PoStnlna plaCana v gotovini Posamezna Številka 50 para Glasilo narodna demokracile za mariborsko oblast. Telefon it 276 - Cek. račun it. 12853 O Cene Inseratom po dosovoru. O Rokopisi se ne vračajo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste. IZHAJA VSAK PETEK Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Mariboru, Jurčičeva ulica IL 4 I Naročnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno I Din 3.75, polletno Din. 7'50, celoletno g Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej Š!@y. 26 V Mariboru, v petek 11. novembra 1922. Leto 1. Levo krilo demokratske stranke v Sloveniji. Poslanec dr. Kukovec je na seji načelstva mariborske krajevne organizacije demokratske stranke dne 2. nov. izjavil: Kakor vidite, se je v naših vrstah v Ljubljani dogodil mal nered. Dva odlična člana vodstva stranke dr. Triller in dr. Ravnihar, ki sta že leto dni bila nerazpoložena, nastopila ata z maikontentstvom očito. Ko ni šel »ik-dx> od ostalega vodstva stranko ž njima, sta nastopila proti stranki. Vse to so stvari, ki so se že tndi drugod dogodile. Take prikazni so nevarne strankam, kjer so nezdrave razmere in lahko povzročijo razpad- Če se pa taki potresi ja ji prebolijo, se stranka še čvrsteje razvija. Ker malkontenti tokrat niso imeli upanja, da bode šel tudi tostran Save en sam človek ž njimi, skusili smo demokrati iz Celja in Maribora že v naprej lokalizirati požar, ker smo vedeli, da do požara pride. Že pred veliko nočjo smo ustanovili organizacijo za obseg mariborskega volilnega okrožja ter ji postavili na čelo obrtnika Ivana Rebeka, ki to organizacijo drži čvrsto v svojih rokih. S tem se je že na zunaj pokazalo, da je organizacija res ljudska in ne za ožji krog inteligence. Ko so že začeli streljati v Ljubljani rebeli na lastni tabor, dali smo tudi desnemu krilu lastno organizacijo v Ljubljani, ki je pritegnila tostran Save sodne okraje Laško, Sevnico in Brežice. Napad je bil odbit in načelnikom te orgnizaoije izbran minister dr. Žerjav sam, ki je ostal pod najhujšim ognjem. Rebela dr. Triller in dr. Ravnihar sta šla iskat zaslombe v Zagreb, odkoder sa primarširala v. narodno socijalni družbi z zastavo 'zedinjene Slovenije. Našli so blizu Radina to slovensko Kolumbovo Jajce. Novi zavezniki zdaj slepo streljajo sem in tja. Iščejo mene, ki sem bil prej na čelu organizacije cele Slovenije, ki se m« pa stvar ne tiče. Vidim, da je levo krilo stranke tostran Save sploh nedosegljivo in ga skušam še bolj utrditi, desno se pa dobro bije z rebeli. Mi tn ob severni meji ne smemo tratiti moči, ker so nam napovedali borbo z nova tudi Nemci. Če nam v tem položaju Ljubljana ne more pomagati, narodna stvar vsaj trpeti ne sme vsled tamošnjih anaot. In naše desno krilo se trdno oja-čuje, ko se v Ljubljani bije bitka za obstanek demokracije, kar bode vsem v korist. Bil sem na lepih shodih v Nekaj istine o davkih. Ako prideš med priproste kmete, zlasti med one klerikalnega mišljenja, siršiš vedno zabavljati nad davki, nad državo, ki nalaga te davke, in nad Srbi. Čudno to ni, ker ti ljudje čitajo le »Domoljuba«, ki teden za tednom prinaša hujskajoče članke in notice o davkih in zopet o davkih. Na klerikalnih shodih tl ljudje zopet ne slišijo nič drugega kakor o davkih, katere baje nabašejo Srbi. Zapeljivci ljudstva dobro vedo, da to ni res in da sedanji davki v naši državi v razmerju veljave denarja niso večji nego pred vojno. Celo mnogo manjši so, Pred vojno je moral srednji kmet prodati že precejšnje prase ali drugo živinče, da je plačal davke. Danes mu zadostuje za to le srednjeveliko tele. Sploh pa so Prekmurju, v Ptuju, na Koroškem, Slov. Bistrici, v Celju, povsod je videti, da celo napredujemo in da nam razcep ob priliki volitev ni toliko škodil, kakor smo prvi hip mislili. V mariborski oblasti je demokratska stranica zopet pridobila veliki del tega, kar je začasno šlo v narodnosocijalno in samostojno kmečko stranko. Mi smo prijateljski vabili ti dve organizaciji na skupno delo. Organizaciji sami se k temu nista odločili, pač pa javnost vidi aktivnost le na naši strani in nam zopet poklanja zaupanje. Mi pa tudi nismo izdali naroda mariborske pokrajine, ko je bila napadena z zakonom zajamčena lastna uprava in samouprava za to pokrajino. Zoper lokalne interese pa nikdo ne more grešiti brez kazni, ki akemu dejanju ali vedenju sledi vedno za petami. Ko danes na ta položaj opozarjam mariborsko krajevno organizacijo, moram reči, da nisem zadovoljen