Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. novembra 2021 - Leto XXXI, št. 45 NOVI SPOMENIK V SLOVENSKEM GLAVNEM MESTU – CUKRARNA stran 3 Predaja otroškega igrišča v Slovenski vesi stran 4 stran 2 »Prišo je, prišo, sveti Martin ...« Piše z velkimi literami stran 5 2 »Prišo je, prišo, sveti Martin ...« »... un de ga krsto, ka bau- mejstaj nauvo vino »svetešnje de vin’,« majo šegau 11. no- okrstijo«, v ništerni krajinaj vembra spejvati v Sloveniji. tau naredijo pravi dühovniki. Den svetoga Martina, ednoga Po starom vörvanji se na marnajbole prilüblenoga svetca v tinovo povrnéjo dühovi pokojEvropi, je tak na Slovenskom ni starcov, šteri morejo dobiti kak na Vogrskom povezani s svoj tau od gesti pa piti. V Bejvsefelé šegami. Staro lüstvo loj krajini pri rovačkoj grajnci, je za martinovo gučalo, ka je tau prej »gesenski fašenek«. Ka koli se na té den godi, má svoje korenjé v indašnji časaj. Naši poganski starci so se novembra zavalili za pauv v tistom leti, te so držali mesarijo tö. Ništerni čednjaki brodijo, ka je Martin staupo na mesto ednoga keltskoga bogá, vej so pa lidgé svoja indašnja vörvanja dostakrat prejk na Po legendi se je sveti Martin skriu v eden glejv med krščanjske svetce gosi, gda so ga steli za püšpeka odebrati - de so ga pa ftiči vöovadili odnesli. Po originalni cerkveni regulaj je bilau martino- gda je lüstvo z veselice domau vo na pragi adventnoga posta, odišlo, so njali eden puni vrč ranč tak, kak je fašenek na vina in en par posanc v zapragi predvüzemskoga posta. menici, ka bi se vörne düšice Zatok je nej čüda, ka je takšo- v purgatoriji tö leko malo vega ipa Cerkev dopistila veuka selile. »gostüvanja«. Pavri kauli šta- V ništerni krajinaj so mogli jerskoga Ptuja so telko vsega dužniki na Martinov den na sto naklali, ka je tisti skor vöplačati svoje dugé ali nutvküpspadno. S tejm so poka- plačati arendo. Tau je stara zali, ka je biu pauv bogati in tradicija, vej so pa inda svejje gazda dobro vertivo. Gda je ta pavri kauli toga datuma lüstvo v paunauči odišlo z ve- plačüvali porce svojoma zemselice, so vse na stoli njali, aj liškoma gospaudi ali so pa prej kleti tö dober pauv baude. vküpojdli na djilejše. BajdvauV vinski krajinaj je martino- je je bilau dobra prilika za vevanje eške bole svetešnje, vej selico. se pa prej na té dén mošt v Na Dolenjskom so na martinauvo vino obrné. Po ednoj novo klali govedo in sölknivastaroj legendi je sveti Martin z li njegvo mesau, vej je pa bilau vodé vino narédo kak Kristoš na té den konec paše. Pastérge v galilejskoj Kani, na sloven- so bili gizdavi, ka so vertovo skom Dolenjskom pa pravijo, maro tak lepau podkrmili, za ka prej »nicoj nam nekak pomauč so se zavalili Baugi vkradne cejli mošt, te pa nam in svetoma Martini tö. Na Gotünjá vino«. V štajerski Halo- renjskom so pastérge küjali zaj slejdjen mošt spigéjo žen- »Martinovo kašo«, indašnje ske, moški pa že nauvo vino. slavsko ritualno gesti, na Ko»Ženske so vöspile cejli mošt,« roškom pa je mogo na martimajo šegau gučati. Na dosta novo vsakši pastér plesati. V Poljanskoj dolini na Gorenj- mogo oditi po svojo deklo. Če skom so meli pastérge šegau se ma je posrečilo pripelati srejdi pašnjeka napraviti eden lübico in ma je una vužgala mali brejg – skor kak eden cigaro, so ga gorvzeli med oltar –, na šteroga so znosili legéne. Če pa nej, je mogo drva. Postavili so se v kraug plačati eške pet litrov vina in kauli njega in vužgali odjen. počakati eške edno leto. Mérno so čakali, gda začne ve- Martin gda pa gda prinesé en černi zvon zvoniti. Te je vsikši vužgo svojo borovo palco, najstarejši pastér pa je začno stapati v kraugi kauli odnja. Drügi so šli za njim, gda pa je enjalo zvoniti, so vsi ličili svoje palce v žerdjavico. S takši šeg so vözrasle »pastérske meše«, štere so slüžili na martinovo. V vesi Trstenik pri gorenjskom Kranji so v cerkev vsikdar prignali en par Na martinovo majo v Sloveniji šego, ka püšpek Martin birk, štere so vodili okrsti mošt, šteri s tejm blagoslovom nauvo vino grata kauli oltara, te pa je goraldüvali. Nej daleč, v vesi Crngrob, je vsakši par lejpi in topli dni, štere slopastér k meši prineso ednoga venski »babdje leto« zovémo. kopinara, v notranjskoj Vrhni- Staro lüstvo pa je dobro znalo: ki pa so davali Martini peneze, »Če je na Martinje lepau, de za ka bi drügo leto živino obvar- tri dni grdau«. Drüga modrivo od betegov. ja pravi: »Če je na martinovo V ništerni slovenski krajinaj oblačno vrejmen, de zima lejso na martinovo figice tö pek- pa; če je pa sunčno, leko čakali. Na avstrijskom Koroškom mo trdo zimau.« so je zvali »kržeji« in je talali Led na dén svetoga Martina mlajšam, šteri so tisti dén ojd- prej znamenüje, ka de pred boli od iže do iže. Kauli Vrhnike žičom povauden ali blato. Tau pa so pekli takše pogače, kak so pa tö gučali, ka če grauzdje so meli šegau na düšen den, na martinovo eške zeleni, vsikša vertinja je narédila od nede graube zimé. Naši starci šestdeset do stau takši »mar- so na tau gorprišli v dugi-dugi tinčkov«. Če so leko vse razta- stolejtjaj. V Bejloj krajini pa so lale, so kleti dober pauv mele, vörvali v ništerne špajsne dele če nej, pa so se mogle bodjati tö: če je martinovo na petek, gladi. do prej svinjé nevaune. Na V Bohinji na Gorenjskom so Vogrskom so ništerni dali vaveuki podje tö trnok čakali lati, ka vrejmen na martinovo martinovo, vej so je pa tisti pokaže, kakši cajt baude kleti večer v krčmej gorvzeli med v marciuši. Lüstvo je brodilo, legéne. Pojep je mogo oprvim ka če na Martina dén dež dé, dati za dva litra vina, te pa za- po tistom oprvim mraz, te pa spejvati edno nauto. Po tistom süuča pride. je mogo k »spauvedi«, spove- V vsej evropski rosagaj dobro davo ga je legénski prejdjen. poznajo legendo, ka se je prej Gda je tau gotovo bilau, je sveti Martin skriu v ednom Porabje, 11. novembra 2021 glejvi za gosi, gda so ga steli odebrati za püšpeka. Veuki ftiči so ga vöovadili, za štraf pa morejo zdaj vsikšo leto na talejr priti. Naši poganski slavski starci so gosi aldüvali, gda so geseni enjali z delom na njivaj. Na Vogrskom pa eške gnes radi küjamo gausjo župo, ali pa pečémo gausjo pečenje s kapüstov in žemlovimi globonclinami. Stara modrija pravi: »Če štoj na martinovo ne gej gosi, cejlo leto glad trpi.« Inda svejta so malo gausjoga mesá poslali dühovniki tö, tau pa zvekšoga z žmanoga ozaješnjoga tala, šteri je zatok daubo ime »škofija« (ali vogrski »püspökfalat«). Na ništerni mejstaj so šatrivali s prsne čonte gosi: če je bila barnasta, je prišla blatna zima, če pa bejla, je bilau dosta snega. Na Vogrskom je vert ranč tak na martinovo vöplačo svoje pastére, šteri so ma dali »vejke svetoga Martina«. Kelko vejk je emo té bot, telko je kotila svinja, sprtoleti pa so s tauv palcov vögnali živino na pašnjek. Na ništerni mejstaj v Prekodonavji (Dunántúl) so pastérge na martinovo z veršami pozdravlali gazdo. Z nemški rosagov je na Madžarsko prišla šega, ka na martinovo napravijo procesijo s posvejtami, vej je pa prej Martin tö prineso sveklino dobraute v svejt. Držine z mlajšami odijo z lampašami in spejvajo pesmi o svetom Martini. Če je mogauče, gézdi na začetki procesije Martin v redečom köpeneki rimski sodakov. Sveti Martin se je naraudo v nekdešnjoj Savarii, v gnešnjom Somboteli, zatok je patronuš naše püšpekije. Donk pa leko povejmo, ka so v Porabje šege na martinovo prišle eške samo v slejdnji destelejtjaj, tau pa zvekšoga z Vogrskoga. -dmilustraciji: Szilveszter Bartkó 3 NOVI SPOMENIK V SLOVENSKEM GLAVNEM MESTU – CUKRARNA V čem je čar in hkrati skrivnost današnje »nove« Cukrarne? Odgovor je preprost: v njeni bolj ali manj dramatični, skoraj 200-letni zgodovini. To je stavba, ki je leta 1895. Leta 1955 je bila na zahodnem delu severne fasade odkrita spominska plošča, na kateri pritegneta posebno pozornost napisa: »V tej hiši Cukrarna spadala med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stol. na Slovenskem. Med leti 1841 do 1849 je motivirala pravi razcvet v zgodovini ljubljanske sladkorne industrije. Po skoraj desetih letih se je znašla v plamenih, ki je so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji« in »V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna.