Pred 80 leti je sprejela ptujska gimnazija 46 dijakov, zdaj pa jih študira 900
Gimnazija v Ptuju praznuje te dni 80-letnico svojega obstoja. Ustanov-ljena je bila ob začetku narodnostnih bojev na naših tleh in bi naj pred-stavljalo eno izmed orožij germaniza-cije viadajočega naroda bivše Avstrije. To je tudi v prvih desetletjih svojega obstoja bila. Toda oejn nadaljnii raz-voj je po neizprosni logiki narod-nostnega in spJošno družbenega raz-voja vedno bolj usmerjal domafin-Slovenec kljub grozečemu pritusku z Dunaja, ki so mu še pomagali za-grizem  kolomzatorji v Ptuju
Ko so se v letu 1860 začeli v Av-striji ustavni boji. se je ob prebujaioči se narodnostni zavesti začela čutiti potreba po poživitvi prosvetnega življenja Ustanavljale So se Čitalrrce in podoboe prosvetne ustanove. Tudi v Ptuju je bila v tera času (1864 l.J ustanovljena narodna čitalmca, v istera letu pa je sklenil občinski mestni odbor ustanoviti v Ptuju sred-njo šolo. ki bi naj ne imela namena služiti vzgajanju slovenske mteligen-ce m nadaljnemu prebujanju sloven-ske narodne zavesti, temveč da bi pomagala raznarodovalni politiki du-najskib oblastnikov. Pet let je minilo po tem sklepu. ko je končno l. 1869 bila ustanovljena deželna nižja realna gimnazija. sicer samo s prvim raz-redom, v katerega se je vpisalo 46 učencev. V začetku je bila nastanje-na v poslopju dekliške šolc, pozneje pa se je preselila v privatno poslopje na Vrazovem trgu. Število dijakov je po štirib Jetih naraslo na 100 in je za to raestna občina kupita poslopje se-danjega dijaškega dotna ter ga pre-uredila za potrebe gimnazije. Ker je v tretjetn razredu dbstojala možnost izbiranja med gtščino in francoščino in ker se je večina dijakov vsako leto odločila za grščino. sa v letu 1878 spremenili gimnazijo v nižjo human-slično Potrebe mesta in okraja so narekovalc v tem času izpopolnitev zavoda, toda borba za višjo gimna-zijo je trajala vse do leta 1898, ko ie bil z začetk'          ' '     "    '         -~~~ ---
odprt na ptujski giranaziji peti raz-red. Tako pražnuje žavod letos tudi 50-letnico višje gimnazijc
Pred tem se je gibalo število dija-kov med 90 in 110 ter jih je bila dobra polovtca slovenske narodnosti. Značilno za tisto dobo pa je, da so se nekateri dijaki vpisovali eno leto kot Slovenci, drugo leto pa kot Netn-ci, nekateri pa celo kot pripadniki slovensko-nemške narodnosti. V za-četku med Slovenci in Nemci ni bilo večjih narodnostnih trenj. Slično kot pri dijakih, je bilo razmerje glede na-rodnosti pri učiteljih Prvi ravnatelj zavoda je bil Fichna Anton, Ceh po narodnosti, ki je ostal do leta 1881 Po njegovem odhodu je vodil zavod profesor Hubad Franc, ki ga pa de-želni odbor v Gradcu kot Slovenca ni hotel defimtivno nastaviti kot ravna-telja V tein času so namreč zeJo vzplamteli narodnostni boji, ki so se predvsem odražali tudi v šolstvu Za-radi nastavitve Tirolca Tschanct Hansa za ravnatelja v letu 1885 je prišlo v deželnem zboru do ostrih razprav o ptujski gimnaziii. Sloven-ski poslanci so zahtev&li pravice tudi za slovenske dijake, Nemci pa so za-govarjalj nemško gimnazijo, češ da stoji na »nemških tleh«. Gimnazija je seveda ostala nemška. dobila je pa §e oalogo poostrene germamzacije Zaradi tega so slovenski dijaki od-hajali rajši v gimnazije v Maribof in Celje, kjer so zavodi imeh v nižjtb razredih slovenske paralelke in vsled lega. ker je ptujska gimnazija intela samo  §tirt  nižje razrede
V letu 1900 je bilo zgrajeno novo, sedanje gimnazijsko poslopje in so tako biii ustvarjeni najnujnejši pred-pcgoji. da bi zavod uspešno služil prebivalstvu mesta m okraja Toda funkcionarji nenarodne oblasti so vztrajali pri tem, da mora gimnazija oslati nemška in shižiti njihovim ger-manizatorskim tcžniam Stremeč k temu cilju. so v letu 1900 preuredili starc gimnazijske prostorc v nemški >   dom.   ki  so   mu   dali   nalogo,