z bilanco demokracije v samem Mariboru. Če so tu razmere težje, so pa uspehi tem nujnejše potrebni, da procvita organizacija pokrajine. Ljubljančani se preveč omejujejo na Ljubljano, Mari-boreami pa se baš za sam Maribor premalo izpostavimo. Ne mislim na samo politično delo, ampak tudi na nepolitično brez katerega ni tudi političnih uspehov. Maribor mora spoznati, da smo mi stranka malega človeka, delavca, obrtnika, poljedelca, pa ie samo telesnega, ampak, tudi duševnega delavca. Maribor ima mnogo skrite energije, ki se jo mora dvigniti in organizirati. Življenje je tu tako razvito, da nam ne zadostujejo več centralne mestne organizacije. Moramo razdeliti delo po mestnih okrajih, ustanoviti okrajna mestna politična in nepolitična društva. Naše časopisje mora biti veren odsev komunalnega življenja. Moramo meščanstvo vzgojiti v zavesti, da postane kmalu važno upravno središče z moralnimi dolžnostmi nasproti celi pokrajini, pa tudi nasproti sosedom. Zagrebu in Ljubljani, s katerima stopi v konkurenco v vsakem oziru. Mi moramo druge v marsičem dohiteti, ker smo že zaostali. Četudi to ni po naši krivdi, vendar ne kaže, opravičevati se, ampak — delati. Kdor ne more, naj ne zakriva luči in naj stopi v ozadje, na fronti potrebujemo sveže moči iz ljudstva, ki so dobre volje. Maribor mora vstati iz mrtvila. davki v razmerju napram drugim plačilom, ki jih kmetu dandanes nalaga duhovščina v raznih oblikah, prav majhni. Zlasti zemljiški davki niso veliki. Poglejmo si davke natančnejše: Kmet plača na pr. 600 dinarjev. Mnogi/ zlasti klerikalni kmetje, mislijo, da roma vsa ta svota v Beograd, ki razpolaga z njo po svoji volji v prid Srbiji. Takih ki tako mislijo, je na deželi še zelo mnogo, toda motijo se. Od svote 600 dinarjev je državnega davka kakih 150—200 din., morda niti toliko ne. Ostalih 400 dinarjev pa so razne občinske, cestne, šolske in druge doklade. Nevednež, od zapeljivcev nahujskan, pa zmeče vse v en koš, trdno prepričan, kako ga odira država, in ne pomisli, da mu mnogokrat te davke naprtijo na hrbet njegovi naj- boljši prijatelji, katerim je sam dal glas pri občinskih volitvah. Zian nam je velik davčni okraj, kjer se plača vsega davka z dokladami mnogo nad milijon dinarjev. Od tega davka je le dobrih 2O0.O0O dinarjev državnega davka, vse drugo, štiri petine so doklade občinske, šolske, cestne, okrajne itd. Jeza in zabavljanje nad državo torej nikakor nista utemeljena. Zabavljati bi smeli klerikalci največkrat v občinah, ki so v klerikalnih rokah, čez lastne pristaše, ki so občinski možje. Dosti teh doklad bi se lahko znižalo pri pametnem gospodarstvu in varčevanju- Končno pa še nekaj o lovu. Lovi pred vojno niso nesli občinam ničesar. Biti je moral velik in dober lov, da je dal občini par sto kron letno. Danes dobe občine, če so količkaj velike, mnogo tisoč kron za lov. S temi dohodki bi mnoge občine že skoro lahko krile svoje potrebščine, a kakor se po mnogih zgledih vidi, dohodki lova komaj pridejo v poštev. V teh slučajih pa razni zabavljači ne odpirajo ust šn ne zabavljajo, ker si mislijo, da je treba ljudstvo držati v nevednosti, mu nasipati peska v oči ter ga držati v nezaupanju do države, ki nima zmisla za črni klerikalizem in rimsko hlapčevstvo. V ta namen jim seveda nič bolje ne služi kakor demagogija hi hujskanje z davki. Zapeljivce prav nič ne peče vest, če se poslužujejo še tako nagnusnih sredstev, samo da je njihov namen dosežen. Vsak razumen človek ve, da so davki potrebni, seveda večinoma ne v toliki meri, kakor jih jakrivljajo radi zapravljivi klerikalni občinski možje. Politični pregled. * Novi vojni minister. Vojni minister general Vašić je podal ostavko, ker mu min. svet ni odobril zahtevanih kreditev. Vojnim ministrom je imenovan general Petar Pešić. * Nova italijanska vlada in mednarodne pogodbe. Pariški »Petit Pari-sien« poroča, da je Mussolini na vprašanje francoske vlade, kakšno stališče zavzema nova italijanska vlada na-pram mednarodnim pogodbam, zlasti napram pogodbam z Jugoslavijo, odgovoril, da se morajo nujno izvesti vse obveznosti, ki jih je Italija med drugimi prevzela napram Jugoslavija v ra-pallski pogodbi. * Primerna korektura. Program demokratske stranko je tako liberalen, da vsakomur omogočuje delo za interese prebivalstva dotične pokrajine. V zadnjem času »Slov. Narod«, ki je pred mnogimi leti dobil podlago svoje eksistence v Mariboru, skuša ščuvati Ljubljančane zoper delo za napredek mariborske pokrajine, kakor