« Po tem obdobju je bila Cukrarna še vedno obre- Del notranjosti uničil tovarno – skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja. Zatem pa je gostila vojake, ki so njene prostore uporabljali kot apartmaje. Cukrarno še posebej označujejo časi, ko so se v njej tragično zaključile marsikatere dejavnosti. V njej je delovala tudi tobačna tovarna, vendar je drugi požar življenje v stavbi ponovno zaustavil. Zatem so bili njeni prostori namenjeni še vojašnici, pa tudi mnogim Ljubljančanom, ki so izgubili domove v uničujočem potresu menjena s težkimi trenutki, ko je po drugi svetovni vojni spet sprejemala socialno ogrožene ljudi in postala prehodni dom za delavce gradbenih podjetij ter socialne varovance. Danes, skoraj 200 let od njenega nastanka, dobiva zgradba povsem novo podobo in vsebino. A ta bo, kot kaže, precej bolj svetla in optimistična, kot se je v spomin vtisnila Ivanu Cankarju. Še posebej zaradi rojstva slovenske moderne je iz nje nastal veličasten »spomenik« - Galerija Cukrarna in v njej so urejeni novi prostori za produkcijo ter prezentacijo sodobne umetnosti. Pot ob Ljubljanici bo odslej še toliko lepša! Ploščad ob Cukrarni je odprta tudi za sprehajalce, kolesarje in vse, ki bi se želeli skozi okno ozreti v njeno sijočo notranjost. Obsežna rekonstrukcija, ki je potekala od leta 2018, je bila financirana skupaj z Evropskim skladom za regionalni razvoj in Republiko Slovenijo. Šlo je za zajeten proces, saj je bilo zaradi dotrajanosti stavbe potrebno odstraniti vse notranje konstrukcije ter utrditi debele opečnate stene, na katerih stoji betonski venec, nosilec nove strešne konstrukcije. Nanjo so obešeni kubusi, v katerih se sedaj nahajajo razstavni prostori, knjižnica in predavalnica, ki pa je že sprejela prve obiskovalce. Objekt je v notranjosti zasnovan kot odprt prostor, v katerega sta umeščena dva jeklena volumna za galerije. V pritličnem delu je še gostinski lokal, v kletnem pa prostor za koncerte in performans. Galerija Cukrarna je v petek, 24. septembra 2021, odprla svoja vrata za javnost, s prvo mednarodno skupinsko razstavo z naslovom Čudovitost spomina. Že ob raziskovanju pozitivnih in kreativnih plati ustvarjalnosti četverice slovenskih modernistov lahko razberemo, kako so ti v slovenski prostor prinesli nove ideje, nove teme in nove izraze. Naslov Čudovitost spomina je izpeljan iz misli, ki jo je Dragotin Kette namenil Ivanu Cankarju: »In smejal sem se tudi Tvoji lahkovernosti, ki tako rad verjameš čudovitosti iz ust mojih prijateljev, čudovitosti, ki postanejo čudovitosti le zaradi čudovitega spomina njihovega.« Ob prebiranju pisem iz njune korespondence je sestavljena pripoved prehajanja iz preteklosti v sedanjost, saj se je, kot že velikokrat poprej, izkazalo, da so tudi pisce moderne pestili podobni problemi, s katerimi se umetniki soočajo še danes; da so bili nerazumljeni, nespoštovani in največkrat na robu preživetja – pa vendar njihova vera v umetnost ni nikoli usahnila. Vsak izmed umetnikov tokratne razstave Čudovi- producenti, saj galerija želi postati tudi produkcijsko središče. Bistvo pa je, da gre za soustvarjanje umetnosti pri čemer se umetnikom pomaga s samo izvedbo, s stiki, svojim znanjem, Cukrarna pred prenovo tost spomina se na svoj način ukvarja z vprašanjem spomina. Interpretirajo ga kot kolektivne in individualne izkušnje, saj se s prepletanjem preteklosti in sedanjosti oblikujejo zgodbe, ki bodo tudi v prihodnosti postale proračunom in seveda s predstavitvijo. Ob otvoritvi prenovljene Cukrarne so, v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, bili povabljeni tudi protokolarni gostje, ki so podali pozitivno popot- Del razstave Čudovitost spomina del nekega spomina. Prav glede prihodnosti prenovljene stavbe je spregovorila tudi programska voditeljica Galerije Cukrarna, Alenka Gregorič, ki je predstavila koliko razstav je predvidenih v posameznem letu. V zgornjih galerijskih prostorih bosta dve razstavi letno, v pritličnem pa jih bo v najboljšem primeru od pet do sedem. V kletnem delu bo prostor za glasbene dogodke in performanse, a je glede na razmere PCT težko oceniti, kako bo. Ob tem bodo sodelovali še Porabje, 11. novembra 2021 nico odprtju novega kulturnega prostora velike ljubljanske in vseslovenske pridobitve. Župan Zoran Janković je na slovesnem dogodku kot presežek projekta izpostavil sodelovanje: »Osebno doživljam Cukrarno kot zmago timskega dela in sodelovanja. Naj danes zasije v svoji novi luči in dokaže, kako postaja nov biser v najlepšem mestu na svetu.« (Slika na 1. strani: Razglednica cukrarne iz 1917.) Mojca Polona Vaupotič 4 PREKMURJE Poštije Tisti, steri se vozite po slovenskih velkih poštijaj, ste leko v začetki novembra v pamet vzeli, ka je začnila valati prepauved prehitevanja za žmetna tovorna vozila. Takša prepauved je od sredine januara že valala na avtocesti med Šentiljom in Koprom. »Prepauved prehitevanja za tovorna vozila, stera so žmetnejša od 7,5 tone, na avtocesti od Šentilja do Kopra davle dobre rezultate, zatau smo se z Darsom zgučali, ka de s 1. novembrom prepauved prehitevanja za tovorna vozila valala po cejlom slovenskom avtocestnom omrežji,« je prejk družbenoga omrežja Twitter že pred kedni napovedo infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Ta prepauved vala podnevi, med šesto vöro zrankoma in šesto zadvečarka, vnoči pa tovornjaki leko prehitevlejo, podnevi pa samo tam, gé so trgé pasovi. Tiste, steri se toga ne držijo, policaji leko štrajfajo s 300 evri. Minister Vrtovec, steri je, kak smo že pisali, malo pred svetki obisko Goričko, gé je med drügin obečo pejneze za cesto med Hodošon in Szalafőjom, je v intervjuji za novine Vestnik ške povedo, ka je 20 milijonov žmeten projekt izgradnje vzhodne soboške obvoznice trnok fontoški, nej samo za Mursko Soboto in Moravske Toplice, liki za cejlo Prekmurje, sploj pa za Goričance (in tüdi Porabce), steri dejo na avtocesto. Minister je povedo, ka so se z obema županoma, soboškim Aleksandrom Jevškom in moravskotopliškim Alojzom Glavačom, zgučali, ka se v Sebeborcaj napravi süji zadrževalnik z elementi mokroga, s sterim bi preprečili poplave na območji Nemčavec in Martjanec, gé de pelala ta nauva poštija, stera de, če de šlau vse po sreči, zgotovlena leta 2024. Silva Eöry Predaja otroškega igrišča v Slovenski vesi V nedeljo, 10. oktobra 2021, se je odvijal težko pričakovani dogodek v Slovenski vesi. Sanje otrok so se uresnečile. Slovenska manjšinska samouprava je vložila prijavo na razpis sklada Bethlen Gábor, namen katerega je bil izgradnja in obnova otroškega igriš- Konferenca o ohranjanju in posredovanju narodnostnih vrednot noštra Bélo Labritza in asistenta zagovornice Ferenca Sütőja. V programu so nastopili predšolski in šolski otroci iz Slovenske vesi, Monoštra in Máriaújfaluja. Občinstvo je lahko slišalo pesmi, pravljico v slovenskem in madžarskem jeziku. Program otrok Konference so se udeležili tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Karel Holec in vodja Narodnostnega oddelka državnega Urada za izobraževanje Ágota Kállay Trak na igrišču so prerezali malčki iz vrtca. Ob njih monoštrski podžupan Béla Labritz in predsednica Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves Iluška Bartakovič ča v Slovenski vesi. Jeseni 2020 so se začela dela, priprava terena, ki so jih financirali s sredstvi iz natečaja. Državna slovenska samouprava in lokalna samouprava Slovenska ves Občine Monošter pa sta kupili igrala. Pred uradno otvoritvijo je bilo veliko priprav. Predšolski otroci, se je končal s skupnim plesom. Člani »Super ekipa« iz Máriaújfaluja so predstavili moderne plese. Nastopil je tudi Porabski trio, ki je pel slovenske ljudske pesmi ob spremljavi harmonike. Po programu so predstavniki organizacij skupaj z otroki prerezali trak na novem igrišču, nakar so 4. in 5. novembra je v Budimpešti v Bolgarskem kulturnem centru potekala mednarodna konferenca z naslovom Ohranjanje in posredovanje narodnostnih vrednot. Konferenco so pripravili ob madžarskem predsedovanju Odboru ministrov Sveta Evrope. Predavatelji – državni sekretar za narodnostna in verska vprašanja v Uradu predsednika vlade Miklós Soltész, državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, odgovoren za varnostno politiko, Péter Sztáray, in državna podsekretarka Ministrstva za notranje zadeve, odgovorna za odpravljenja družbene neenakosti – so v uvodnih predavanjih govorili o narodnostni politiki madžarske vlade. Na konferfenci so predavali odlični tuji predavatelji o mednarodnih rezultatih, doseženih na področju zaščite manjšin, o delu Sveta Evrope, s posebnim poudarkom na manjšinah. FS Seja podkomisije za šolstvo, kuturo in verska vprašanja Otroci so takoj preizkusili nova igrala starši, vzgojiteljice in učiteljice so vadili pesmi in plese. Kljub slabemu vremu je veliko ljudi prišlo v kulturni dom. Ilona Bartakovič, predsednica Slovenske samouprave Slovenska ves, je otvorila slavje. V svojem govoru je predstavila korake nastajanja igrišča. Izrazila je hvaležnost tistim ljudem, ki so s svojim delom pomagali graditi igrišče. Pozdravila je goste, med njimi zagovornico slovenske skupnosti v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss, podžupana Mo- otroci vzeli v svojo posest gugalnice, tobogane in druga igrala. Igri na igrišču je sledila skupna večerja, okusen golaž in številna peciva so vabili otroke in odrasle. Béla Labritz je poskrbel za glasbo, igral je na sintetizatorju. Upamo, da bo igrišče dolgo služilo velikemu veselju otrok in staršev. (Slika na 1. strani: Malčki so se pripravili s slovenskim in madžarskim programom.) Dóra Doszpot