nudit možnošt študiranja predvsem Nerriccni ter vsem oštalim, le Slo-venci so bili ižkljiičeni. Tudi v samem zavodu so začeli izvajati velik ori-tisk ila slovenskc dijake ter so jih n. pr pri sprejemnem izpitu za prvi razred v letu 1898-99 od 44 prijav-ljenih zavrnili 26 z motivacijo, »da ne znajo dovolj učnega jezika«. Tako je leto za letom bila razlika tncd Nemct in Slovenci večja, šlovenskih dijakov je bilo vedno manj Podobno kot z dijaki, je bilo s profesorji. Po šmrti ali odhodu Slovenca je bil na-stavljen Nemec. V letu 1875 fe bilo med 8 profesorji 5 Nemcev, leta 1905 od 14 le še dva Stanje se ni izbolj-šalo  vse do leta   1918
Z ustanovitvijo Jugoslavije je na-stopil čas, ko bi gimnazija lahko za-čela služiti Ijudstvu Ptuja ln okraja v narodnena duhu. Takratni ravnatelj dr Karl Schobinger je bil razrešen, postavljen pa Slovencc Franjo Vajda. Na gsmnaziji je bilo med 200 dijaki le 37 Slovencev. Vsled tega so v decem-bfu 1918 na ponovnih sprejemnih iz-pitih sprejeli 32 novih slovenskih di-jakov, ki so po 50-letnem obstoju zavoda predstavljali prvi slovenski razred. Toda tudi v ostale razrede je bil uveden slovenski učni jezik, nentški profesorji pa so bil postopo-ina odslovljeni. Nekaj časa je štsvilo dijakov ostalo isto, nato pa se je za-čelo nagio dvigati. Ob 60-letnici je štel že 300 dijakov, ob 70-letnici pa 494. Kljub vclikemu številu dijakov in narodnostnim potrebam, pa se je zavod moral še napirej boriti za svoj obstoj, oziroma za svojo popolnost. V letu 1927/28 jc bil z motivacijo, da šme biti v vsej državi le 80 popolnih gimnazij, ukinjen peti razred, kljub temu, da je bilo vanj vpisanih 31 di-jakov. Ukinitev je bila na mnoge pro-teste preklicana, vendar s pripombo, da bosta v naslednjcm šolskem letu ukinjcna pcti in Šestl ražred. To sc pa ni zgodilo Še enkrat je ptujski gimnaziji grozila okrnitev poleti 1932, ko je bila reducirana na nižjo, kar je pa  veljalo samo  en mesec.
Gimnazija je iraela velike težave po 1. 1918 zaradi nedovoljnega števila prostorov. Stavba, ki je bila zgrajena 1. 1900. jc bila predvidena za 8 raz-redov s približno 200 dijaki. Število dijakov je vedno bolj naraščalo ter je bilo treba odpirati vzporednice. Te so namežčali v pripravnici v muzej-skem poslopju in v dijaškem domu, nc-kaj časa tudi v Mladiki. Kcr se to stanje m moglo dalje časa vzdržati, je mestni občinski svet kupil staro do-minikansko vojašnico ter premestil vanjo Ferkov muzej, dosedanje rtiu-zejske prostore pa prcuredil v žjim-naztjskc učilnicc
Doba prvega desetletja stare Ju-goslavije na ptujski gimnaziji in ne-kaj let čez, je doba revolucionarnih podvigov napredne mladine. Imena narodncga heroja Toneta TomŠiča, španskega borca Dušana Kvedra, narodnega heroja Antona Žnidanča, člana CK KPJ dr. Jožeta Potrča, pi-šatelja Ivana Potrča, Ivana Bratka itd.  nara to potrjujejo.
Mračno leto 1941 je namenilo ptuj-ski gimnaziji vlogo, ki jo je nekoč že innela. Le redki Slovenci so mogli študirati v zavodu, v katerem so se šopirili v glavnem le »Volksdeutscher-ji« in Nemci. Najnovejša in poslednja oblika  starega  cilja  gefmanizacije  je
s pohlepom po naši dežeii zasegla tudi gimnazijo. Naše ljudstvo pa je že v tem času imelo Partijo, ki je klju-bovala staremu sovražniku v novi obleki.
Vrata zavoda so se po osvobotjenju §iroko odprla mladini delovnih Ijudi ptujskega okraja. Pretesni proston narekujejo potrebo gradnje novega poslopja. Mladi Ijudje ptujske gimna-zije pa bodo s pridnim izpopolnjeva-njem svojega znanja pozneje v živ-ljenju dokazali, da se zavedajo po-trebe nadaljevanja tradicije svojih revolucionarnih   predhodnikov.
P.K.