-IJ.—UHE5 List 52. gospodarske, obrtniške naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pouti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr za četrt leta 1 gld. 15 kr« Ljubljani v sredo 27. decembra 1871. Obseg: Kteri panj je za našo deželo najbolji? Ena najvažnejsih nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipav Nova kmetijska mašina veliki jedljivi polž (grc Pojasnilo o zadevi ljudskega šolstva na Kranjskem leta 1871 Weinbergschnecke) Dop No vi čar Helix pomatia L Gospodarske stvari. Kteri panj je za našo deželo najbolji Ogledovanje in presojevanje je trajalo celih bilo je res jako temeljito ur y m 9 Glavno vodilo presojevalcem bilo je to, da se tak --- r- u u « panj izreče za najboljoi, rn om letošnjem občnem zboru družbe kmetijske kranj- zonove znajdbe napravljen in zato ki je sicer v smislu D m ske 22. dne novembra je to vprašanje bilo poglavitna ugoden, pa našim dnim b elorej točka In dilo se je tako, kakor bodemo v tem sestavku povedali. e i A [, I Družba kmetijska je dobila od c. kr. ministerstva ben t tak y da vsak čbelar labk panj ovom najbolj podo lahko p repel jati dá in da je dob ž njim ravná, se kmetijstva tudi za povzdigo čbeloreje naše državno panjev ni Gledé na to gl kup podporo y in ker je dober panj ; to t tak koršnega so po jdbi slavneg D panj j ka mogel za b vodilo marsikter razstavljenih trdile skušnje naših slovenskih čbelarj tudi po P°g°J da potrjen biti, čeravno se panj ovi m hut předek čbeloreje, zato je gl px ví ' ouu uii&a, mai odbor kmetijske drug kakor za drug marquisa stroj i Je L a n g e r j h domačih čbel oglasno pripoznalo d za n i- a i namen y H b Žark ših čbelarj ) so za za nž A družbe sklenil, takih ďobrih panjev kupiti in jih po de- jako interesantne, se ve da pa drage znajdbe. Za rabo želi razdeliti učiteljem , ki se marlj y stvom, in pa manj premožnim pečaj s čbelar naših kmetom dnih čbelarj j bolj primerni panjovi Ker pa smo poslednja leta od več strani slišali, da družbeni odbor ni se hvali zdaj ta, zdaj drug panj , za gotovo vedeti mogel, kteri med hvaljenimi je so bili pripoznani: panj župnika Sump erj a, župnika ana; tù in tam Pore n t Dolenca in Fr bolj y to j 0 J £JC% j UVIJ ^r«. • * * * V< jl v/** ^ w — w tacih okoliščinah je družbeni tajnik dr. J jbolj pri mer en naši deželi aJ je pa pri teh panjovih želeti kake prenaredbe Konečno se je sklepalo v sledeôih predlogih 1 Odsek naj panj fajmoštra P or en te pripozná za tak panj, kakor ima biti (normalstock), vendar naj Y tavili uauiiouiuwu JV v** .1M v v. M w « «M! VUA |/UUJ ^ AUiavi 1JLUW Wivi u^i luaiotu' Bleiweis dobro zadel in glavnemu odboru nasvetoval, se satniki — po izgledu Sump erj e v eg naj stavi med razprave letošnjega občnega zbora t v prvo vrsto in naj povabi vse imenitne bati naredij panju. t prašanj Odsek naj panj g. Porent čbelarje v razgovor s prošnjo, da vsak izmed njih raz- perja si za najbolja izbere in panj Sum t v zboru svoj panj To se je zgodilo. Poslali so gospodj Lang Odsek naj izreče, da panj Sump erj Rihard Dolenec, župnik P or en ta, župnik Sump y iz Škocidola na Koroškem Fr S OKOCiaoïa lia n.urumicui, x i. vj \j v <* u , hutz, trgovec Hinko Žark in marquis baron premembe kakorsen je, panj Porent trirobatih satnikov sta najbolj pripravna za navadne brez pa z napravo naše čbelorej zzani y s panjovi vred, nekteri pa še druge pri tretj i predlog je bil gi svoje panj prave in nekteri dodali so tudi popise. Tako važno stvar in tak velik materijal pred bi pa ves o b č potrjen eboj nasvetoval in vanjè se spustiti, zato je dr. Bleiw nasvet njegov je bil sprejet: naj se izvoli odsek zve- denih čbelorej družbe kmetijske Obveljal je tudi sklep: naj se si. družbi kmetijski priporoča, kedar pride do tega, da razdeluje panjove po deželi učiteljem ali drugim, da vsacemu dá po in enega lia ** .— ------------,/— i-------; r ~—---------f T bor ne mogel temeljito v presoje- dvoje panjev: enega Sumperjeveg 3robate satnike prenarejenega Porentovég se popoldne podá v pisarnico raz8tavljeni panjovi naj > ondi JJ . aj- in o svoji razsodbi potem poroča glavnemu od-kteremu bode to poročilo potem podlaga pri na- Ena najvažnejsih nalog prihodnje vino m vsak panj prevdari in pretehta ter izreče, kteri je bolji, boru sadjerejske šole IpavL (Konec.) kupovanji panjev. Popoldne ob 3 so . Lang Orel, Fr. S župnik M es i S a 1 v a to pnik Sump odsek izvoljeni gospodje župnik Po renta, dr Tako smo zdaj z določitvijo trtnih sort pri kraj in na vrsto pride obi Ino st y f V U U 1U ^ C 1 , tiu^uiiv x W 1 V u t dekan Poljak, župnik Jug To doseči *vr je «avise, J^ WI1V ua DO dosti gospodarjev pridelovanja vđeleži, in sicer v ve- Vsak naj bi namreč en eel veči, ugodno grad s samimi takimi zgodnjimi trtami zagradi bi pa ne smeli po domači šegi treba kakor je bilo rečeno da se y y župnik J e r i č y pnik Vod m Sch o ru zbrali vomestoika g. pi. Lang župnika Sum per j in za apisnikarj n ge r za pr gosp men ZUpDIKa O U III U 61' j a SI I&VUIUI ICI ^icoujcivoii »DOU I««- ««ocjvu* WJU , aui^oa ugmoaij najvi pu UULUDIU Stavljeni panj in vse drugo, kar je bilo temu dodano, šegi pride prvič veliko vec trt na eni in isti prostor, lili ter presojevaii liki ležeči sadil. Tak raz- naaajeni biti, ampak po mšk kajt po nemški * » kakor po domači; in drugič se lahko prek zidov — kteri morajo pa v ta namen nekoliko bolj pažljivo izpeljani biti kakor navadno — špalirji razpeljejo, na kterih najzgodnejše in naj lepše grozdje zraste. \ Za dosego jako zgodnjega grozdja se zasadé zgodnje trte, pospešuje se pa zgodnost še s tem, da se trte prav nizko na glavice režejo, toraj zopet po nemški šegi. Dalje, ako se o pravém Času nepotrebne mladike brez zaroda izmandajo, zarodne pa primerno prikrajšajo. Posebno se dá pa zorenje s tako imenovanim obročka nj em (ringeln) pospešiti. Ono obstojí namreč v tem , da se ob cvetji nekolikim (ne vsem) zarodnim mladikam vsake trte en palec pod najnižjim zarodom za pol prsta širok obroček lubada izlupi. Následek tega delà je ta, da dozori nad tako narejenim obročkom rastoči grozd dobrih 14 dni pred, kakor bi bil dozorel brez tega, in da postanejo tudi jagode veliko debelejše. Ako se vrh tega, da se mladika pod grozdom obročka z majhnimi škarjicami še tretji del vseh jagod enakomerno izčiplje, dosežejo se že celó velike jagode; volovnine, na primer, postanejo malo da ne tako velike kot čeŠplje. Z navadnim nožem gré to delo, se vé da počasi spod rok, al z nalašč za to narejenimi klešČicami hitro, in izplača se. Z god nje grozdje je za nas prevelike važnosti, kakor da bi zadostilo to , kar sem dozdaj omenil ; za tega del hočem o njej še nekoliko besed spregovoriti. Omenil sem, da se v tako zvanih izbranostnih proda-jalnicah najprvo zrelo sadje nahaja, ktero se jako drago prodaja, pa gotovo tudi drago kupuje. V teh prodajal-nicah nahajamo pa tudi po tem še sadje, ko se že tudi zunaj na trgu dobi, se vé da najlepše in naj boljše. S tem poznejšim sadjem