Podkomisija za šolstvo, kulturo in verska vprašanja Komisije za narodnosti v Parlamentu je 3. novembra zasedala pod vodstvom predsednice, slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss. Člani podkomisije so prisluhnili poročilu vodje Glavnega oddelka za vodenje in finansiranje inštitucij pri Ministrstvu za človeške vire Zsuzsanne Jordán o novih ozoroma prenovljenih pogodbah z izobraževalmini ustanovami, ki jih upravljajo lokalne ali državne narodnostne samouprave. Državna podsekretarka, odgovorna za finansiranje in razvoj kulture pri Ministrstvu za človeške vire, Anikó Herter Krucsai, je člane podkomisije seznanila s položajem narodnostnih javnih zbirk, muzejev, knjižnic in domačij. FS Porabje, 11. novembra 2021 5 Andrej Bedek - novinar Vestnika Piše z velkimi literami Andrej Bedek, novinar pri Vestniki, je v svojih mlašečij lejtaj nej brodo, ka de se v svojom žitki z novinarskim delom spravlo, celau tak je bilau, ka je en cajt vövidlo, ka de policaj grato. Ali te je ovak prišlo. Čiglij dosta cajta, tak slüžbeno kak privat, prežive v Soboti, ma v dokumentaj ške furt napisani naslov v Brezovcaj, v vesnici, v steroj je tüdi gorraso: »Mi smo ške nej glij Goričko, ali mamo že male brege, tisti malo vekši pa se začnejo v Bodoncaj. Od maloga mau sam aktiven med gasilci, zdaj sam podpredsednik drüštva, pa tüdi v našom fotbalskom klubi oziroma športnom drüštvi Breza, gé sam blagajnik. Mi smo mala ves, okauli 240 lidi živé pri nas, tak ka smo tisti, steri smo aktivni, aktivni vseposedi.« Na deteča lejta ma lejpe spomine. »V prvi pa drügi razred sam odo v domanjoj vesnici, v lejtaj 1984 pa 1985. V vsakšom razredi nas je bilau 20 do 25. Meli smo tri lerance, küjarco pa čistilko. Tistoga cajta smo od dauma tüdi kakšo šalato prinesli, ka smo te tau geli za obed,« pove sogovornik in ške cujda eno zanimivo anekdoto iz tistoga cajta: »Naše tri lerance, stere so se zrankoma z busom iz Puconec pripelale, so mogle na vsakši dva meseca titi v puconsko šaulo na djileš, konferenco, kak so tau pravli. In te so prosile tri pojbe, pauleg mene ške Branka Bauera pa Aleša Krpiča, ka smo v šaulo prišli s picilklini. Mi trge smo na paktregeraj sedeli, one pa so nas pelale do Puconec. Tam so nam furt pejneze dale, ka smo si sladoled küpili, pa smo se te sami domau odpelali. Furt so po telefoni pitale, če smo srečno prišli domau. Kaj takšoga bi gnesden nej bilau več mogauče, ali pa bi se ške na birovijo šau što taužit, ka vöponücajo mlajše.« Po tistom ka je zadnji šest lejt osnovne šaule zgotovo v Puconcaj, je prva brodo, ka bi šau v šaulo za policaje, sploj zatau, ka je njegov stric biu policaj: »Gda sam končo sedmi razred, je glij bila bojna za Slovenijo. V osmom razredi se na razpis, pa so me vzeli. Direktorica Irma Benko je pravla, ka nücajo človeka s takšim znanjom, vej pa naj Andrej Bedek je leta 2015 piso tüdi o beguncaj, steri so prejk Slovenije šli prauti Dajčlandi. Kejp je biu napravleni v Gornji Radgoni sam te celau šau na informativni den na policajsko šaulo v Tacen, ali te sam si vseeno premislo, tüdi zatau, ka sam biu odličnjak (kitűnő tanuló). Tak sam se te vpiso na soboško gimnazijo. Prvo pa drügo leto je bole žmetno bilau, sploj pri eni predmetaj, gé smo mi z naše šaule bi delo tisto, ka je povezano z delom policije pa birovije. In tak sam v začetki novembra leta 2003 začno delati na Vestniki.« Na biroviji tak gé, ka ne smejš snemati (gordjemati), zatau si tüdi novinari morejo vse pisati: »Ge sam navajeni gé, ka brž pišem, in tau celau z velkimi literami, vej pa Andrejovi pajdaši v Bergdoktor kouti na soboškon stadioni menje znali kak na primer tisti, steri so se šaulivali v Soboti ali pa v Böltincaj. Vseeno sam šaulo uspešno zgotovo, po tistom pa sam se vpiso na študij obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.« Po končanom študiji je šau slüžit sodački rok v Celje, ali kak sodak se je več nej vido, zatau je leta 2003 začno pisati prošnje za slüžbo. In v tistom cajti so pri Vestniki glij iskali nauve novinare: »Prijavo (zglaso) sam grdau pišem, pa bi ovak nej znau prešteti napisanoga.« V 18. lejtaj njegvoga dela se je nabralo dosta zanimivih zgodb, gvüšno pa nede pozabo tüdi tisti cajt, gda je piso o tom, kak so leta 2015 begunci (migránsok) prejk Slovenije šli prauti Dajčlandi. Na novinarsko delo je, tak kak skur vseposedi indri, v zadnjon cajti dosta vplivala tüdi epidemija. Sploj lani so zavolo koronavirusa en cajt delali od dauma. Andrej Bedek, steri zdaj dostakrat pomaga urednici Adriani Gašpar pri tom, ka se novine vküperspravijo, pravi, ka je tau nej biu lejki cajt: »Tüdi zdaj tü pa tam ške sto dela od dauma, večinoma pa smo zdaj vsi zaposleni v slüžbi. Pri novinarskom deli je fontoški kontakt z lidmi, nej samo prejk telefona, tak ka je bilau včasih tüdi psihično žmetno delati.« Kak ste že zvedli, je sogovornik fejst aktiven v domanji vesi, sploj pri gasilcaj in v športnom drüštvi. Povezani je tüdi s fotbalskim kubom Mura. Tau je biu že v klubi ND Mura 05, steri je pred leti zavolo pejneznih problemov propadno, te pa se je té prekmurski klub pa gorpaubro in je letos celau grato državni prvak: »Leta 2015 se je pojavo gnešnji predsednik Robi Kuzmič, Goričanec iz Vidonec. 25. junijuša 2015, gda smo meli v Brezovcaj občinsko gasilsko tekmovanje, sam organizejro djileš, na steroga je pauleg njega prišlo ške par lidi, pa smo se zgučali, ka na noge postavimo nauvi klub. In tak je tüdi bilau.« Zdaj sam več ne pomaga telko, ka majo zadosta drügih lidi, je pa navijač (szurkoló). S pajdaši majo celau svojo mesto pauleg igrišča, svoj Bergdoktor kout, kak piše na ograji: »Tau sam si ges vözbrodo. Eden od pajdašov, Miran Forjanič, steri je ovak doma iz Dolnjih Slaveč, se pravi ka je z Goričkoga, gé so bregovi, je piso doktorat. In tak sam ges povezo doktorat pa brege, pauleg toga ške vsi poznamo televizijsko nadaljevanko, pa se je zdaj tau ime prijalo,« je na konci ške pravo Andrej Bedek in raztolmačo, ka je istina gé, ka ne morejo furt tam stati, sploj nej na evropskij tekmaj pa tüdi te, gda so derbiji, vej pa jim te policaji iz varnostnih razlogov toga ne pistijo. (Kejp na 1. strani: Andrej Bedek (drügi z leve strani) je že od malih naug gasilec.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Andreja Bedeka Porabje, 11. novembra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Polnilnica za električne naprave v Monoštri Nega od tauga vekši čemerov, če se človek kama pela, če je v tujini ali če je na počitnicaj pa se ma akumulator sprazni od telefona. Tašoga reda tak čütiš, kak če bi se zgübo, ništje te ne more zaojdti pa nikoga ne moreš pozvati. Kelkokrat pravimo, če mo na dpoust šli ali na izlet, te telefon vözakapčimo, aj nas ništje ne more zaojdti, aj mirno leko počivamo. Depa tau je nikdar nej tak, kamakoli demo, telefon vsigdar v rokej držimo, telefoniramo ali kejpe delamo, sploj pa tašoga reda, če potujemo. Pa nej samo selfine, pri obödi talejr tö vsigdar dolaposlikamo, aj drügi tö vidijo, ka smo meli za obed. Depa prvica je tau, če prividimo ali nej, ka brezi pametnoga telefona že rejsan ne more živeti. Vejpa pomalek si prejk telefona vodimo cejlo življenje pa nej samo zato, ka telefoniramo z njim, dosta pa dosta taši funkcij, aplikacij ma, stere olajšajo življenje. Eden telefon se leko nüca najprvin kak telefon, te kak fotoaparat, računalnik, navigacija, leko nakažeš pejneze, postavlaš klimo pa ogrevanje doma, prejk kamere vidiš, ka se doma v rama pa kauli rama dogaja, pa če tau še ne dojde, električno covid pravico tö prejk telefona leko gorapokažemo. Leko povejmo, ka tau je prihodnost, prejk telefona mo delali pa živeli. Tak ka nej se trbej čüdivati, če se sprazni akumulator, te panični gratamo. Če smo v Varaši ali Monoštri, te se nam že od tauga nej trbej bojati, zato ka so zdaj nej davnik prejkdali edno tašo električno polnilnico (električna polnilna postaja), gde se leko punijo telefon, laptop, električni roller, kolo, kamera pa še dosta vse kaj tašoga. Električna polnilnica se prejk sončne celice puni, depa ma akumulator tö, če se skrije sonce. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Dan reformacije 31. oktober je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik, dan reformacije. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, so namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar. Državna proslava je bila v Kulturnem domu Krško. Slavnostni govornik je bil kulturni minister Vasko Simoniti. Slovenščina je po njegovih besedah z reformacijo »dobila možnost, da se razvije kot knjižni jezik, in to nalogo so naši protestantski pisci več kot odlično opravili«. V govoru je spomnil še na druge reformatorje - Adama Bohoriča in njegovo prvo slovnico slovenskega jezika ter Jurija Dalmatina in njegovo Biblijo. V evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti pa je potekala božja služba ob dnevu reformacije in 30. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Osrednjega evangeličanskega bogoslužja so se udeležili predsednik Republike Borut Pahor, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in številni drugi visoki gostje. Ministrica je bila na obisku pri Slovencih v Ziljski dolini Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je bila na delovnem obisku pri Slovencih v spodnji Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem. Beseda je tekla zlasti o ohranjanju slovenskega jezika in spoštovanju dvojezičnosti. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje dvojezičnih osnovnih šol. Pouk slovenščine na dvojezičnih osnovnih šolah ne poteka na pričakovani ravni, predvsem pa starši pogrešajo živo prisotnost slovenskega jezika v vsakdanjem govoru. Ministrica, ki je obiskala Gorje, Bistrico na Zilji, Blače, Brdo in Zahomc, se je vsem prisotnim zahvalila za trud, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete v Ziljski dolini. Pisali smo pred 30. lejti (20.) Na prvi strani 20. številke Porabja, stera je leta 1991 vöprišla 7. novembra, je urednica Marijana Sukič pisala o XVI. srečanji narodnostnih skupin sausednih dežel, stero je bilau od 25. do 27. oktobra v Beči: »Tema posvetovanja je bila Tradicija in napredek - narodnostne skupnosti v industrijski družbi. Srečanja se je udeležilo 140 udeležencev iz sedmih držav, in sicer iz Avstrije, Italije, Madžarske, Češke in Slovaške federacije, Švice, Slovenije in Hrvaške. Vseh skupaj je bilo 29 manjšin oziroma 60 organizacij, govorili pa so 14 jezikov. Po uvodnih besedah koordinatorja dr. Francija Zwitterja je navzoče pozdravil dr. Erhard Busek, vicekancler Republike Avstrije, ki je poudaril naslednje: „Pred leti je bilo to srečanje prej folklorno kot politično. Evropa je nastala enotna iz raznolikosti. Lep zgled za to je Dunaj. Ta raznolikost mora priti v zavest Evrope.” Velikokrat sta se omenjali Evropa in njena zavest tudi v drugem delu programa.« Drügi den so predstavniki posameznih skupnosti poročali o položaji svojih manjšin: »Nekateri so opozorili tudi na to, da bi se morali na takih srečanjih poleg splošne tematike ukvarjati z aktualnimi problemi posameznih skupnosti. To je poudaril med drugim tudi Franci Kukovica, ko je povedal naslednje: „Koroški Slovenci v ustavi dežele Koroške sploh nismo omenjeni, to torej pomeni, da ne obstajamo.” Predlog Gospoda Zwitterja, naj se ustanovi tiskovna agencija oziroma kontaktna pisarna, ki bi skrbela za informiranje javnosti oziroma za medsebojno informiranje manjšin, so udeleženci sprejeli. Za sedež so določili Dunaj, kajti prestolnica Avstrije je center za reševanje konfliktov. Naslednje srečanje bo oktobra 1992 v Vidmu v Italiji. Organizator srečanja bo furlanska skupnost. Ob vsej uspešnosti organizacije naj omenim tudi pomanjkljivost, saj smo dobili vse pripravljene materiale le v nemškem dau valati, zavolo kakše male stvari so lüstvo zaprli v vauzo. Edno staro žensko so zatok zaprli v vauzo, ka je drauvna krunča küjala svinjan, pa so go zgrabili. Pavar je telko mogo parpau- Naslovnica 20. številke iz leta 1991 jeziku. Tega si organizatorji ne bi smeli privoščiti, četudi smo bili na Dunaju, ali prav zaradi tega, ker smo bili na Dunaju.« KAK SMO DOŽIVELI TISTE CAJTE ... je naslov članka, steroga je o tom, ka se je v Porabji godilo po leti 1956, napisala Irena Barber: »Nej je bilau takšoga človeka, steri bi nej trpo od tisti cajtov. Če od toga kaj malo gučimo, naša mladina včasin vcuj vdari: „Kak je bilau, tak je bilau, nej trbej tau furt spominjati, če je vse tak bilau, kak tau vi gučite.” Če si pa starejši nazaj mislijo, sami sebi že skur ne dajo valati, ka se vse godilo z njimi. Ka je najmenje, nej so meli, ka bi djeli (jedli). Pa so pauvali, trüdili so se. Samo ka so parpauvali, tau je država do slednje drtine vküpzamela pa odpelala. Kak šagau mamo prajti, poda so dojzameli. Ka si parpauvo, skrmo, tau vse. Če si sto djesti, te si si san sebi mogo vkradniti. Da je pa tau tü nej tak naletja šlau. Če si nej pazo - eden minut - pa si se v vauzi najšo. Steri je tau nej doživo, nigdar nede vati, kelko so vö zračunali. Ništja nej gledo, če je povaudan, süča ali toča bila. Če si tisto nej doladau, ka so ti naprej spisali, leko si üšo v vauzo. Navola človeka dosta navči, eštja folišijo tü! Naš Anton - tak mo mojga človeka zvali - je emo 5 mlajšov, gazdijo, pauvo je sildja, pa vse ka pavar pauva, maro je držo. Da je pa zima prišla, deci je nej mogo zavole krüja dati, mesau je pa ništja nej vido dugo mejsacov na stauli. Premišlava si, ka de on zdaj. Svinje je krmo, dapa če je ednoga doladau, so prišli po drugoga, tak ka naslédnje njema nikanej ostalo. Mislo si je: „No toma svejta konec! Če de vrag vse taneso, dja sa pa ne dan prejk.” Trno-trno je obečo san sebi - tistoga reda si se nikoma nej smo zavüpati - ka da skrb emo, aj v vauzo ne pride, dapa tau več neda, ka njegva držina lačna mora spat titi. Tistoga reda, steri je mesaro svinjo, je mogo meti dovoljenje (engedély) od Urada. Da si svinjo zabadati sto, si mogo nutzglasiti, pa so te prišli pa so poglednili. Naš Anton si je tak mislo. „Nemo dja nika Porabje, 11. novembra 2021 nutglaso. Vedli do, ka eštja man edno svinjo, pa mi tau tü vkrajzemajo. Te mo pa pá cejlo zimau skauz prstov gledo. Kusto figo van!” si je brodo. No, dobra, dobra, dapa svinjo zabadati je nej takšo delo, kak povejmo, kokauš zarezati. Kokauš ne cvili, svinja pa cvili, pa te včasik v vauzo pomora. Anton si je premišlavo, kak tau bauda. Edno svinjo je nikak zatájo. Zdaj go pa mora zmasariti, samo kak? S sausadon sta sploj dobriva bila. Anton je že vedo, ka mora naprajti. Edno tapačo tarbej, pa eden naužic, sausad, pa držina. S tapačov on svinjo v glavau vdari, s sausadon go te zmasarita, mlajši pa žena so pa mogli tačas kaulagvrat nastrejgati, če sto neda k njin. Krv tak nagnauk gorščistiti, svinjo pa brž popariti pa v klejti goropraviti. Našoma Antoni sé je posrečilo! Kelko Antonov je bilau - gvüšno, ka nej on san bijo - ne vejmo. Tau gvüšno, ka je naš Anton vujšo vauza, držina je pa nej vcejlak lačna ostanila. Tista lejta so nej samo našoma Antona žmetna bile. Tistoga reda je naprej prišlo, da so lüstvo tavozili. Edan tovornjak (teherautó) je vnoči stano pred ižov, klonckajo, da gazda opré, te ma pravijo: „Zdaj je paunauč. Da de 2 vöra, boj (bodi) spatjivani! Tü je ukaz.” Zamajnsko je bilau prauto stati, prauto pükša ne moraš kaj. Zakoj so koga na Hortobágy odpelali, je ništja nej pravo. Tau so pa fejs gučali tistoga reda, ka nisterni naši Slovenci so samo zatok prišli na tau, ka so SLOVENCI bili. Edno je gvüšno. Nedužno lüstvo je strašno trplenje moglo prestati. Steri so trpeli nevredno pa gnesden živéjo, oni eštje gnesden ne zavüpajo. Tak pravijo: Steroga je kača vdjejla, tisti se küščera tü boji.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (7) Madžarska, 3 in Béla Bartók (1881-1945) Madžarski skladatelj, pianist in etnomuzikolog Béla Bartók, »klasik« sodobne glasbe 20. stol., je bil rojen v Bánátu-Nagyszentmiklósu 25. 3. 1881, umrl pa je po emigraciji med (2. svetovno) vojno v ZDA v New Yor- Bartók je leta 1921 spoznal takrat 19-letno študentko Ditto Pásztory. Dve leti kasneje (1923) mu je prva žena Márta predlagala ločitev in avgusta 1923 se je Bartók lahko poročil z Ditto. ku, 26. 9. 1945. Glasbo je študiral v Bratislavi in Budimpešti in bil tam od 1907 profesor klavirja. Solistično kariero je začel po (1. svetovni) vojni. Obenem in zlasti zaradi svoje ustvarjalnosti-kompozicije je postal ena vodilnih osebnosti sodobne glasbe v prvi polovici 20. stoletja. Po zgledu poznoromantičnih skladateljev je svoj izraz obogatil s študijem ljudske glasbe. V ta namen je prepotoval vso Madžarsko. Njegova potovanja so obrodila bogate sadove. Zbral je na tisoče pesmi, ki so doma v tej deželi. V nadaljnjem ustvarjalnem razvoju pa sta njegovo pozornost pritegnila Igor Stravinski in Arnold Schönberg, pozneje pa še Alban Berg in Paul Hindemith. Bartók je svojo ustvarjalno domišljijo popolnoma sprostil in se izživljal v linearnem vodenju glasov. S tem je ustvaril drzna, ponekod ostra disonantna sozvočja. Tonalnost pa je razširil in tudi najdrznejše zvočne kombinacije usmeril k določenemu tonalnemu središču. Podedovane klasične oblike so z novimi vsebinami dobile drugačno fiziognomijo. Zaradi svojih zahtevnih in zapletenih skladb za življenja ni bil deležen priznanja, ki mu po pravici gre. Bartókovo zanimanje za madžarsko ljudsko glasbo in ukvarjanje z njo je precej vplivalo na njegov skladateljski slog. Prava madžarska glasba, ki jo je odkril, je čisto nekaj drugega kot cenena ciganska glasba, ki sta jo sicer izkoriščala Johannes Brahms in Franz Liszt: njene melodije, zgrajene na modalitetah, imajo ostrejše in strožje poteze: po duhu je bolj možata, po občutku pa bolj prvinska. In ta madžarska ljudska glasba je bila Bartóku zgled za njegova lastna dela do časa, ko se