljana, dne 8. februarja 1944.
Žalujoči:
Pavla Po2enel, mati, Zvonkn, sestra in ostulo sorodstvo
t
Vsemogočni je poklical k Sebi nnso nad vse drago ženo, mamo, hčerko, ^	sestro, teto, gospo
Ljudmilo Knoll
roj. Murn
ženo črkostavca
dne 3. februarja 1944 ob 14 popoldne po mučni bolezni, v 37. letu starosti. Pogreb drage pokojnice je bil v soboto, dne 3. februarja 1944, ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jurija ulica št. b, na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 3. februarja 1944.
Žalujoči ostali

A vsako nedeljo se je Merle usedla n je pi«ala. Per je ni več vprašal, kaj da piše, ampak je šel ven in jo pustil v miru. To so bila dolga pisma za Lovizo in Lovrenca. Pisma so prišla v kuverto, odposlali pa si jih Merle ni upala. Sedela jc za mizo in ju spraševala, kako jima je, nekaj je pisala o tem, kako sta živela z očetom, dajala iima je dobre nasvete in je tako rekoč vodila njuno vzgojo. Leta so minevala, pisma so napolnila cel predal in so morala v kovčeg. in sča-seraa sta bila otroka tudi zanjo odrasla, imela je nove skrbi in jima je morala dajati novih, drugih nasvetov, ki 60 bili primerni njuni starosti. Ves teden se je veselila prihodnjega dne za pisanje, ko se jc spet se£la z njima in se je z njima pogovarjala.
Pa še nečesa se ni mogla odvaditi: da ne bi bila hodila na pošto in izpraševala po pismih Sai bi ee bila teta lahko kdaj premislila in bi otrokoma dovolila, da bi i pisala? L«te so odhajala in prihajala in zmeraj »o ljudje videvali visoko, bledo ženo, ki je naglo odhitela od doma, čim fe prišel čas za pošlo. Cc je potem grbasti
ROMAN NAPISAL JOUAN BOJER
poštar pregledal vso kopico in je zmajal z glavo, se je zgodilo, da ga je mirno zaprosila, naj preišče vse še enkrat. Dobro, no, pa če danes ni nič, bo pa drugič kaj!!
Ponoči je večkrat neslišno pregibala z ustnicami, da Per tega ne bi opazil. Navadno 6e nista pogovarjala o otrocih, saj bi bilo to isto, ko da bi odpirala stare rane. A na večere sta večkrat govorila o vseh tistih mladih ljudeh, ki so se izselili v Ameriko. V prvih letih pišejo večkrat domov in stirši se smejo vsega udeleževati, kar koli se zunaj dogaja. A pisem je manj in manj in nekega dne jih ni več. Mladenič ali mladenka sla se zmeraj udomačila, ondi uspevata, ustanovita družino na novih tleh, mati in oče sta tako silno oddaljen«, postala sta odveč in slednjič izgineta v megli in sta pozabljena
O tem ste se večkrat pogovarjala, ko sta sedevala skupaj Toda starši ne pozabijo tako izlahka Mati hodi nemara zdaj pa zdaj na pošto in čeprav je razočarana, pa le ne more razumeti, da so otroci pozabili nanjo. Spet in spet gre na pošlo, leto za letom. Nekaj čudovitega
je upanje, posebno še glede na lastne otroke.
In slednjič sta Merle in Per sprevidelo, da se ves čas pogovarjata samo o svoji hčerki in svojem sinu.
Nekega dne je prišla Merle z domačim lističem v hišo in je pravkar hotela prebrati seznam maturantov iz tiste šole, kamor sta zahajala Loviza in Lovrenc.
»Tu je tiskano Loviza Alme,« je dejala, »in Lovrenc Alme. To sta pač naša dva?«
»Ali sta... se prepisale na tetino ime?« je Per začudeno zajecljal.
»Mogoče sta bila k temu prisiljena,« je odvrnila Merle in se je malo niže sklju-čila in zrla predse.