se pa trgovci ne preskrbujejo na trgu, ampak dobivajo ga od ravno tistih sadjerejcev, od kterih so dobili prvo. Ako bi hoteli toraj tudi naši sadjerejci s takimi prodajalnicami v stalno kupčijsko zvezo stopiti, kar prav živo želimo, treba bi bilo toraj tudi na to delati; da bi s pomočjo umetnih sredstev tudi nekoliko še posebno zgodnjega sadja (v prvi vrsti grozdja) přidělovali. V ta namen bi se morali naj-premožnejši deležniki tudi s takimi sredstvi seznaniti, ter jih nagovarjati, da bi se jih tudi poprijeli. Tako naj bi vsak prek nalašč za to narejenih vinogradskih zidov razpeljane špalirje pod šipe djal, in ako že tega ne, naj bi saj zidove ometati ter crno pobarvati dal. Prek crno pobarvanih zidov dozori vsak sad dosti pred, kajti znano je, da crne stvari podnevu naj-več solnčne gorkote pogoltnejo, ktero ponoći zopet od-dajejo; to pa pride dozorenju prav zelo na pomoc. Ako bi se vrh tega še obročkalo, dosegla bi se sila zgodnja zrelost. Se ve da bi morali špalirji pravilno izpeljani biti; tako zvani ravnokotno rezani (Win-kelschnittspalliere) so najboljši. Kar je bilo tukaj o grozdji rečeno , veljá zeló vse tudi o drugem sadji (obročka pa se le grozdje). Posebno breskev in hrušek naj bi se pri nas veliko zasadilo ter prav po francoski šegi (Francozi so prvi mojstri o tem) na prizidnih, kakor tudi prosto stojećih špalirjih gojilo; kajti one se po grozdji obnašajo na šparljih najboljše in dadó potem tudi največ dobička; ena sama zgodnja breskev stane na Dunaji 20 kr. Posebne sorte breskev in hrušek bi se tudi lahko prav po navadni šegi gojile in pravilno sušile, in tako suho sadje prodajalo, kar bi zopet lep denar vrglo. Sušiti pa bi se moralo vse drugače, kakor zdaj. Da bi vinograd, ki bi bil samo s kupčijskim sadjem nasajen, to je, z grozdjem in tudi drugim sadjem, več vrgel kakor pa tišti, ki je vinskemu pridelku na-menjen, ni dvomiti; kajti grozdje, na primer, se bo vedno vsaj po 10 kr. funt lahko prodajalo; v vino poděláno nikdar toliko ne nese. Zadnje vprašanje bi zdaj še bilo to, kako da bi se přiděláno sadje v kupčijo spravilo? To bi se lahko po dveh potih zgodilo: ali bi namreč se došlim dun aj skim in drugim tuj im sad-nim kupčevalcem (kteri bodo gotovo pečenko kmalu zavohali) ali pa tištim domaćinom, ki se bodo te kupčije lotili, oddajalo. Druga pot bi bila ta, ako bi si vsi pridelovalci skupaj zanesljivega člověka v naši dolini poiskali, kteri bi sadje od vseh skupaj spravljal, ter ga na železnico oddajal, in pa druzega zopet na Dunaji v nadrobni kupcijski lopi (Markt-halle) imeli, ki bi ga prodajal. To bi bilo najboljše, kajti s tem bi ostal pridelovalcem tudi skoro ves do-biček, kterega bi sicer kupcevalci imeli. To se mi je zdelo potrebno našim gospodarjem o koristi prihodnje naše vino- in sadjerejske šole omeniti, da vidij o, kolike koristi da nam bo lahko tudi v sadje-rejskem obziru, ako bo svoji nalogi z vesta. R. R. Nove kmetijske mašine. Gospod H. Lane, fabrikant kmetijskega orodja v Manheim-u, je kmetijski družbi kranjski ravnokar poslal 3 mašine — dve slamoreznici in eno mlatil-nico — za poskušnjo in na prodaj, ki bi bile imele v Ljubljano priti že takrat, ko je družba imela svoj občni zbor, pa se je zakasnila vožnja. Slamoreznice so prav izvrstne in veljajo od 64 do 180 gold.; mlátil ni ca je nove sisteme; prav lahko in dobro mlati; veljá pa 122 gold. — Vse te mašine se vidij o pa tudi lahko poskusijo na vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani. Pozor, gospodje! Mašine so ogleda vredne. v Šolske sfvarL Pojasnilo o zadevi ljudskega šolstva na Kranjskem leta 1871. „Novice" so nedavno prinesle nekaj Statistike ljudskih šol na Kranjskem v preteklem šolskem letu. Akoravno ne dvomimo, da so „Novice" ove številke prejele iz dobrega vira,*) vendar si ne moremo kaj, da ne bi zavoljo resnice in natančnosti, s ktero je treba spisovati važno ljudsko šolstvo kakove dežele, dodali nekoliko opomb omenjenemu sporočilu. Da je bilo ljudskih šol 259, med temi 187 nedelj- skih ponavljajocih, 160 (?) sadjerejskih, 18 čbelorejskih in 25 svilorejskih — nad tem se ne spotikamo. Da je bilo le 171 ljudskih šol čisto slovenskih, 56 (?) pa slovensko-nemških in 32 (!) čisto nemških, o teh števil-kah jako dvomimo. Kar zadeva slovensko-nemške šole, treba je vedeti, da takih soi s slovenskim in nem-škim učnim jezikom na Kranjskem, razun kakih 5, še nimamo ne. Slovenske šole, v kterih se nekoliko nem-ščine kot učni predmet učí, imenovati slovensko-nemške, pa je neprilično in napačno. Vrh tega pa celó takih šol ne bode 56 ; kajti leta 1865. štela jih je vlada sama le 10, in še le pozneje šteli so jih nekteri možje toliko na ljubav in tolažbo — vladi in nemškutarjem. Nadalje vprašamo: kje je na Kranjskem 32 nemških ljudskih šol? — Leta 1865. bilo jih je 19, lani *) Res, iz prav dobrega vira, in naravnost lahko rečemo — ker statistični popisi niso nikakorsna tajnost — iz urad-nega poro čila. Vred. in predlanskim 21, in v solskem imeniku za Kranjsko zato pripravili, da na omenjeni dan zarano ubožni otro- čiči korakajo iz hiše v hišo premožnih. Lepo in smešno jih še toliko našteti ne moremo! Odkodi je toraj število 32?! Na dalje se ne morem sprijazniti s številom po- dobno prosit rešenja je videti pri omikanih, ki pride nedolžno otročiče spo šibico v roki preteplj okoli stavno za šolo ugodnih otrok. To število bilo je in gré tudi do gospodov viših stanov, od kterih se go- po „Novicah" 1871. leta 42 844. Leta 1870. pa ima tovo nobeden ne vrne brez daru. vlada 58.426 za šolo ugodne mladine. Razlika med tema Ali zdaj poglejmo neomikano ljudstvo po deželi. da T 1MUW CfVI X«^ »JV/»^ --- v ^ J 1 O . ' " v JJ vtvtuu T V \J številoma, okoli 16.000, je prevelika, da ne bi se dvo- Gledé na to največ te vrstice pišem obžalovaj e, ua oo milo o istini prvega števila. Število za šolo ugodnih pri tepežkanji v naših krajih tolikošna surovost godi. da Po več otrok lazi iz hiše v hišo tako nadležno, bodi-si otrok se na eni strani zmanjša vsako leto s tem nekaj mladine izstopi iz šolske dobe; na drugi strani da so otroci premožnih ali ubožnih starišev, da bi se mogel člověk pred to nadlogo skrivati ali celó trdo > da bi pa jih zopet po navadi ravno toliko doraste. Potem se razvidi iz omenjenega sporočila le okoli 5000 otrok v šolo ne hodilo. Po takem bi imeli na Kranjskem še dobro ljudsko šolstvo. A v zapirati. Naj bi vendar stariši, ki so pametni odraslim otrokom klatiti se okoli ta dan 7 ne istini ni tako, žalibog da ni t pustili , in premož- tretjina je mladine v starosti od 6. do 14. leta na tretjina, da ena nejši naj bi se tudi sramovali beračiti na tej poti. 7 ki vsaj ne obiskuje Šole, nekterikrat v nedeljsko šolo. vsakdanje ne; k većemu In ne bo se tolikošna drhal otrok vlačila sèm ter tjè. Ker če pride jih stariši brez vsega poduka puščajo okoli, zato ni čuda, da nekteri tudi po dvakrat pridejo in přišedši Ko bi 37.248 otrok v šolo hodilo, imeli bi učitelji do člověka že od daleč kričé: „reši se! reši se !" potem poprek po 130 otrok v šoli. Izračunili pa smo iz go- pa pretepajo silovito, tovih virov, da na Kranjskem ima vsak učitelj poprek Ker samo 90 100 otrok. se ne spominjam ) da bi bil že kdo o tem v Toliko v pojasnilo in v pospeh dobre stvari. 