je naselil v ZDA. Ob prvem srečanju njegove glasbe ponavadi ni prijetno poslušati, ker je razbita, neubrana in na videz brezoblična. Bartók je bil zelo moderen v tem, kako je ali ni uporabljal tonaliteto, in v svojem harmoničnem izrazju. Kajti njegova glasba je sad zapletenega razuma in jo je treba bolje spoznati, da jo moremo razumeti in ceniti. Toda v njegovih zadnjih delih, napisanih v Ameriki, sta dodani novi prvini, človečnost in čustvo – lastnosti, ki pojasnjujeta, zakaj te skladbe pogosteje slišimo in so bolj cenjene kot pa njegova zgodnejša dela iz prvih moških in zrelih let. Ko lahko samo preletimo Bar- Klavirski koncerti (1926, 1931 in 1945), dva Koncerta za violino in orkester (1908, 1938), Koncert za violo in orkester (1945) šest Godalnih kvartetov (1908-39), med orkestrskimi deli pa Divertimento Naslovnica Bartókove partiture Tanz-Suite/Dance Suite, ki je izšla v tisku pri ugledni dunajski založbi Universal-Edition (1939-40), Glasba za godala, tolkala in čelesto (1936-37), med komornimi deli pa še dve Rapsodiji za violino in klavir (1928). Med orkestrskimi deli in zaradi Karikatura iz newyorškega časopisa med Bartókovim prvim obiskom v Ameriki (1928). Izraža, kako je bila sprejeta njegova »težka« glasba. Kritik je med drugim zapisal: »Bartókova sinočnja glasba je amoralna, presega ločnico med dobrim in zlom, hkrati pa je daleč od nietzschejevske širine.« tókov ustvarjeni opus, ne moremo mimo klavirskega albuma Mikrokozmos (1935), ki vsebuje 153 klavirskih miniatur ali kar nekakšen Gradus ad Parnassum / Prva stopnja na Parnas moderne glasbe, trije povezave Bartókove umetne, umetniške in ljudske glasbe pa sta najbolj popularna ali kar izstopajoča Plesna suita (1923) kot skladateljevo tovrstno zgodnje delo in Koncert za orkester (1943-44) iz njegovega povsem zadnjega ustvarjalnega obdobja. Plesna suita je nastala 1923 ob 50-letnici združitve mest Budima in Pešte in so jo prvič izvedli na Madžarskem na slavnostnih prireditvah v Budimpešti. Odtlej jo je izvedla večina najodličnejših orkestrov po Evropi in Ameriki. Suita je 5-stavčna: Allegro vivace, Poco adagio, Presto, Moderato in Molto vivace. Igrajo pa se nepretrgoma (attacca). Téma na način ritornella, tj. ponavljajoči se del kot pripev ali medigra pa povezuje delo v celoto. Najbolj presenetljiva značilnost te skladbe so ritmi. Tako npr. navaden 4/4-taktovski način omogoča v Bartókovih rokah presenetljive učinke. Ostinatni ritmi, ki so sicer tako pogosti v ruski glasbi, so redna sestavina glasbe. Ni težko pokazati, kako bistroumno spreminja navadno enoličnost ter ostinatne figure v prav presenetljive in očarljive vtise. Koncert za orkester je Bartók napisal po naročilu sklada N. Kusevicke. Končal ga je leta 1943, prvič pa ga je izvedel Bostonski simfonični orkester pod vodstvom ruskega dirigenta S. A. Kusevickega (18741951) 1. decembra 1944. Ob naslovu »Koncert za orkester« mislimo bolj na glasbo preteklosti kot pa prihodnosti. Skladatelj je pojasnil, da je skladbo imenoval Koncert, ker obravnava inštrumentalne skupine na solističen način. Bartók je še razkril, da je pomenilo to delo rešitev iz njegovega takratnega osebnega pesimizma. Njegova življenjska melodika in bogata partitura resnično bolj potrjujeta življenje, kot pa ga zanikata. Delo se začenja s predigro nekoliko otožnega značaja, godala takoj zastavijo glavno témo. Toda to otožnost kmalu prežene živahen scherzo. Tretji stavek je globoko razmišljujoč, a ne kaže na pesimizem, temveč je pesniški dokument, ki priča o enem Bartókovih najglobljih, najbolj vase zaprtih trenutkov. (Prihodnjič: Slovenija 3 in Mednarodni folklorni festival Beltinci) Franc Križnar Porabje, 11. novembra 2021 ... DO MADŽARSKE Minimalna plača bo bruto 200 tisoč forintov Socialni partnerji – delodajalci in Stalni konzultacijski forum vlade – so se 3. novembra dogovorili o bruto minimalni plači in o minimumu plače za poklicne delavce. Tako bo bruto minimalna plača v letu 2022 znašala 200 tisoč forintov, minimum plače za poklicne delavce pa 260 tisoč forintov. Delodajalci bodo lahko višje plače krili iz prihranjenih davkov, ki letno znašajo 660 milijard forintov. Po mnenju vlade je bilo gospodarstvo uspešno tudi v času pandemije, vlada je ohranila večino delovnih mest. Potrebo po večji minimalni plači so potrdili tudi državljani, na t. i. nacionalni konzultaciji, kjer se je 94 odstotkov ljudi strinjalo z načrtom vlade, naj se minimalna plača – ki je trenutno bruto 167.400 forintov – dvigne na 200 tisoč forintov. Cepljenje – obvezno ali ne? Vlada je pred dvema tednoma odredila, da je cepljenje obvezno za tiste, ki delajo v državnih službah (zdravstvo, šolstvo itd.), v vseh drugih sektorjih obvezno cepljenje lahko odredijo delodajalci. Toda v gospodarstvu še nobeno podjetje ni uvedlo obveznega cepljenja, saj se v trenutni situaciji na trgu dela bojijo, da jih bodo delavci zapustili in odšli k firmam brez obveznega cepljenja. Predsednik Zveze madžarskih sindikatov Tamás Székely je izpostavil, da ni podjetja, ki bi v trenutni situaciji tvegalo, da bo zgubilo dobre strokovnjake, ki pa niso cepljeni. Podatki sicer kažejo, da so vodilni kadri in delavci v administraciji (70 %) v veliko večji meri precepljeni kot delavci v proizvodnji (40 %). Predsednik je poudaril tudi to, da ni trgovskega podjetja kakor tudi ne podjetja javnega prevoza, ki bi si upalo pred bližajočimi se prazniki predpisati svojim zaposlenim obvezno cepljenje. Po večurnih pogajanjih so se sindikati pedagoških delavcev in predstavniki ministrstva za človeške vire dogovorili, da bo vlada ponovno premislila in verjetno umaknila odredbo obveznega cepljenja pedagoških delavcev v javnem šolstvu. 8 Papuč mi je žitek rejšo Kak 21. marciuša tak na samo aj es ne prejdejo. Dejdek vsisvecovo vsigdar svejče go- pa tak po špajsi, vejš vidla, rijo v Varaši na grobi partiza- zran večer do töj. Pa tak je na Alojza Škrjanca Mirkoja, bilau.« steroga so na Verici pri Borovnjakovom rami tastrlili vogrski žandari. Tauma je letos že 76 lejt, depa lüstvo je eške itak nej pozabilo tau, ka se je tisto sprtolejt leta 1945 tam zgaudilo. Tau tö istina, kelko lüstva, telko fele pripovejdajo od tauga strašnoga dneva. Dja sem zdaj Borovnjakino Aranko, po možej Oreovec iz Števanovec gorapoisko, aj mi tapovejo, ka se je tam godilo. Zaka Röfcina Aranka med prebiranjom stari kejpov ranč njau? Zato ka tisti den so oni tö tam bili, gde - Gda so prišli? V noči? so tastrlili partizana Mirkoja. »Nej, večer kesnau so prišli pa - Tetica Aranka, kak si vi ednoga velkoga psa so meli s nazaj mislite na tisti den, seuv, zato ka partizani so vsigda so tastrlili Mirkoja? gdar s psaumi odli. Vsevküp ji »Dja vse dobro vardjam, ka je je trinajset bilau, edna ženska tejsti den tam bilau, pa te sem pa dvanajset moškov.« Arankinina stariša še samo šest lejt stara bejla. Tau, ka je včera bilau, tau vse tapozabim, ne vejm, kak je tau, dapa na tisti den dobro vardjam.« - Ta mi povejte, ka je bilau pri vas doma pred 76. lejti? »Naš dejdek je na Dolejnji Senik odo pa gda je domau prejšo, je pravo, vejte, ka je nauvoga? Na Seniki partizani djestejo. Naša baba pa taša prestrašena bejla pa je prajla, - Zaka so ranč k vam, k Borovnjaki prišli? »Nam so tak pripovejdali, ka oni so prauto Nencom šli, samo so oni ranč pri nas šli mimo. Naš pes je fejst lajo, gda so se partizani v dvauri stavili, mati je prajla, aj ati vö dé, nej ka bi kakšni tauvajdje odli. Ati je tavö odišo pa ga je več nej bilau nazaj, zato ka so ga nej nazaj pistili. Potejm je dejdek tavö üšo, depa prejk praga nej staupo, samo v na dvera vö gledo. Jaj, puno je partizanov, je pravo nam, steri smo v tjöjnji sejdli. Potejm so pomalek nutraprišli, tau je dobro bilau, ka naš mami je dobro vedo goučati z njimi, zato ka ona je z Büdinec bila pa vsakšo rejč razmila kak slovenski tak srbski. »Mi smo partizani, nič se ne bojte, nika vam ne dejemo,« so prajli, »v noči pri vas mo spali pa te zranje demo tadale.« »Lačni ste?« je mati pitala. »Dobro bi bilau malo nika djesti,« so prajli. Tak je te mati s klejti prinesla mesau pa piti. Da so tam večerdjali, so prajli, aj aukna dolazadelajo vse, aj ne vidi od zvüna posvejt. Baba se je tak zbojala od partizanov, ka njim je lagvo gratalo, depa partizani so nikoga nej pistili, ka bi vö iz kuče staupo. Depa tau je bilau špajsno, gda so z večerdjov zgotauvili, te so spejvati začnili. Dejdek njim je pravo, ka tau se daleč čüje, nekak de čüjo pa pridejo žandari. »Nika se ne bojte, niše baje nede,« so prajli partizani pa so spat šli.« - Vsi, ka so bili partizani, so spat šli? »Nej, edni so stražali na paudi za ramom, tak ka so se menjavali vsakši dvej vöri. Oni so dobro spali, depa baba, dejdek, ati, mama pa mi, mlajši nikanej, zato ka fejst smo se bojali, ka baude. Dja sem te šest lejt stara bejla.