»Kajpak,« je dodal Per, »in njo, imenujeta svojo mater.« Merle si je obrisala oči. Oba vsa v mislih strmita predse. Razdalja do njunih dveh otrok je še večja zdaj, ko imata tuje ime. j Potem je začela Merle brati poročilo. »Lej no,« je dejala, »fant ie dohitel sestro. Pa je dve leti mlajši, vendar matu-rira istočasno z Lovizo «
Ves večer sta prerešetavala vprašanje, za kakšen študij se bo fant edaj odločil. Nemara bo šel na poljedelsko šolo, če so kdaj govorili o tem da bi nekoč dedoval. Pa Loviza-Merle se je dobro spominjala. da ie kot ma:hno dekletce kazala veselje do violine Ali s« bodo njene lastne sanje o umetno6ti uresničile v hčerki?
Naslednjo nedeljo se je spet usedla k pisanju pisma.
Naročila sta si ta list, mogoče bosta po njem kdaj pa kdaj izvedela kako vest ' o Brusetu. In čez leto in dan nato sta brala, da je umrla mogočna gospa z Bru-seta.
| Zastrmela sta se drug v drugega.. Ali I naj se Merle upa zdaj odposlati kako pismo? Ali pa sta bila otroka tolikanj naščuvana zoper svoje prave starše, da jih i ne bi hotela več poznati?
Bolje bo, da počakata, ali se bosta ! mlada dva prva oglasila. In zdaj je Merle spet in spet pogledavala skozi okno, ko da bi pričakovala, da bo velika novica i prišla na obisk. Se zmerai je hodila na pošto, a zdaj se je kar zbala vstopiti. Če bi zares prišlo kako pismo, pa bi vsebovalo kaj drugega, ko to, kar pričakuic? Da bi dobila hladno pisanje dveh otrok, ki sta se odtujila?
A nekega dne je le bilo na mizi pismo zanjo, ko je prišla iz hleva Neki sosed ga je bil prinesel v hišo. | »Tu je ljubavno pisemce zate,« ie dejal Per, »ali pa je nemara kak račun.«
Merle si je nataknila naočnike. Pisava je bila velika in tuja. Roke so se ji začele tresti.
»Perl« je vzkliknila. | »No? Kaj pa je?« I »Zaismejala se je, nato zaihtela in se i spet smejala. »Pismo jc .,. je .., oh ... od Lovizel«
Per je stal pri peči, držfjč nož v roki. Delal je metlo iz brezovih šibic, zdaj je začel buljiti skozi naočnike in ni mogel verjeti, da prav sliši
»Kaj... kaj praviš? Čigavo je?«
»Od obeh, Perl Tu je tudi list od Lovrenca.«
Slednjič sta se toliko pomirila, da sta pismo lahko skupno prebrala:
Otroka bosta čim prej prišla na obiski •
Tega dne je bilo treba postoriti še toliko drugih stvaril Kravo je bilo treba drugam privezati, prešiče in kokoši sta morala še nakrmiti, Per ni smel nič več čakati z okopavanjem krompirja, a prišla je sledniič le ura ko je bilo vse postor-jeno in sta se spet lahko spravila na či-tanje pisma obeh otrok.
Pet ie moral oba lista vzeti s seboj k oknu in tu ie stal s svoiimi slabimi očmi in jih je slovkoval. »Presneto, da ni zaman ženska«, ie dejal, »maturantka, seveda, pa ne pozna ne pik ne vejici«
To vam je bilo dela! Hišo ie bilo treba očediti, živila spraviti skupaj Tla je hotel on sam na lastnih kolenih poribati in potem je bilo prepovedano hoditi po sobi v čevliih ali copatah. ' »S čim iima bi po postregla, Per?« ! »Liuba mo;a, v reki je rib na pretek. In pa — sai imava enega prašiča odveč. No, čakai mala in ne beži kar pročl Ali veš, da sem te najmanj pred štirimi leti zadnjikrat objel?«
F0r »Ljudska liskarnac — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — Herausgeber, izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik: Janko Hafner.