7y da Novicah" kake crtice kedaj spisal, in ker mnogo naših potrebno se mi zdi slovenskih starišev „Novice" čita, omenim > kako se je iz nedolžne navade izcimila Helix pomatia; Prirodoslovno. . veliki jedljivi polž (grosse Weinbergschnecke). škodljiva razvada! Učitelji, ki so sejavci potrebnih naukov po kmetih, naj bi mladino pri dobrih prilikah v tem podučili. Odrasla mladost pa, ki se omenjeni dan tako po živin Kdo ne pozná tega najvećega v naši deželi na sko tepe, naj bi pomislila, da nesreča je člověku vedno kopném živečega polža; vsaj prebiva po hribih in rav- za petami. Jaz poznam člověka, ki je bil tako vdarjen ninah, v gozdih y vrtih in nogradih y posebno se pa v da je na tistem udarcu raka dobil Bohinju in v bistriškem grabnu nad Kamnikom jako velikohišni nahajajo. Zato bi jaz tega povsodi-klateža in, kakor nekteri hoté, strašivca krojačev še opomnil • « t lfl vf • 1 ne. na „Pametvo"! toraj pamet Sim. Punč ah. ako se ne bi bilo posrećilo meni, dobiti enega iz te polževe družine z od desne na levo zavitími zavoji ali obhodi, kar se do zdaj, kolikor je meni znano Dopisi. Trst 17. dec. (Konec.) — Med tem, ko po vseh še nikomur krajih države avstrijske habsbursko dinastijo s spošto-ni posrečilo na Kranjskem. Kaj lep je ta moj plažuhar. vanjem sprejemajo, je tù pri nas v Trstu ravno na Njegova kroglasta rumeno-rujavkaste barve pasasta hi- šica ima zdaj zavoje in je u m m visoka a sproti Cuj te škandal, ki smo ga doživeli te dni v gle pa dališču našem! Neka francoska družba je igrala: igral je g. Cenizeli prav izvrstno, in ko je vse ploskalo široka. Ustje ali vhod v hišico imel je do danes zaprto z belo lupinico; al ko danes ogledovaje njegovo pre- zavil je v svojem petji, misleč s tem obČinstvu še bolj čudno poslopje v roki ga sučem in mérim, naenkrat ustreči, v cesarsko avstri j sko himno (pesem). odpre vrata ter mi pomoli svoje četiri tipalnice, kakor Pri tej priči so nekteri začeli žvižgati in kričati in bi norčevaje se meni hotel osle kazati. Skušal ga bom vse gledisče je bilo po koncu, tako, da je igralec počez zimo živega si ohraniti ; naj prihodnjo spomlad na- jenjati moral. Ko v drugem prizoru nastopi, zopet začnó prej gradi svojo kočo; kedar pa onemore ter pogine, kričati. Na to prosi občinstvo za zamero, rekoč: „jaz mu pa hočem dostojno ter spodobno mesto odločiti v sem Francoz in nisem vedel tega, da ne spoštujete svoji lepi polževi nabirki. Robič. kakor drugi narodi svojega vladarja; jaz sem v svoji domovini pri takih prilikah vselej cesarsko himno vbral Podučite stvari ter še veče veselje vnel. Ker pa vidim, da sem ravno Tepežnica. danes s tem veliko nevoljo obudil, hočem hodnje Garibaldijevo himno zapeti" pa nastane živahno ploskanje! Vam vpri Slavna vlada tem hipu 7 kaj Mnoge so šege in navade med ljudstvom Od cerkniskega jezera. je to? Policijsko vodstvo je precej drugi dan oštro za Že od poved svojim komisarjem poslalo, da vprihodnje pri starih časov so ohranile. da-si tudi se W» w v » KJ V/ WW VJUI MUtl V^ VtU) KJM. VV4UI j X il 1 W « V aju» v opustilo. Pa kar ljudem hasne, kar jim je mnogokrat It al i j a ni s i m i na korist, ne pustijo hitro iz spomina. Vzlasti pri ml dini zapazimo, kako rada hrepeni vedno le po prijetnih časih že mnogo vsaki enaki demonstraciji gledisče izpraznijo in zapró. na Primorskem „Garibaldinko", v Ljubljani in drugej Pru sofi li „die Wacht am Rhein" kam gospodje na Danají: ali še zmirom ne čutite 7 grah in veselicah itd. Kako na pr. se posebno merijo take demonstracije? otroci oveselé zgodnje spomladi, ki morejo skakaj se radovati pod prostim nebom na prijetni livadi, — «.««w — ----—---- prijetni so jim velikonoční pirhi ali pisanke, kako težko rodu" se je zopet oglasil, pa kako Od Soce 23. dec. biča. Frickov Janez. Dopisnik iz Gorice v „Nadá otrobi veže in zrak „ da Druzega mu ni bilo treba, nego dokazati mi že čakajo Miklavžovega dne, se ve da nič manj veselja- polne so jim tudi božične jaslice. Pa komaj se otroci znana sklepa naše „Soče" (30. nov.) sta bila logična in ožičnih jaslic nagledajo, približa se jim prijetni dan, resnično politična. Tega mi ni dokazal sè svojim umet dan nedolžnih otročičev kat! \*M DV J A LU Ij VVU1 VMU^ ---------- f -----------------O elje! pojdimo tepež- nim razlikovanjem med Že poprejšnji dan si pletejo šibice, ktere »o si wartove vlade. 71 prakso in 7 teorijo" Ho hen e pa misli 7 da sem hotel zdaj konee fi 420 leta „Narodu" naročnike krasti, moram verjeti, da mu je fantazija brzdo vzela. *) Opomniti sem hotel naše politiško društvo, naj bi nikar samega sebe ne spodko-pavalo z malomodrimi in nepolitičnimi nasveti in sklepi. Je li to spodobno — naj bo že razmerje med slovensko četvorico in šestorico deželnega zbora kakoršno hoče — da „Sočin" odbor ali njega odsek, v kojem imajo glas možje iz šestorice, nasvete stavi, ki zahtevajo za šestorico zaupnico, za četvorico pa nezaupnico? To nekole-gialno ravnanje podira društvu veljavo. In pa, kaj me-nite, da morajo biti vsi naši družbeniki — mameluk i? — Zakaj niste silili Vi, gosp. dopisnik, na to, da priobčuje odbor uradne zapisnike v svojem organu? Zakaj ne vprašate po vzrokih, iz kterih se nektere reči v priobčenih poročilih zamolčuj ej o? Tako ste Vi na pr. pisali o razpravi tište točke, poleg ktere bi se imelo postaviti društvo na katoliško podlago — poročilo v organu društvenem pa nič ne omenja o tem ! Meni je to vse eno, a drugim morebiti ne. Potem, zakaj ni v poročilu niti besedice o računu, ošte-vilu družabnikov itd.? S tacimi recmi bi se pač imela skupščina pečati. S temi opombami pa ne ,,po-diram", kar društvo prav zida. Da pa vsega ne zida prav, da ni odbor nezmotljiv, veste Vi tako dobro kakor jaz. Preveč nepoklicanih moj stro-zi-darjev se mi zdi, da imamo, podajačev in po-magačev pa premalo. Od tod marsikakošen malo-moder sklep! — Vspešniše bi gotovo bilo, da bi polit, naše društvo po svojem časniku raji svojemu laškemu tovarišu („L' Isonzo") ktero zasolilo, ko (ía naše može napada. — „Novicam" šteje „Narodov" dopisnik nekako v greh, da jemljejo v svoje predale dopise o „Sočinih" zadevah! Gospodine dopisnik, zakaj pa Vi o istih zadevah v „Narod" dopisujete? Vidi se mi, da Vi sami ste tudi te misli, kakor jaz, da društveni organ vsemu ne zadostuje. — Ce imate kaj opaziti zastran mojih današnjih opomb, le opazite; vec oči več vidi! Nenazoci Sočan. * C v 1 m iz Crnoiiilja 17. dec. (Spomin na volitev.) Dasi- ravno so vladni možje in nemčurji na vseh stranéh naše kraujske dežele delali kolikor mogoče zaprek zoper volitev narodnih poslancev, gotovo prekosé v tem vse naši nemčurji. Nobena rec ni bila jim presveta, da ne bili bi je porabili naše vrle Slovence