« - Ka je bilau drügi den? »Dejdek je pravo partizanom, ka on je tak zgučani, ka s Batjin sausedom k Petra (Őriszentpéter, op. ured.) na senje deta. „Dja moram tejti, zato ka ovak špajsno baude pa nikak sé prejde.” „Nič nej baja, vej je mi postrejlamo,” je pravo prejdjen. Dejdek je te tavö k oslici üšo pa tak nazlük slamo vtjüpgrablo. Ati, dja pa prejdjen partizan, steri je spadno, mi smo pa drva žagat šli nejdaleč kraj od rama. Te čas je eden saused prejšo pa pito dejdeka, zaka nede na senje. On ma je pravo, ka ne more, zato ka so partizani prišli. Gda je on tau čöjo, hajt, nutra po globki pauti prejk gauštja na Dolejnji Senik odleto pa tam zglaso.« - Ka se je potejm zgaudilo? »Nej trbelo dosta časa, kaulak rama so sodactje vse zasedli. Eden Romejnar, steri je pri sta leko tak prišla, ka je straža nej vpamet vzela.« - Leko ste vujšli? »Partizani so te že pred ramom stali pa nej so nas steli pistiti, depa dejdek pa baba sta nikak zato vujšla nutra po globkoj pauti. Ati se je tö začno čemeriti pa pravi mamina, aj zgrabi Njena baba pa dejdek Vejčini bejo kak sodaški begunec (menekült), je ta v gauštjo nam prineso nazlük edno kolau na kauce (kolovrat), kak če bi go nazajprineso. On je nam pravo, aj vsi vö iz rama dejo, zato ka do sodacke dejte, mojoga brata Djaužina, steri je tri mejsece star bejo, pa aj letej, ka je nevola. Tak je bilau, mati je zgrabila brata pa začnila dola po brejgi leteti, dja pa za njauv. Mami je vö iz papuča (natikač) staupi- Arankini zdavanjski kejp. Oženjena je bila z Röfcinim Jenekom, steroga smo vsi poznali kak kantora v števanovskoj cerkvi včasin strejlali. Mi smo brž domau odleteli, tam je že mama obed tjöjala, gulaž za partizane, zato ka so tau prosili. Tam so oča njej prajli, ka tak včasin morajo vö iz rama, zato ka če se partizani ne dajo prejk, te do sodacke strejlali pa cejli ram goravožgejo.« -Tau so nej vpamet vzeli partizani, ka Rumejnar pa Batjin Kalman sta tam odla? »Tau dja tü ne razmejm, kak Porabje, 11. novembra 2021 la, aj bola leko beži, dja sem tau mislila, ka ga je tanjala pa sem se dolapotülila, ka ga goravzemem. Pa tau sem mejla velko srečo, zato ka ranč te je strejlo vogrski sodak. Golaubiš je više moji pleč prejkleto pa zraven nutra v Mirkona, steroga je bujo. Če bi se dja te nej dolaprignila po papuč, te bi tam name tastrejlili pa nej Mirkona.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas (6) Pripovejsti od stari Slovanov Že smo dva velikva slavskiva boga, Perüna pa Volosa, spoznali. Gnes je tretji na redej, steri je pri stari Slavaj skrak baltskoga maurdja najbole naprej valaun biu. Vsi drugi Slavi so ga meli, so se njemi poklanjali, njemi dare nosili. Ta gnešnja pripovejst nam od toga guči, kak so naši stari rejsan nej samo enoga boga za nejvekšoga, za najbole prejgnjoga meli. V eni krajini je eden biu najvišiši, v enoj drugoj je steri tretji za najvekšoga valau. Kak povejdano, tam više na söveri Evrope je Svetovid najbole visko biu postavleni. Svetovid Té poganski baug je nej samo eno ménje emo. Zaprav, v vsikšoj krajini je nekše svoje menje emo, depa vsikšo gnako pripovejda: Svanthevit, Suvit, Sventovid, Svantevid pa gvüšno ka Svetovid tö. Vsikša ta varianta pa gnako nam pripovejda, Svetovid je baug, steri na vse štiri kraje sveta nagnauk gleda, ji vidi. Njegva glava štiri obraze ma, vsikši na eden kraj gleda. Tau se v njegvom imeni čüje, se tapršte; svejt-vidi. Zavolo te svoje glave Svetovid vse vidi pa vse čüje. Kak če bi od krščanskoga Boga pripovejdali, za steroga se tö vej prajti, kak vse vidi pa vse čüje. Depa té naš stari baug je kaj drugo eške tö vedo. Vse njemi je bilau poznano, ka se je že davnik nazaj zgodilo, kaj se gnesden godi pa ka vse de se eške zgodilo. Njegvo menje je rejsan staro. V sanskrti »vid« znamenüje, ka »vedeti«. Sanskrt je stara rejč iz Indije, ka od toga pripovejda, ka Slavi smo indoevropsko lüstvo. Leko povejmo, ka rejsan za trno staro ménje toga boga dé. Kak boga bildja, odavanja ali brejg), Poseritz (menje Poseric nemo tumačili), Gören (leko, ka staroslavsko moško menje Goran kip stau kak na našom kejpi. Ta so k njemi velke dare nosili, drage dare, zlat pa drage kamne tö. Depa nut Té 2,67 metra viski kip Svetovida iz kamna vösklesani so 1848. leta najšli v vodej reke Zbruč v Ukrajini. Gnes v muzeji v Krakovi na Polskom stodji. po kipüvanja, eške kak boga bojne so ga častili. Na tom mesti se malo moramo staviti. Gda smo od velkoga boga Volosa pisali, smo tö prajli, ka baug bojne gé. Nika smo nej naaupak prajli ali napisali. Nejso vsi Slavi gnakoga boga za bojno vözglasili. Bole na djugi je tau Volos biu, više gor na söveri pa je Svetovid bojno prejk emo. Pri nas, v naši krajinaj, so Svetovida tö na velki častili, neje pa najbole visko gor biu postavleni. Od toga, kak so ga na söveri za prejgnjoga meli, parpovejda velki tempel, ka je na otoki Rujni stau. Rujna, Ruana Gnes se otok v sövernom nenškom maurdji Rügen zové. Dosta krajov, vesnic mali varašov eške v sebi nosi dosta toga, ka nam od stari Slavov pripovejda. Malo ji poglednimo: Breege (nut je naša rejč breg znamenüje), Sagard (Zagrad, neka, ka je zagrajeno), Thesenvitz (Tešenvic, tau menje je trno v žlati s Tešanovcami v Prekmurji). Zavolé takšni imen bi eške leko najšli, stera pripovejdajo, ka so inda naši stari Slavi tam živeli. Depa od Svetovitoga templa malo več povejmo. Gnes se več od njega več nin nika ne vidi. Vej se pa, ka je velki, trno velki biu. Od toga se v stari dokumentaj leko dosta taprešte. Tak se tö vej, ka je na konci otoka (sziget) stau, skrak njega pa reka Recknic teče (znauva slavski koren té rejči, stera iz »reke« vöpride). Z viskimi zidinami je biu zagrajeni, na vsikšnom kükli je velki stolp (torony) stau. Ja, Svetovid, njegvi štirge obrazi na enoj glavej pa štirge stolpi, tau ne more slučajno biti. Nut za tejmi zidinami je velki boži ram stau. V njem je skur takši je samo eden človek leko stano. Ranč un je vse te dare nut noso, vsi drugi so je pred prag dojdejvali. Ena legenda od toga človeka, ka je leko nutojdo, je eške živa gé. Prva je nud stano, si je zrak mogo vzeti, ga tak dugo v sebi držati, dokejč je nej nazaj vöprišo. Vörvali so, ka človekova sapa ne smej boga v njegvom rami zmautiti. Tak se ne vej, kak je tempel znautra vögledo. Kak pa je bilau, gda je té človek mrau. Že v mladi lejtaj so kakšnoga pojba kcujvčili, ka gnauk svejta un sveti človek grata pa po tejm pokojnoga vömini. Takšnomi človeki so žrec prajli. Od nji mo drgauč kaj več povedali. Dugo so žreci do Svetovida ojdli, dokeč je nej nauvo krščanstvo svoje naprajlo. Danski krau Valdemar je 1168. leta s svojo sodačijo na Ruano vdaro, vse pogansko dojpaudro, Svetovidov tempel je tö na Porabje, 11. novembra 2021 nikoj djau. Depa njega je bole kak vöra tisto velko blago migalo, stero pa je nigdar nej najšo. Vedli so, ka de se zgodilo, že prva so ga nekan zakopali, leko ka v maurdje nutpistili, ne vej se. Eške gnesden ga iškejo kak Atilov grob, vej pa aj bi nebesko bogato blago bilau. Vilsav III. je slejgen staroslavski knez biu. Več je nej poganske boge molo. Po njegvoj smrti 1325. leta se na Ruano začnejo Nemci gorseliti, rejč pa kultura naši stari Slavov pomalek mejrati začne. Sv. Vid Po nisterni aj bi ranč svetnik svejti Vid iz našoga poganskoga boga Svetovida vöprišo. Vejmo, krščanstvo je dosta poganskoga gorvzejlo pa na nauvi »nut zravnalo«, če tau tak povejmo. Eden od tej variant aj bi ranč svetnik sveti Vid biu. Zgodovina od njega nika ne more prajti, samo krščanska legenda živé, kak aj bi bilau, če bi bilau. Steri za tejm stodjijo, ka aj bi se iz poganskoga vörvanja v Svetovida naraudo, pravijo, ka je takši sveti človek nigdar nej živo pa rejsan samo za transformacijo staroga slavskoga boga v krščanskoga svetnika dé. Če malo poglednemo po Evropi, zavole cerkvi vesnic pa varašov najdemo, ka nejgvo menje majo. Depa, samo tam, v tisti krajinaj, v sterij gnes živejo gnešnji Slavi ali so indasvejta naši stari Slavi živeli. Kak stoj vörvle, aj vörvle, tak za njega istina aj ostane. Miki Roš Kejp: wikipedija 10 Kauli Budimpešte - 1. Prva kak liki bi v Pešt prišli ... Letos vleti smo vsi malo indašnje stené. dvajsti falatov vküppaubro. bole slobaudni gratali. Leko Človek stogi v cerkvi, pa je Vnaugi so bili zamazani, ridsmo dojdjali maske, znautra donk pod milim nebom. javi in strejti, zatok je je sam rosaga smo leko kama koli Tau je špajsno čütenje: vör- v red vzeu. Vse je za svoje šli. V gnešnji virušpeneze küpo, svojo prvo razni cajtaj je vnaugo stavo s 250 posvejtami pa je lüdi gorprišlo, ka opro leta 1970. na Vogrskom tö Glas maloga muzeja je prejk dosta lejpoga geste, medijov naglo prišo med vovnaugi so mogli grsko lüstvo, depa v tihinske pripoznati, ka prerosage ranč tak. Stare pomalo poznajo svojo svejte so na pausado djemadomovino. li, gda so filme redili, s tisti Na konci juliuša penez je leko zbiratel furt smo se s starišami nauve in nauve lampaše napautili v krajino küpo. Ram, gde gnes najdekauli Budimpešte, mo razstavo, je leta 1979 dojka bi malo klantiküpo varaš Zsámbék, najgir vali na srejdi rosalidgé si leko tam poglednejo ga. Že prvi den smo više gezero posvejtov. čütili, kak veuki Znautra v cerkvi v Zsámbéki, od kec se lepau vidi V trej sobaj vidimo male nébo nad človökom blagoslov je poštiin veuke lampaše, med ja M86, vej pa na njej samo nicke v tom varaši so mogli njimi takše na patruli ali malo autonov in kamionov trnok strašne greje meti, če takše, štere so rudarge pela, tak leko človek v ednoj jim je Baug eške ižo molitve (bányászok) nücali pod zevöri mérno pride do Győra. porüšo. Od zvüna pa znaut- mlauv. Posvejtke so vse felé Avtocesta M1 je že edna ra se dobro vidi, ka je zidina forme, med njimi je edna drüga pripovejst, vej pa po- vrnau takša kak sta cerkvi v cejla zbirka s Kine. Zbiratel, vezüje vzhodno in zahodno vesnicaj Ják in Lébény, šteri šteri je za svoj muzej daubo Evropo. Če štoj malo novice šté, leko vidi, ka na tajoj poštiji skoro vsikši den geste nikša nesreča. Tistoga sunčnoga julijskoga dneva pa smo srečo meli, brezi vekši problemov smo leko pri mesti Bicske doj z avtoceste odpelali. Naš prvi ciu je biu varaš Zsámbék, šteri je najbole eričen po svojoj trnok staroj cerkvi, ki je nej cejla. Gda smo s parkViadukt v Biatorbágyi čaka gnes turiste – eksplozija je bila skoro djenau placa gor na brejg stapali, pred 90 lejtami smo malo zablaudili, donk pa smo za en malo prišli do so v romanskom štiluši zozi- dosta priznanj, zdaj že nosi zidine, štero so zdignili na dali benediktinci. svoj deveti križ, zatok ma pri začetki 13. stoletja v roman- Zsámbék je eričen eške po gordržanji razstave pomaga skom in gotskom štiluši. svojom muzeji posvejtov. držina. Kak nam je njegva či Leta 1763 se je zemla grau- Najdemo ga znautra v va- povödala, so vsi člani famibo trausila pri Komáromi, te raši v ednoj paverskoj iži z lije Borus erbali lübezen do je ta premontrejska cerkev s 19. stoletja, gde nutpokaže- stari posvejtov. klauštrom sploj na nikoj pri- jo veuko kolekcijo Ferenca Zapüstili smo varaš, v štešla. Od tistoga mau so go nej Borusa. Zbiratel je posvejte rom eške gnes živejo Nemci popravili, gnes leko turis- vküpisko od 1960-i lejt, biu in zatok nosi ime »Schamti celau staupijo med njene je takši den tö, gda je više bek« tö. Na drügoj strani avtoceste leži mesto Biatorbágy, šteroga so v 1960-i lejtaj zdrüžili z dvej varašov in v šterom ranč tak živé nemška narodnost. Skaus mesto pela železnica z Budimpešte prejk Hegyeshaloma v Avstrijo in prejk Rajke na Slo- Gda smo se prauti Budimpešti pelali, nam je na pamet prišlo, ka bi si poglednili nemški sodački cintor v Budaörsi. Čedna navigacija nas je odpelala djenau do železni dveri veukoga graubišča, nej smo pa znali, ali Vsi skoro gnaki, depa vsi malo ovaški – više gezero posvejtov v muzeji v Zsámbéki je nekda v kmici sveklino davalo vaško. Cugi pa so tisti, zavolo šteri nam ime Biatorbágy tak poznano cinga v vüjaj. 13. septembra 1931 je Szilveszter Matuska v luft spüsto železniški maust, na šterom je vrnau te pelo šnölcug prauti Beči. Lokomotiva (mozdony) in prvi bagauni so spadnili v globočino, mrlau je 22 lüdi. Zavolo te akcije so začnili v 1930-i lejtaj politično dojzračunati z ilegalnimi komuništarami, če rejsan so nej uni krivi bili. Pravijo, ka je prej Matuska nej sto nikoga vmoriti, vej je pa originalno tovorni cug čako. Pautnicke so tau nesrečo meli, ka je tovorni mašin zavolo tehnični problemov nindrik dojstano in spüsto naprej cug z lidami. Gnes leko po stubaj splezdimo gor na više dvajsti mejterov visiki spominski maust in vidimo, ka ga več samo piciklaši in drügi turisti nücajo. Železnica že indrik pela, v Biatorbágy pa eške zdaj sploj dosta lüstva pride zavolo eričnoga viadukta. Porabje, 11. novembra 2021 so oprejte. Radi smo bili, gda smo donk leko nutstaupili na najvekši bojni cintor na Vogrskom, gde več kak 17 gezero sodakov počiva. Té nemški in vogrski vojaki so spadnili prauti konci drüge svetovne bojne, gda je fronta že na Madžarskom bila. Med tejmi trnok dosta križami smo iskali ednoga Gorenjesenčara, šteri je spadno leta 1944 in je njegva držina šestdeset lejt nika nej znala o njem. Na cintori smo edno živo düšo nej najšli, ki bi nam leko pomagala, zatok smo gorpozvali mobilno numero, štero smo najšli na interneti. Moški na drügom konci linije je pravo, ka je škoda, ka smo vrnau v soboto prišli, vej je pa kancelaj na graubišči samo delaven dén oprejti. Z malo žalostnim srcom smo se podali dale prauti Budimpešti, vej smo pa te eške nej znali, ka nas Boža rauka za par dni nazajpripela v Budaörs … (se nadaljuje) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 12.11.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Odpotovanja, Kanada od Atlantskega do Tihega oceana, potopis, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Imitacija življenja, ameriški film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo PETEK, 12.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert, 16.00 Pozabljeni Slovenci, Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 17.00 Namizni tenisturnir svetovne serije, osmina finala (M), 19.50 Košarka - liga ABA, Split : Krka, 21.55 Pismo iz Masandžije, kanadski dokumentarni film, 23.10 Zadnja beseda! 1.10 Info kanal SOBOTA, 13.11.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.45 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Jana Sever, vinogradnica in vinarka, 15.10 Popoln planet, Ljudje, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, Iz roda v rod, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Preko trupel, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Na svidenje, sin moj, kitajski film, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo SOBOTA, 13.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 8.30 Pričevalci, Anton Cizel, 10.15 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.40 Avtomobilnost, 12.15 Imitacija življenja, ameriški film, 14.30 Namizni tenis, turnir svetovne serije, četrtfinale (M), 16.15 Smučarski tek in biatlon: oddaja predsezono 2021/2022, 16.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, paralelna tekma (Ž), 18.20 Namizni tenisturnir svetovne serije, polfinale (M), 20.05 Na obali Chesil, angleški film, 22.00 Zvezdana, 22.55 Demolition group, koncert, 1.35 Info kanal NEDELJA, 14.11.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Tretje obdobje v krščanskih skupnostih, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 12.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Zgodovina solin, kuhanje: sardele v šavorju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.45 Na lepše, 15.15 Dean, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Olimpijski ogenj: 30 let Olimpijskega komiteja Slovenije, dokumentarni film, 23.10 Za lahko noč: Letni časi Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski), 23.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.40 Napovedujemo NEDELJA, 14.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.45 Ugriznimo znanost, Mikroplastika v rekah, oddaja o znanosti, 8.10 Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert, 8.40 Imago Sloveniae: Moški komorni zbor iz Bolgarije, Pravoslavna glasba, 9.25 Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici, 10.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.00 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen, mozaična oddaja za otroke, 11.40 Odpotovanja, Kuba, potopis, 12.45 Ambienti, 13.20 Greta, koprodukcijski dokumentarni film, 15.15 Smučarski skoki: oddaja pred sezono 2021/2022, 15.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal paralelna tekma (M), 17.30 Namizni tenisturnir svetovne serije, ženski in moški finale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Španska gripa nevidna ubijalka, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Laurel Canyon, portret nekega časa, ameriška dokumentarna serija, 22.25 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.50 Kaj dogaja? 2.25 Info kanal PONEDELJEK, 15.11.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, Tretje obdobje v krščanskih skupnostih, 11.00 Začnimo znova, Na kmetiji je lepo, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Odpotovanja, Jordanija, potopis, 14.40 S-prehodi, Maja Blagovič, igralka, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Studio Kriškraš, Spoznaj Amari, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 16.25 Z kot Zofka, Avtomehanik, mozaična oddaja za predšolske otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, 23.30 Glasbeni večer: Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat (P. I. Čajkovski: Koncert za violino, op. 35), 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 15.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Dobro jutro, 13.10 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.45 Zadnja beseda! 