v odpadnike pre-delati. Al čast njim ? da jih ni odvrnila od prepričanja za prevažno reč niti obljuba, niti denar, niti strab, niti zapor. — Ne bom pisal o novomeški volitvi sploh, moj namen je le danes sloveuskemu svetu pokazati, kako neprestrašeno se vrli naši Beli Kranjci borijo za svoje pravice. — Kar ostrmeli so nemčurji, ko so slišali o ogromnem številu voz, ki se čez Gorijance vlečejo, kakor sraka o zgodnji spomladi. Kdor koli je imel le volilno pravico, podal se je 13. in 14. dne t. m. na veliki narodni boj. — Da ne govorim o vrlih naših sosednih Me tli čan ih (njihova pohvala bode gotovo znašlo še čvrsteje pero v dragih nam „Novicah"), izre-čemdanes v kratkem le hvalo našim Črnomaljcem. Mnogim zaprekam vkljub odpravilo se nas je 33 voiilcev na borisce, med njimi tudi že priletne in bolehne žene, ne boječ se dalj ne poti, niti hudega mraza (bila je celó Kupa dobila svoj nenaravni ledeni most); radostno vvrstile so se v število naših meščanov. — A ne samo to. Koliko morali smo mi volilci že domá, temveč pa še v Novem mestu, prestati pred silo ravno naših do mači h nemčurjev. Obetali (menda lagali?) so nemčurji oštirjem, da jim, ako Hočevarja volijo, se bode naprej ves dac pri vinu odpustil; vláčili so jih v Novem mestu po kavarnah, jim z vsakojakimi jedi in * *) Bodi li treba v pratiko gledati, kdaj se sme resnica govoriti ? Vred. pijacami stregli, jim ponujali po 10, 20 in več gold., obetali jim posojila brez činžev, kolikor bi le potřebovali, in Bog vé, kake zlate gradove še, — a vse to ni izdalo nič. Niti jednoga naših vrlih mestjanov niso pridobili z ovakimi obljubami, tudi ni bilo slišati, kakor od nekterih Ko^tanjevČanov, da bi jih „fůn-farje" jmenovali. — Cast tedaj komur čast! Zdaj ste se vrli Crno malj ci pokazali, da tudi ob obalih Kupe tik hrvatske meje bije srce do drage nam domovine. Le tako zmirom „za vero, dom in cesarja", in nikarte verjeti možem, ki so Vam na videz prijatli in dobrot-ljivi — znotraj pa vedno naši nasprotniki! — Živeli junaški volilci! Da pa „Tagblattovci" na svoje veselje zvedó, kteri možje so za-nje posebno sreberno svetinjo si zaslužili, imenujemo gostilničarja Jan. Viranta, rano-celnika Paulina, župana Stoniča, davkarja Nitscha. Vrt....kov, narodni volilec. Od kostanjeviskega okraja 16. grud. (Letina — volitve.) V skupščini kranjske kmetiške družbe so se čitali sporoćila o le ti ni, in imenovali okraji, kjer je bila letina posebno slaba. Čudno se nam zdi, da naš okraj med zadnjimi ni imenovan, ki je gotovo jako ubožen, posebno letos. Jecmena, rži, pšenice in ajde je veliko manj zrna memo lani; krompirja je malo, turšice in repe prav malo, sena je na travnikih blizo Krke bilo tudi malo, ker je Krka o prvi košnji jako izstopila in veliko škode napravila. Kar vinstvo zadene, zavoljo kterega v našem okraji sv. Križ daleč okrog slovi, so niže gorice od zimske pozebe hudo trpele, tako , da smo od srednjega pridelka druzih let komaj deseti del dobili, v viših goricah ga je malo več, pa vendar še za slabo srednje leto ne. Cena je sicer visoka od 7 do 10 gold. ; al kaj pomaga, ker imajo le premožniši vinorejci dobiček, ko so nasproti revniši le malo ali pa nic za vino přejeli, ki so ga morali na-moštnikom dati zato , ker so jih spomladi z žitom in denarjem preskrbovali. Velik del ljudi tedaj nima ne vina, ne denarja, žito bo kmalu povžito, in kaj potem ? Lakota jim žuga, posebno križevskicg Prigorcem, ktere je še ta nadloga zadela, da zavoljo prezgodnjega snega niso še nic posej ali. — Do c. k. okrajne gosposke se tedaj obraćamo s prošnjo, naj ona deželno vlado in c. k. finanćno vodstvo v Ljubljani na to opomni, da se o pravém času žugajoci lakoti v okom pride , — naj nehajo eksekucijne prodaje zemljišč zarad dolžnih davkov, naj se dolgov in davkov, kolikor naj vec mogoče, odpustí. — Do okrajnega sod ni ka v Kostanjevici pa imamo še posebno prošnjo, naj na to delà, da se pritožbe zastran poškodovanja brez velikih stroškov poravnaj o , in naj ne bi za vsako malo stvar koj ogled („Augenschein", kakor ga naš sodnik imenuje), zahteval, ker veliko stroškov ubogim kmetom prizadeva ; to pa bi mu tem bolj priporocili, ker ne potřebuje veliko po-stranskega zaslužka. — Gospodom sodnije in davkarije v Kostanjevici pa še priporočamo, naj §. 19. drž. postav bolje spolnujejo; razen gosp. Brica vsi presilno nemškutarijo in žalibog! da sami ne znajo pravilno slovensko pisati; g. Podboj loipi le „kranjsko" ribnisko špraho. — Da gosp. J. Zagdrec ni enoglasno za poslanca izvoljen bil, k temu so pripomogli tudi 3 volilni možje iz našega okraja, namreč 2 iz županije dolinske in iz kostanjeviške g. Podboj, drugi 3 niso volili. Kmetom kostanjeviške županije pa želimo vec srcnosti, da se, kakor pravijo, hudega rentaca g. Podboja preveÓ ne bojé. Izvolite si prihodnjič národně in srcne volilne možé, ki se ne bojijo nobenega uradnika, kedar gredó volit, to je, po svoji lastni vesti pravico izvrševat. Vedó naj volilni možje povsod, da mnogim je Slovenec in duhoven najhuji trn v peti, in da jih teže vidijo, kakor h.... križa. — V Novomestuje zma- 4SI gal narodnjak s 14 gla temu so vzrok uradniki, kterih je bilo 65 in so Da ima tako malo većino, kandidata volil} so přivlekli k volitvi, ki pa volilnega lista m imel iiauuiai , aov/uu (|V «"V VV »u, MV gosp. vuiMjut gtuini. Juai i \J\J\J . ,jT»H vsi nasprotnega M. Hočevarja volili, kennen ihn, er hat schon das Recht zu wàhlen". Gosp. Tega je pa krivo tudi 31 Kostanjevčanov, ki so popřej dr. Franjo Bratkovič, Krški odvetnik, in Kunibert okrajni glavar Ekl reče wir razen enega »mirom narodno volili, sedaj pa se izneverili svojemu Drenik, zoper to in mnoge druge nepostavnosti pro- národu In kaj? Podkuplj so bili Nekdo je testujeta. Ob pol 3. uri je bil volitve konec in zmaga denar delil tištim, ki so se zavezali, da glasujejo za naša. Predsednik Wanitsch Jožef iz Krškega ni za-nemškutarja. To lahko spričamo, če bo treba. In kdo pisuika niti nemški niti slovenski znal brati. To to je e tišti mož, ki je pri zadnji volitvi najlepsi dokaz „kulturtrágerjev"! — Zdaj pa še nekaj je ta nekdo? radosten zmagi Slovencev streljati dal! Gospodi j posebno » lepega Na gosp. Vilelma Pfeiferja, obče- je Vaš značaj? Slava pa Vam, kostanjeviški mest- spoštovaaega rodoljuba iz Krškega, je na molitveni dau jani! ki se niste dali preveriti, ki narod bolj ljubite kakor Judežev denar, ki ste za narodnjake glasovali in Ves slovenski svet Vam zato Čast na novomesko pošto rekomandirano pismo iz Ljubljane prišlo. zmagi pripomogl in hvalo klice. marnosti ondotne pošte, pa naj se njen odpravnik v tej reči veselilo. fige prodaja Na pošti pa je uradnik nekemu Kočevarju , ki , v,« -------.------------r----j-, akoravno je on rekel, da on ni Vilelm Rad bi še nekaj spregovoril o malo- Pfeifer, pismo posilil, kteremu je potem neki bilo vkra- bo za danes, morebiti deno. poboljša, kar bi Iz Dolenskega 17. grudna. H vomeske homatije pri volitvah.) Pop Gosp. Pfeifer je pismo prec reklamiral in za-nas jako hteva postavno postopanje proti takemu pocetju. Prav tako in po nobeni ceni odjenjati! (Pogled v No- iz Krškega na Doienskem 15. dec. (Beseda), v zadnjem listu ktero je napravilo tukajšnje pevsko društvo v nedeljo v iz lastoih skusenj dodati ne- 10. t. m. na slavo našemu neumrljivemu Prešernu _Novic" moram tudi ktere črtice, da gredó po deželi. V volilai komisiji one prekosila je vse pričakovanje. Kazalo se je * da ima volitve, v kteri se je volil gosp. Z a g posla > ^/i vu.vu>xw j vy » «VI » «UJVy» xvauciiu OC jC , VA« ILUOl društvo izvrstne pevske moči, na čelu iskrenega domo- sedel tudi gosp Pod boj, c. k vici, in kapitan one nemčurske stranke, sodnik v Koštanje- ljuba gospoda F. Bratkovič-a, za pevovodja svojega ki vse žile na penjala , da bi Z a g ne bil pa moža, kteri je obče znan, kot eden prvih pevcev Predao se gosp. M. Sušteršić-a. Program bil je dobro sestav- volitev začne, vstane in na volilne može sledeče besede ljen, a še bolje izpeljan. Omenim naj le slovesnega go- bolj renci nego govori: „volite si jeniga gospoda za vora, kterega je izvrstno sestavil in ravno tako govoril poslanca, kteri bo saj kaj za vas govoril" — mislil je odvetniški koncipijent gosp. F. Ulrih. Pesem „Mornar" menda se be, ker ni druzega imenovah Al volilni možje je pel gosp. Susteršic tako na pohvalo, da jo je moral so se mu smejali, vedoč sicer da Pod boj tolsta piščeta, purani y VCUUU OIVjUI , ua g« i. U U "J V/J u dobra stara zelenika in crnina po fa dvakrat peti. Sploh vse točke programa so izbudile občno zadovoljstvo ; šaljivi čveterospev „Mihova ženitev" rovžah jako dobro dišcij javnem odru ga nihče ne pozná, sov narodnjaku gosp. Jožetu Z ago sove je vjel Pod boj. Pravijo, da je potopil svojo žalost o propadu svojem za dobrega govornika na je učinil mnogo smeha. — Občinstva se je zbralo toliko da nam je prostora manjkalo, kajti razea domaćih go stov so nas počastili tudi vnanji iz Novega mesta In volilci so 71 gla f dali gla . U. uau , IO -rr ^i« ouv Y BV tni v kozarcu zelenike Jerneja, Kostaujevice t Mnogo Vidma in Rajhenburga Rake med y St. Brežic, Sevnice. Blance y Jt3 pULU Uli 8VU|U £čtlU9 L U piupauu OVUJOUI. - UAUU^v T 1UUÍM 1U ak«jucuuui^oi, luču. li j 1 Dl 1 u VCUUV. v lt U ] (t U" hujši boj je bil pa za dolenska mesta. Za gosp. Ka- ska čitalnica pa nam je poslala brzojav. „Živela ro- Cehov. Roi an v / } rolu Rud Hocevarj nasprotnega kandidata gosp. Martina janska čitalnica! Ziveli rodoljubi na obalih jadranskega bilo celo krdelo službenikov strošnine, morja!" zadonelo je po sobaui, ko se je njih bratovski Nadjamo se in želimo, da nam vrlo vitežka in uradniška gospoda v Novo mesto komandi- pozdrav prebral. rana; zmaga se jim je gotova mescanskih bratov in sestrić je mnogo prišlo zdela. Al vrlih naših društvo kmalu enako veselico napravi î like 72; Crnomlj iz Met 30, Kostanjevice 28, Višnje gore 18 Podčeren. iz Goreiiskega 24. dec. (Po volitvah.) Kar se je in Krškeg Novomeščanov se blizo 30, ki so vsi z narodnim čutjem nepremaklj vdeležilo volitve rodila ustava decemberska, smo vajeni slišati, ta ali smo urad oni deželni zbor ni všeč temu ali drugemu ministerstvu ker većina njihovih poslancev ne trobi v centra zato stali vsem zvijačam vkljub. Ponosni nika gosp. Moharja v Novem mestu in g03p. Kunibert listicni rog. Ko je moralo odstopiti ministerstvo Hosta se poslužila postavne henwartovo, ki si je pošteno prizadevalo, pomiriti Drenik iz Krškega, ktera po pravice in brez strahu volila poslane pricanji. Poglejmo zdaj malo v dvorano volitev vršila. m pre 7 volilno komisijo so bili od gosp. Ekl narode po ukazu cesarjevem, in je nastopilo sedanje se je ministerstvo Auerspergo vo, precej po tem soao rekliř Iq c. kr. okrajnega gl f olj Wanitsch Jožef zdaj pa gotovo ni dalječ od volitev na Kranjskem! res eno prvih djanj Auerspergovega ministerstva (predsednik), Gatsch Aloj zi, Wiraot Janez, Ogoreutz bilo je to, da poleg 4 druzih deželnih zborov je razpo- Jožef vsi zagrizeni nemčurji, in pa gosp R dilo tudi našega, nadjaje se po besedah naših zagri m y Seidl in Oblak — iskreni narodnjaki. Volilna zenih ustavovercev, da morebiti bo vendar tu ali tam komisij po gosp Rud takem je bila po većini našemu kandidatu kak njih privrženec izvoljen. In to nado so gojili tudi nasprotna. Volilo je za nemškutarsko vsi nemškutarji v suknjah in pa hlapci skrivnih kan- stran sila veliko uradnikov in penzijonistov. Grof Ch ky, c. k okraj glava didatov konstitucijonalnega društva. Ti vabitelji so do- Krskega, ki popred volilnega pooblastila ni imel in v iz Krškega, je enemu iz bili nalogo loviti volilce na limanice razne baže: iz de- narja, vina, žganja in druzih ohljub. Posebno dobrega Krškem volilniku ni stal, v volilni dvorani v Novem lova so se nadjali v Radoljici, v mesticu f kjer mestu volilni list napravil, nekemu Kostanjevcanu pa, bilo vse narodno, domače, ako bi jih ne navdajal duh kteri je svoj volilen list zgubil in za kterega so drugi onih, kteri so danes tù, jutri drugod, in kteri se nočejo volilni možje za poroka stali, ni hotel napraviti volil- nic učiti ter so v pravém imenu starokopitneži. Dobrega nega lista kakošno pravico da sta Grčar, sod nije predsednik in dr. Wolf, sodnije svetovalec, vsak lova so se pa nadjali zato, ker so si mislili, vsaj na rodnjaki Kamniški, kteri so vže več let ko trdna na eni strani volilne komisije pri mizi stala in vsacemu skala stali za narodnega kandidata, ne bodo šli letos v volilcu v obraz gledala, tega nihče nirazumel! Kovača tej hudi zimi v Tržič. Vsled tega bilo je tudi veselje Ritzingerja iz Novega mesta, ki je nemškutarskega med nemškutarji veliko, kteri ne znajo druzega, kakor prežvekovati to y kar jim v baže listi v glavo vbijajo. Dosti je pa tudi tacih ljudi Tagblatt" in drugi enake imela sta srčnost glasovati za nas. ) nost ki ubogajo le na komando in ravno tako živé, kakor loškemu so živali nekdaj , ko je cvetela tlaka in desetina ali Derb Volitev vršila se je v redu in mirno je okraj kem most zlata neodvise , le pri zopet zahteval, da mora prednica sama stopiti pa, ko se je Vse sukalo po volji uradnikov in žan- pred volilno komisijo ; to zahtevanje je pa volilna ko-darjev. Veselje ljudi v gospôski suknji se je pa tudi misija gledé na cerkveno klavzuro zavrgla. Enoglasno • »1 IF 1+1 • t v 9 #91 il 1 1 • • i • ví i • • a • é A m přijelo zeló vabnikov manje baže in jih tako prevzelo da jih niso mogle noge ravno nositi, ter da so z obrazom tla objemali. Al nada onih RadoljČanov bil je klici kteri oljen naš dosedanji poslanec in z gromovitimi cesarju bila je volitev končana. Potem pa so li lia uujcuian. uaua vuiu mouuijvauuv , aioii dv pokali so možnarji na čast vrlim Ločanom, ki se na povelje onega grofa delali, kteremu so podložni niso bali niti hudega mraza niti daljne poti in so nam nekdaj 90 sort tlake delali, je šla na dan volitve po zdaj v tretjič bratovsk jim vodi. Vrlih Kamničanov, ponos slovenskego naroda, ponos posebno onega moža, kterega so si kandidata poslane Zvečer so napravili Jug podal naši svoj roke Slava našemu pevci serenado vrlemu u ; od njegove hiše se zbrali, niso vstrašili dolga pot, hudi mraz, veliki stroški. je potem množica, ki je vedno naraščevala, podala po Pripeljalo se jih je vkljub vsem tem zaprekam toliko, vsem mestu, kjer se je pred nekterimi hišami pelo, da je nasprotnikom, zagledavši jih, kar srce upadlo, godio in govorilo. Se le pozno v noč postalo je vse Posebno pobito pa so se držali hlapci nemčurski y pote- mirno in konec je bil veseleg dne peno so hodili po TržiČu in nič jim ni moglo vrniti smo v zlato knjigo našega mesta y ktereg pisali Nasprotniki naši veselja prejšnjih dni, ko so v službi groía Turna létali pa so se prepričali, da so generali brez armade; viděli iz hiše v hišo in si korajžo napijali, dokler jih niso moči so lahko, da propada njihovega ni kriva ne domoljubna popolnoma zapustile. Vse drugače obraze so pa kazali narod n jaki iz Rado lj ice in Tržiča, ko so viděli naša duhovščina ral a ne „farški hlap u ne ) iuuvíoviunij uu „xcviorvi. , ne ,,tSCOU kakor je gosp. Derviš imenoval nekeg Jesuitenge _ \ nasega da jim mesto Kamnik pošlje toliko zmagonosno ar- poštenega mestnega svetovalca, ki ni hotel trobiti v mado v pomoč, ktera bode stala ko skala za narodnjaka kozj rog, ampak da kriva so načela, ktera nasprot naši za Vam y ako stranka Vaša v ne in ktero bodo tudi za naprej zastonj skušali omajati niki naši zastopajo. In kako morete tirjati, da bodo ho nasprotniki narodovi. Slava in čast toraj Kamniča- dili mestjani nom, kteri so pravi narodni steber, kterega ne omaja nobena sila! Cast in slava tudi narodnim Radoljiča-nom in Tr žičan o m, kterih ni okužilo tuj stvo. sramnem Po slavno končani volitvi so se privrženci Thurnovi „Tagblattu" in njemu sličnih listih vsaki dan pada in v blato vleče vse, kar drago in sveto je ná --i----— ' ----- ---' *** ~ * J ~ — rodu našemu. Kako morete zahtevati od nas, da bomo Vam hodili v šolo učit se trij s keg patrio potepeno pobrali iz Tržiča, toliko bolj veseli pa so za- tizma, ako pri vsaki priliki demonstrativno ploskate, pustili narodnjaki trg tržiški. Res je veselo bilo gle- kadeř koli škripači^zagodejo „die Wacht am Rhein." dati ko so slovo jemali narodni volilci Radoljiski Iz Kranja. (Čitalnica od narodnjakov Kamniških, kteri so zadovoljni s dobrodelno „besedo svojem delom oddrdrali proti Kranj u, kjer so hoteli kteri napravi januarija namen Is ko mlad pozdraviti tudi preskrbeti z zimsko obleko tukaj šnj o revno tej narodnjake Kranjske in Loške. „besedi" bode se pelo, deklamovalo in predstavljala Bogme ! da toliko narodnih gospodov in gospej ni še igra y> enin od glad (( Konečno bode tomb kmalu bilo v starem Kranji ko 14. dan t. m. Povsod bi blagi namen podpíralo prav obilo dobrotnikov Naj veseli obrazi, povsod bratovski pozdrav ! Pokali pa so Iz Loža 24. dec (Spomin na volitev.) 14. dne možnarji med tem, ko se je nazdravljalo Kamniškim, t. m. se je možato obnesla naša volitev, kajti ništa došla Kranjskim in Loškim volilcem. Bismark ni bil bolj samo dva volilca: Kovač in Lab, kakor je nasvetoval vesel, ko je Francoze otepel, kakorsotadan národni gosp. Križaj, župnik v Starem trgu, došlo nas je lepo možje bili, da v Tržiču in Kranji so v volilnem boji število 30 mož, vkljub velicemu mrazu in 6 ur dolgi posekali nemčurje. Slava jim î Iz Kra nj a 20. dec. (Spomin na volitev.) yy Und poti do Postonje. Pa bilo jih v se več prišlo, ako ne Fallen sehen wir Zweig auf Zweig bi bili večidel na Hrvaško odšli. Celó smešno pa je a si naši tako šepetali so videti to, kako je nek zagrizen uradnik se trudil, ljudi ustavoverci na ušesa, ko na dan volitve še kan- pregovarjati za dr. D 0J. UC4Q1 UOIC* Y V/I UW UO^Ot^ X*V/ 11» Vtttll »VllVf OV IXUJLi V ^ V Y UIJ «f UtM U1 • JL^ V ~ G/ j 1U vendar jih ni mogel več didata niso imeli, ki bi hotel zatajiti slovenski značaj nabrati kakor samo 4; pri glasovanji sta pa dva z nami našega mesta, podati se v naročje nemški kliki in v glasovala, druga dva in uradnik so pa doma ostali boj za „verfa8sungo", ki niti deželi niti državi ne ko- so viděli, da iz te moke ne bo nič kruha. Ljudstv y za in pri risti in le prepir širi med narodi avstrijskimi. Volilci volitvah ne posluša uradnikov! Komaj pa smo se enega naši branijo se nemškega birokratičnega gospodstva, do uradnika znebili v Ložu, že smo zopet druzega dobili grla siti so že večnega prepira, oni želijo spravo med v Postonji, kater je spet na vse kriplje délai zaDev-a, narodi; zatorej so se pa tudi v lepem Številu na dan in ta je bil gosp ktera volitve sešli na bojišČi, da se borijo za načela je zastopal razpusčeni deželni zbor. Kakor pa lansko Ložane, rekši, „naj nikar ne Negovetič in še en zagrizen nem škutar zraven njega, katera sta silno obdelovala naše tako so tudi letos naši ustavoverci bili zmage go- posla leto tovi in so v začetku kaj mogočno postopali ; napravili al die der Kandidat," češ olij gosp Kotnik í«UVjiO|, WD , UO U1 Ziih JLUlý IU U«I lit; £iUOi ^UVITÍM j III potrebujemo dobrega govornika kakor je naš gosp da ni za nič in da ne zná govoriti za mi • v • nisi so pojedino v „Lesevereinua, zbor v mestni vse to ni vleklo. In ko na dan volitve štejejo e v ; dobtar, ta ta zná govoriti." Naši kmetj pa, ki yy sieh, da fehlte Hàupter ihrer Lieben padlo jim je tekoj srce v hlače in na čast ustavover- lisicam ne verjamejo, so stalí vsi ene misli kakor skala za D rodnega Kotnika ki je dobil 132 gl«ovY, » samo revnih 32. Živela Slovenija, živela naša a nemu ministerstvu sklenili so malodušno odložiti orožje Avstrij pred bitvo in ne voliti. Njih geslo je tedaj bilo „nessuno" in v tem smislu agitovali so po bišah in volilce odvra- t iz Ljublj posl (Deželni zbor), sklican za ancev v državni zbor dunajski (ki se začne Čali od volitve. Al vs^mu agitovanju vkljub vdeležilo že danes), je imel samo tri seje ter ie bil končan ▼ se je vendar lepo število volilcev, ki se niso bali nobe- Četrtek. Ker pa hočemo nektere govore tega zborovanja nega žuganja y razun pešice figa-mož", ki se sučejo priobčiti po sjinih kakor petelin na strehi, in med ktere žalibog tudi šte- zato bomo danes jemo naše in loške ljudske učitelje ) kajti dva obravnave pisnikih, ki pa še niso natisnjeni, bolj na kratko popisali tridnevne Ko so v prvi seji stopili v zbornico narodni po- tega pomanjkijivega §. pred deželni zbor. Dr. Gosta alanci, jih je na galerijah obilo zbrano občinstvo spre- mu je bil poročevalec. Poslanec Dežman je pridigoval jelo z živahnimi živio-klici; ko pa so prišli poslanci po svoji navadi, rekši, da hoče na stran pustiti vsako oseb- nasprotne stranke, jih je občinstvo sprejelo revskaje in nost, a vendar mu je v vsem govoru oseba ljubljenca mrmraje, kar se je ponavljalo, ko je novi deželni gíavár njegovega dr. Keesbacherja pred očmi stala in kakor da grof Áleksander Auersperg, bivši c. kr. okrajni glavar bi dr. Bleiweis miajši — z dokazanimi vsemi lastnostmi v v Litij i , okv^li » VA.U1WUVJ W'Vj , f »vvv/jj.^, —— * ~ — —■ f»- — -j —- -«^vw.v^v «V, ' •» ga je c. kr. deželni predsednik zboru predstavljal kot in bi še p ra vi ce ne imel kompetirati samo zato, ker je po stopil v dvorano, svoj vrhunec pa doseglo, ko za vsak primarjat — nepošteno se stavil med kompetente deželnega glavarja, in so se med mrmranjem slišali naključbi glasovi: ,,Jančje, Jančje". Že unidan smo omenili, da je razlagi oče Že unidan smo omenili da njegov v deželnem odboru! Dr. Raz lag ne odobrujemo tacih demonstracij f 77 Tagblatt" naj si je razlagal v nemškem jeziku svoje pomislike o tej za iz njih nauk vzame, kaj po njem razdraženo ljudstvo devi ga } zarad kterih se je očitno Dežman celó predrznil t za misli o njegovih privržencih, — miuioiv!ai»u *xv/«»vxi, xuivuwr«u, voicuo^ ^ ^mui ^ uu — Vc sliši, kako se pregrešek kaznuje, ako vlada odstopi od spet Kro mer; kdor ga je v zboru le enkrat slišal div parlamentarnega načela v ustavnih deželah in sama jati, vé, kaj se to pravi. Baron A p fa 1 tern je nekaj sebi dementi daje, ceravno zmirom in povsod povdarja prikladal o glasovitem „poštirkanem" odboru (verstárkten „ustavoverstvo". Iste demonstracije s živio-klici so se Landesausschuss), o kterem bi bil bolje storil, da bi bil ponavljale, ko so narodni poslanci obljubo va li možá svojih misli (Gesinnungsge ministerstvo pa naj nossen) imenovati. Poslanec Kromer pa je bil ves > z molčal, kajti ta „odbor", od Njega Veličanstva cesarja bil leta 1863. mrmranjem in sikanjem pa posebno takrat, ko je po- samega kot nepostaven zavržen, je mu iota, xuw slanec Dežman bil na obljubo pozvan. Ko so obljube prav zato stvarjen, da je nepotizem kraljeval in so bile dovršene, je deželni glavar bral pismo, v kterem se službe mogle dati ne domaćim, na vsako stran Ullu UU Y1 O^UU y I V ^ i. v mimi ^/auluv y ▼ ** «v«. vjoa ^^ v w « v vi v mí v a ua y uw f UUikV c. kr. vlada vabi zbor, naj brž ko mogoče, voli po- sposobnim, ampak takim nesposobnim tujcem, ki so slance v državni zbor. Potem sta dr. Po klu- priromali s trebuhom za kruhom čez 4 druge dežele kar in dr. Zavinšek bila za ravnatelja zbornice, v našo. — Dr. Costa je temeljito zagovarjal predlog dr. Costa in Dežman pa za poverjevalca sejinih za- deželnega odbora in pobil vse izmišljene ugovore; ob- pisnikov izvoljena. seji je dr. Costa stavil predlog 7 naj se vla- velj al je predlog z 21 glasovi narodne većine (dr. Ra z lag na pohvalo ustavovercev ni glasoval in Koz dino pismo o volitvi državnih poslancev izroči v pre- 1er ja ni bilo v seji). Zdajci pa pravi deželni glavar da vdarek posebnemu odseku 5 poslancev, ki naj se brž predlog ta sega v premembo deželnega reda volijo s to nalogo, da poročilo njihovo pride že v pri- sprememba pa more obveljati j taka V ce ste tretjini hodnji seji na vrsto. In izvoljeni so bili dr. Bleiweis, glasov za nj ; al ker 21 glasov niste 2 tretjini, tedaj je dr. Costa, dr. Razlag, dr. Z arnik in Svetec pa dr. Razlag naznani, da ima opravilo pri sodniji ker , je padel predlog. Ko je po takem padel ta prvi predlog in seja za namesti njega bil izvoljen dr. Poklukar. — Potem sta nekoliko minut preneha, da se zborova večina pomeni, prišla na vrsto dva predloga deželnega odbora, namreč kaj zdaj z drugim predlogom storiti, stopi dr. Jan. da o prenaredbi §. 32. službene pragmatike in službenih Bleiweis na oder in ga bere. Predlog gré na to instrukcij za deželne uradnike, in 2) predlog zarad od- vse primarske službe brez razločka so razpisane 7 7 m s dajanja primarskih služeb v deželni bolnišnici. Vzrok takim, kdor službe ne dobi, naj se ravná po penzijskih teh dveh predlogo v je bil ta, da, ko so se imele službe predpisih. Ker je predlog prvi padel, nasvetuje dr. primarjev v bolnišnici oddati, je dr. Bleiweis, ker je Z arnik, naj se popustí tudi ta 7 tudi sin njegov kompetent, rekel, udeleži te obravnave, zato je prosil deželnega glavarja, testuje zoper to. Dr. Razlag se to je 7 zbor naj o da se zatega del ne njem prestopi na dnevni red. Poslanec Kromer pro- naj njegovega namestnika pokliče v to obravnavo. jeziku spet v nemškem opravičuje zarad svojega postopanja v tej reci To se je zgodilo, ai odbornik Dežman se upre temu in krepko zagovarja pravico dr. Keesbacherja in namestovanju in po onem §. službene pragmatike za- dr. Fuxa do primarskih služeb, za kar mu ustavover- hteva, da dr. Bleiweis mora v seji sam pricujoc biti, ska stranka glasno pohvalo skazuje, národna stran pa molčé posluša. Pred govorom poročevalca dr. Blei- enkrat dr. Razlag besedo poprime ter prosi, glasovati le ne sme, če ne, je (Dežman) čutiti dal 7 weis a v se da zapusti sejo, potem pa, ker po §. 32. morajo vsi 4 od- borniki pricujoČi biti, odbor sklepati ne more. Dr. Blei- naj mu zbor — proti parlamentarični navadi — dovoli weis je po takem ostal v seji, in prišla je na vrsto še besedo po govoru poročevalčevem. Dr. Bleiweis služba medicin. primarja, ki jo zdaj opravlja dr. Kees- ni protestiral zoper to zahtevo, in ker so vsi ustavoverci bâcher. Vidělo se je, da dr. Costa in Murnik sta proti in tudi nekteri národně stranke glasovali za ta unicum dr. Keesbacherju, dr. Bleiweis ni glasoval, Dežman pa parlamentarnega običaja, bi bil imel dr. Razlag še je bil za Keesbacherja. Zdaj bi bil moral dr. Razlag besedo po govoru poročevalčevem. Al dr. Bleiweis kot deželni glavar glasovati. Ko bi bil on pristopil rekši, da se sklada s predlogom dr. Zarnikovim f a au« uvu^mi julu ui uii uu ^noivj^ix igaoi^ vic« og oaïaua o uicuiy^um ui. zj ai jllijvu v a ni. , ai mnenju dr. Coste in Murnika, bi bil dr. Keesbacher da se ne spušča v spoved bivšega deželnega glavarja, odstranjen ; tega dr. Razlag ni hotel storiti, misleČ, přepustivši jo razsodbi deželnega zbora da se služba ne more vzeti takému 7 kdor , je le poslanců jo že ima; Kromě rj u dokazal, kako vlada ravná pri organiza- sicer pa da tudi mu ni jasno, ali je zadnji deželni zbor cijah, in mu obljubil, da kadeř pride do oddajaoja služeb pod „razpisanimi službami" tudi kirurgičnega in v bolnišnici, se bodo že našli akti disciplinarne medicinskega primarja zapopadal; zato je, ker ni hotel preiskave, ostrá svarila in še druzega kaj; danes odgovornosti o tem, da bi bil kak sedanji zdravnik ob pa tega razkladati ne gre zato VBB se to reče , da vsa uu^u » wiuuoui \j k&ui j ví» ui mix rvaa oguaup ouiav uua. v» m yjok n i aa tvíauati uc gic^ zjchvu ig oc i»v/ A UL/U , via v o« službo , na svojo vest vzeti, odločil, naj pride stvar o imenovanja deželnih uradnikov leta 1863. po „pomno- oddajanji primarskih služeb še enkrat v zbor. In to se ženem deželnem odboru so bila nepostavna. Ko je c. k. Ker je pa ve- deželni predsednik posvaril dr. Bleiweisa, naj nikar čina odborová po ravno popisani skušnji viděla, kako po gori omenjenem §. 32. službene pragmatike en sam je zgodilo z gori omenjeno predlogo brez krivde ne bije na vladno postopanje pri organisa odbornik lahko zapreke stavi cijah 7 > da se more oddati, če v sejo ne pride ali pa sejo zapusti, kaka služba ne glasov narodnih poslancev. je bil predlog dr. Z arnik a sprejet z večino in zadnji seji je deželni glavar naznanil ) da zato je přišel gori navedeni 1. predlog o prenaredbi je presvitli cesar potrditi blagovolil, da najdenšnioa kranjska neha, kakor je sklenil zadnji deželni zbor, timo, ako mislimo, da njegova nevednost je le hlinjena n n^n tt a rr aha a tt rw n i I i a a» n i in i r* K ahÍ í rvu a /> i n x a m a^ a tt 41 n ni i i i lr a v^ a a ri n /\m/\ a] m! ^ i« ^ tut^ jř *________ Potem v ta cilj in konec, da more udrihati po Matičinem ne- , — kot delničar prihodnj od ustavovercev za „illegalni zbor" proglašen. ki so se je začela razprava o deželnih poslancih. bili v sedanji zbor voljeni. Dr. Costa je bil poroče-valec in je puhle ugovore poslancev Dežmana in dovolj vspešnem ( ! ) delovanj „narodne tiskarnice" izpodbijati tiskarnico „Matici" že in jarsko ter gosp dr. Cost Kromerja tako krepko in s toliko pohvalo od narodne strani pobijal, da vsi poslanci so bili potrjeni, razen ljubljanskih dveh, kterih deželni odbor ni samemu prepuščamo obrambo žalj mogel v potrjenje nasvetovati, dokler se ta volitev na po takem prav tako „narodno" kakor Tagbl u segi , prav po „ skruniti pred svetom. O gosp. dr. Co s ti, kteremu osebe > toliko na kterih že tanko ne preišče in o njih v prihodnjem zboru poroča. mnogo let je delavnosti njegovi odprto obširno pod rečemo, da on v mnozih svojih stališčih Potem so prišle volitve 4 deželnih odborni- kov Je m ročj t državnih poslancev. Pred volitvami kakor je že več dělal in žrtoval za narod slovenski dopisnik „od Save* < s celo svoj kliko Mi pa spet nekako parlamentarično Čudno — dr. Raz- bodemo drugi pot točno dokazali neresnice in zvijaČe, lag naznanil, da ne sprejme nobene volitve in namesti ki jih „Posavec" v omenjenem članku tveze o „Matici sebe nasvetuje dr. Zarnika. V deželni odbor so in druzih rečeh. — Dozdaj smo, ogibaje se prepira med potem ustavoverni poslanci volili Dežmana in za na- svojimi, molčali in vmazanega perila ne prali pred me8tnika njegovega Franca Rudeža ; poslanci kmečkih občin dr. Jan. Bleiweis-a in za namestnika 7 svetom ; al j njegovega kanonika Kramar ja > narodni poslanci fines je> a est modus in rebus, sunt čerti deniq ) po kterih nas poštenje sili očitno govoriti Bolje da drug druzega dobro poznamo, nego da v potuh mest, trgovin kupčijske zbornice so izvolili Jan. Mur- njenih prijateljih ne vidimo sovražnika nika1 in za njegovega namestnika dr. Poklukarja (ustavoverni poslanci so glasove dali dr. Razlagu), Znano x i # P " uuauv je, ua iz cele zbornice pa je bil izvoljen za odbornika dr. miko s časniki (Sl. vrednistvu „Slov. Naroda" v Mariboru.) da jaz nimam navade, spuščati se v pole Naposled so bile volitve 6 poslancev v dr- Costa in njegovega namestnika Peter Kozler (ustavoverni poslanci so tudi tukaj glasove dali dr. Razlagu). žavni zbor. Dr. Poklukar je poročal v imenu za to izvoljenega odseka in nasvetoval: naj deželni zbor kranjski, držeč se onih pravnih misli, ki jih je izrazil deželni zbor predzadnji in zadnji, in kterim je po zadnjih volitvah pritrdil tudi narod naš, voli poslance v državni zbor, in iz voljeni so bili grof Thurn, Karol Rudež, Leop. Jugovic, dr. Zarnik, grof Barbo > ki me osebno napadajo. sem danes dopisu „odličnega narodnjaka od Save zadnjem listu „Slov. Naroda" odgovoriti sledeče: prisiljen << v Laž Je } da bocem pri letošnjem občnem zboru „Ma tice" predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico. Isto tako je po vse laž, da sem jaz kedaj rekel: „mi bomo utrakvistično podučevanje že^ ,,ab usurdum" spravili. Dr. E. H. Costa. Bralcem našim je znano y da si Je 77 Brencelj u in dr. Poklukar, ki so sprejeli volitev 9 tožbo na glavo nakopal, ko je pisal o oni razsodbi, četrtek je bila dr. Zarnik kteri povod je pès krojača Rusterja. s tem povdarkom, da pojde v državni zbor ? ako bodo konečná obravnava po porotnikib. Sodnija jim je to koristi slovenskega naroda in slovensko-federalistični interesi tirjali. In s tem je konec deželnemu zboru, ki je pred odhodom trikrat zaklical navdušeno : Veličanstvo cesar! stavila 15 vprašanj ; na 13 vprašanj so odgovorili da Alešovec ni kriv ) ne pa z glasovi proti * da je kriv. In na to ga je sodnija obsodila zavoljo živio Njegovo mote nj a mini na 2 meseca v zapor, vsacih 14 dni v post in poplačanje stroškov kazenske pravde. Gosp» Nekemu dopisniku „od Save" se je poljubilo Alešovec, ki vendar sam o sebi vé, da če tudi dober v 150. list „Slov. Naroda' i o j> Matici' i m 77 tiskarnici" šaljiv pisatelj, ni Demostenes, se je sam — brez dru- poslati sestavek, v kterem je skor vsaka vrstica resnica. Kdor osebe napada pred svetom 7 tak 7 ne-če je poštenjak, bi tudi toliko poguma moral imeti, da svojo osebo imenuje, da bralec more pretehtati ceno napada. zega zagovornika — zagovarjal. Naposled je napovedal pri tožbo do više sodnije zoper veljavo te sodbe, ker vsi porotniki ne umejo slovenskega jezika in večidel komaj 77 kranjsko špraho" lomijo, in ker zatoženi se- )7 Odličnost" narodnjaka ; na ktero se 77 Nar. sjov. « skli- stavek ni bil po priseženem sodniškem tolmaču in v čuje, je zeló relativna, „odličnost" pa tudi ne ízklju- onem duh? Postavljen, ki je šalam lastem čuje strasti in budobije. Dopisnik „od Save" po našem — (Čitalnica naša) bode konec letošnjega leta ob- mnenji stanuje precej daleč od Save, in Če tudi more- hajala s posebno zanimivo veselico. Velika „ beseda" a je zeló relativna, „odličnost" pa tudi ne izklju biti ni odbornik „Matice", bi vendar, spuščaje se v petjem, deklamacijami, berilom, godbo, srečkanjem itd. toliko grajo njeno, moral vedeti, kaj se je to leto bode na Silvestrov večer od 7. ure do polnoči v Matičinih odborovih skupsčinah godilo ; vsaj se Je od slovó dajala umirajočemu letu. Povabljeni so vsi čestiti svetu o vsaki skupščini poročalo. Menda se pa ne mo- udje čitalnice pa tudi „Sokola" in dram, društva. Novice" z Oglasnikom vred veljajo : v tiskarnici prejemana za celo leto n 11 za pol leta gold gold » v za četrt leta 1 gold po pošti pošiljana za celo leto „ „ „ za pol leta za četrt leta gold n li 60 kr 40 30 11 Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr Naročnina se poáilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljaao. Denar za naročilo pa se najcenejše po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postanweisungen) pošlje, ktere se pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gldL, ki se po pošti pošljejo, veljajo le 5 kr., tedaj se po njih prihrani do 12 kr Ker nekteri gosp. naročniki naročníno po prejšnjem znesku posiljajo, jih pro simo, naj blagovolijo iz vzroko tukaj naznanjeni ceni. i ki srno jih navedli v vabilu predzadnjih „Novic", se ravnati po Odgovorni vrednik: «Janez Jlumik. - Natiskar in zaiožnik: Jožel Blazttik v Ljubljani.