14.30 Na lepše, 15.20 Nara Petrovič človek, dokumentarni film, 16.30 Integrirana oskrba, dokumentarna oddaja, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Zgodovina solin, kuhanje: sardele v šavorju, 17.55 Ženska, dokumentarni film, 20.00 Odpotovanja, Mongolija: plemenski izzivi, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 22.30 Podjetno naprej, 23.10 Limonada, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Miss 3000, kratka TV-igra AGRFT, 1.10 Info kanal TOREK, 16.11.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro Poročila, 10.05 Opus, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Odpotovanja, Indija: Sveta dežela, potopis, 14.45 Duhovni utrip, 15.15 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 16.00 Špasni učitelj II., nizozemska otroška nanizanka, 16.25 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volk je, volk je! danska nadaljevanka, 20.55 Kako so uničili Irak, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, Franc Primožič, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo TOREK, 16.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Avtomobilnost Porabje, 11. novembra 2021 OD 12. NOVEMBRA DO 18. novembra 14.30 Slovenski magazin, 15.00 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 16.05 Kaj dogaja? 16.40 Joker, kviz, 17.55 Ženska, dokumentarni film, 20.05 Temna stran zlata, francosko-kanadska dokumentarna serija, 21.05 Dean, ameriški film, 22.45 Kaj govoriš? So vakeres? 23.10 Pred vrati pekla, Neapelj - v iskanju kamore, španska dokumentarna oddaja, 1.10 Info kanal SREDA, 17.11.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Odpotovanja, Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine, Čebelarska pravda, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Niko Grafenauer: Pedenjped, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Hrupna soseda, španski film, 21.25 Moški, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Čebelarska pravda, izobraževalno-dokumentarni film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 17.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 10.45 Dobro jutro, 13.30 35 let ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti, 15.15 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.50 Sam svoj: Jože Babič, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Moj klasični hit, Marjan Batagelj, 20.10 Na novo odkriti Beethoven, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 21.10 Moje mnenje, 22.10 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 23.50 Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dokumentarni film, 1.50 Info kanal ČETRTEK, 18.11.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine, izobraževalno-dokumentarni film, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Odpotovanja, Otok Ascension, potopis, 14.45 Slovenski utrinki, 15.10 Težišče – Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 TV-izložba, 16.00 Mulčki, risanka, 16.05 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Odpadki, 18.05 Reaktivčki, Saharska puščava, Afrika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 1.15 Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem, oddaja o znanosti, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Napovedujemo ČETRTEK, 18.11.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Sveto in svet, 15.10 Od Eldorada do pekla, potopis, 16.20 V petek zvečer, 17.55 Sam svoj: Jože Babič, dokumentarni film, 20.05 Orient Express, vlak, ki je pisal zgodovino, nemško-avstrijska dokumentarna oddaja, 21.05 Avtomobilnost, 21.40 Ambienti, 22.15 Samo1planet: Slovenski mladinski orkester in Katalena, 22.50 Gala večer slovenskih koreografij – SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS, 23.50 Slovenska jazz scena: Marezi Jazz 2012:Big band Orkestra Slovenske vojske, 1.45 Info kanal Pod Srebrnim brejgom … Tisztelt Pályázók! Ezúton tájékoztatjuk, hogy a „Mikro-, kis- és középvállalkozások fejlesztésének támogatása a szlovén Rába-vidék területén” c. pályázati kiírás, a felkészülési időt követően, 2021. november 2-án megnyílt. A pályázati adatlapok és kapcsolódó dokumentumok benyújthatók a rabavidek@pm.gov.hu e-mail címen. A pályázat benyújtásához a kitöltött Pályázati Adatlapot PDF és WORD formátumban, valamint a szükséges mellékleteket PDF formátumban a rabavidek@pm.gov. hu e-mail címre szükséges egyidejűleg megküldeni. A pályázat benyújtása érvényességének feltétele, hogy a letöltött és cégszerűen aláírt 2 db nyilatkozat (Nyilatkozat a pályázat benyújtásáról és Nyilatkozat támogatási jogviszonyhoz) eredeti példányait a pályázó a Pénzügyminisztérium Területfejlesztési Tervezési Főosztály (1051 Budapest, József nádor tér 2-4.) részére postai úton eljuttassa. A pályázati dokumentáció benyújtásának határideje: •             a Pályázati Adatlap, a szükséges mellékletek csatolása, valamint a 2 db nyilatkozat PDF formában való megküldése legkésőbb a pályázati kiírás meghirdetését követő 30. nap, vagyis 2021.december 2. 24:00 óra; •             a 2 db nyilatkozat postára adásának határideje az elektronikusan megküldött pályázati dokumentáció megküldését követő munkanap 24:00 óra. A fenti határidők elmulasztása jogvesztő. A Pályázók a Pályázati Kiírással kapcsolatos további információkat kérhetnek a rabavidek@pm.gov.hu e-mail címen, továbbá az Országos Szlovén Önkormányzat munkatársaitól. 2021. november 2. Sikeres pályázást kíván az Országos Szlovén Önkormányzat! … nikšen velki škandal se v zadnjom tedni nej zgaudo, niena afera nej naprej prišla. Tau malo čüdno vögleda, kak bi neka nej vredi bilau. Gda so lidge tak včeni, vsikši teden redno porcijo vsega toga dobiti, se leko pitajo, neka naaupek dé. S tejm, ka je lüknja v državni kasi vse vekša, s tejm se skur niške ne spravla. Tau pa vse zatoga volo, ka v domanji buksi do lüknje vse vekše gratale; vsikši den vse drakše gé. Šok je velki, mela je za 30 % drakša, umetno gnojilo za 100 % je gor skaučilo, špageti pa vse takše za 15-20 % pa tak naprej pa tak tadale. Depa srejdi toga mejseca se eške čaka. Vse de dosta drakše, dosta drakše, masau tö, stero svojo staro cejno zagnauk eške drži. Zatoga volo se vekša inflacija čaka, stera svojo lagvo glavau že eden čas vüška zdigava. Prausne lidi nika dobroga ne čaka, na drugom kraji pa se vsi tisti, steri s politiko z rauko v rokej delajo, velke pejneze si talajo. Od pacina pa od dizla, baukše, ka sploj ne pripovejdamo. Če je eške tau sprtolejt zavolo covida liter samo en evro košto, je zdaj že skur za 40 % drakši grato. Najmenje so tisti, ka kadijo, lagvo obodli. Samo za 2,5 % so cigaretlini goršli. Vsikši den gordejo pozitivni na covid tö. Eden den za drugim nauve rekorde prinese. 3456 je slejgen rekord, 45 % vsej, ka so testejrani bili, betek v sebi majo. Tö v špitalaj té lagve rekorde na nauvo pišejo. Vse več ji tam mora ostanoti, vse več ji mejra. Ta velki boom betežnikov se je čako. Se je čakalo, leko bi ovak bilau, pa je nej bilau. Svejtki so svoje prinesli. Lidge so se vküper najšli, v nisterni mestaj so nauč čaralic z rejdnimi veselicami meli. V Rakičani skrak Murske Sobote je ena takša velka bila. Lidge so skur eden po drugom ojdli, prauti kraji več niške nikoga nej kontrolejro. Ja, boom se je čako, zgaudo se je. Tak se ma zgoditi, ka de se Slovenija znauva doj zapejrala. Nej vcejlak, prejgnji glavaške pravijo. Nej vcejlak, depa dun neka moramo naprajti, ka se tau dojstavi, se na velke čüje. Politični analitiki so se že zglasili, ka nedo nika doj zapejrali. Premieri pa njegvoj garnituri se vsevküper že pošteno trausijo stauci. Z zapejranjom bi je do kraja strausilo, pravijo. Ne vüpajo tau naprajti, ka je že bilau; policajska vöra, krčme dojzaprejte, šaule tö, pa baute brezi gestija, samo v domanjoj regiji ostanoti. Straj lidi pred nevolo je preveč velki grato. Če smo gnes že tak na velki pri procentaj, eške tau povejmo: menje kak 20 % lidi samo eške vlado (kormány) podpejra. Zavolo toga je vse bole krepek glas, ka pred čason nauve volitve trbej. Na nauvo trbej, vcejlak na nauvo trbej si zbroditi, kak de se tadale z energijo delalo. Vejmo, kakše katastofe se zavolo globalnoga segrejvanja godijo. Trbej, tau, rejsan trbej začniti eške bole regulejrati. Depa ranč energenti (pacin, letrika) so botri vsemi tomi, ka je v zadnjom enom mejseci ali dvej tak drago gratalo. Za tau bi tö trbelo nekšne regule vönajti. Od materiala za zidarijo pa vse takše smo sploj nej nika dojdavali, od toga, kak so majstri svoje numere gorzdignili, tö nej. Baukše, ka nej, leko bi koga glava začnila boleti. Na sterom mesti de se té čalejrski kraug zgotovo, niške ne vej. Vej se samo tak, ka v buksi prausni lidi, kak že točkar povejdano, se pozna. Že tak v Sloveniji zavole lidi pod pragom srmaštva živé, vse tau eške več ji ta dojsüne. Srebrni brejg bi rad optimističen ostano. Trno se mantra, depa nejde njemi najbole. Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB