PoStnlna plaCana v gotovini
Posamezna Številka 50 para
Glasilo narodna demokracile za mariborsko oblast.
Telefon it 276 - Cek. račun it. 12853 O Cene Inseratom po dosovoru. O Rokopisi se ne vračajo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.	IZHAJA VSAK PETEK Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Mariboru, Jurčičeva ulica IL 4	I Naročnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno I Din 3.75, polletno Din. 7'50, celoletno g Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej
Š!@y. 26	V Mariboru, v petek 11. novembra 1922.	Leto 1.
Levo krilo demokratske stranke v Sloveniji.
Poslanec dr. Kukovec je na seji načelstva mariborske krajevne organizacije demokratske stranke dne 2. nov. izjavil:
Kakor vidite, se je v naših vrstah v Ljubljani dogodil mal nered. Dva odlična člana vodstva stranke dr. Triller in dr. Ravnihar, ki sta že leto dni bila nerazpoložena, nastopila ata z maikontentstvom očito. Ko ni šel »ik-dx> od ostalega vodstva stranko ž njima, sta nastopila proti stranki. Vse to so stvari, ki so se že tndi drugod dogodile. Take prikazni so nevarne strankam, kjer so nezdrave razmere in lahko povzročijo razpad- Če se pa taki potresi ja ji prebolijo, se stranka še čvrsteje razvija. Ker malkontenti tokrat niso imeli upanja, da bode šel tudi tostran Save en sam človek ž njimi, skusili smo demokrati iz Celja in Maribora že v naprej lokalizirati požar, ker smo vedeli, da do požara pride. Že pred veliko nočjo smo ustanovili organizacijo za obseg mariborskega volilnega okrožja ter ji postavili na čelo obrtnika Ivana Rebeka, ki to organizacijo drži čvrsto v svojih rokih. S tem se je že na zunaj pokazalo, da je organizacija res ljudska in ne za ožji krog inteligence. Ko so že začeli streljati v Ljubljani rebeli na lastni tabor, dali smo tudi desnemu krilu lastno organizacijo v Ljubljani, ki je pritegnila tostran Save sodne okraje Laško, Sevnico in Brežice. Napad je bil odbit in načelnikom te orgnizaoije izbran minister dr. Žerjav sam, ki je ostal pod najhujšim ognjem. Rebela dr. Triller in dr. Ravnihar sta šla iskat zaslombe v Zagreb, odkoder sa primarširala v. narodno socijalni družbi z zastavo 'zedinjene Slovenije. Našli so blizu Radina to slovensko Kolumbovo Jajce. Novi zavezniki zdaj slepo streljajo sem in tja. Iščejo mene, ki sem bil prej na čelu organizacije cele Slovenije, ki se m« pa stvar ne tiče. Vidim, da je levo krilo stranke tostran Save sploh nedosegljivo in ga skušam še bolj utrditi, desno se pa dobro bije z rebeli. Mi tn ob severni meji ne smemo tratiti moči, ker so nam napovedali borbo z nova tudi Nemci. Če nam v tem položaju Ljubljana ne more pomagati, narodna stvar vsaj trpeti ne sme vsled tamošnjih anaot. In naše desno krilo se trdno oja-čuje, ko se v Ljubljani bije bitka za obstanek demokracije, kar bode vsem v korist. Bil sem na lepih shodih v
Nekaj istine o davkih.
Ako prideš med priproste kmete, zlasti med one klerikalnega mišljenja, siršiš vedno zabavljati nad davki, nad državo, ki nalaga te davke, in nad Srbi. Čudno to ni, ker ti ljudje čitajo le »Domoljuba«, ki teden za tednom prinaša hujskajoče članke in notice o davkih in zopet o davkih. Na klerikalnih shodih tl ljudje zopet ne slišijo nič drugega kakor o davkih, katere baje nabašejo Srbi.
Zapeljivci ljudstva dobro vedo, da to ni res in da sedanji davki v naši državi v razmerju veljave denarja niso večji nego pred vojno. Celo mnogo manjši so, Pred vojno je moral srednji kmet prodati že precejšnje prase ali drugo živinče, da je plačal davke. Danes mu zadostuje za to le srednjeveliko tele. Sploh pa so
Prekmurju, v Ptuju, na Koroškem, Slov. Bistrici, v Celju, povsod je videti, da celo napredujemo in da nam razcep ob priliki volitev ni toliko škodil, kakor smo prvi hip mislili. V mariborski oblasti je demokratska stranica zopet pridobila veliki del tega, kar je začasno šlo v narodnosocijalno in samostojno kmečko stranko. Mi smo prijateljski vabili ti dve organizaciji na skupno delo. Organizaciji sami se k temu nista odločili, pač pa javnost vidi aktivnost le na naši strani in nam zopet poklanja zaupanje. Mi pa tudi nismo izdali naroda mariborske pokrajine, ko je bila napadena z zakonom zajamčena lastna uprava in samouprava za to pokrajino. Zoper lokalne interese pa nikdo ne more grešiti brez kazni, ki akemu dejanju ali vedenju sledi vedno za petami.
Ko danes na ta položaj opozarjam mariborsko krajevno organizacijo, moram reči, da nisem zadovoljen z bilanco demokracije v samem Mariboru. Če so tu razmere težje, so pa uspehi tem nujnejše potrebni, da procvita organizacija pokrajine. Ljubljančani se preveč omejujejo na Ljubljano, Mari-boreami pa se baš za sam Maribor premalo izpostavimo. Ne mislim na samo politično delo, ampak tudi na nepolitično brez katerega ni tudi političnih uspehov. Maribor mora spoznati, da smo mi stranka malega človeka, delavca, obrtnika, poljedelca, pa ie samo telesnega, ampak, tudi duševnega delavca. Maribor ima mnogo skrite energije, ki se jo mora dvigniti in organizirati. Življenje je tu tako razvito, da nam ne zadostujejo več centralne mestne organizacije. Moramo razdeliti delo po mestnih okrajih, ustanoviti okrajna mestna politična in nepolitična društva. Naše časopisje mora biti veren odsev komunalnega življenja. Moramo meščanstvo vzgojiti v zavesti, da postane kmalu važno upravno središče z moralnimi dolžnostmi nasproti celi pokrajini, pa tudi nasproti sosedom. Zagrebu in Ljubljani, s katerima stopi v konkurenco v vsakem oziru. Mi moramo druge v marsičem dohiteti, ker smo že zaostali. Četudi to ni po naši krivdi, vendar ne kaže, opravičevati se, ampak — delati. Kdor ne more, naj ne zakriva luči in naj stopi v ozadje, na fronti potrebujemo sveže moči iz ljudstva, ki so dobre volje. Maribor mora vstati iz mrtvila.
davki v razmerju napram drugim plačilom, ki jih kmetu dandanes nalaga duhovščina v raznih oblikah, prav majhni. Zlasti zemljiški davki niso veliki.
Poglejmo si davke natančnejše: Kmet plača na pr. 600 dinarjev. Mnogi/ zlasti klerikalni kmetje, mislijo, da roma vsa ta svota v Beograd, ki razpolaga z njo po svoji volji v prid Srbiji. Takih ki tako mislijo, je na deželi še zelo mnogo, toda motijo se. Od svote 600 dinarjev je državnega davka kakih 150—200 din., morda niti toliko ne. Ostalih 400 dinarjev pa so razne občinske, cestne, šolske in druge doklade. Nevednež, od zapeljivcev nahujskan, pa zmeče vse v en koš, trdno prepričan, kako ga odira država, in ne pomisli, da mu mnogokrat te davke naprtijo na hrbet njegovi naj-
boljši prijatelji, katerim je sam dal glas pri občinskih volitvah.
Zian nam je velik davčni okraj, kjer se plača vsega davka z dokladami mnogo nad milijon dinarjev. Od tega davka je le dobrih 2O0.O0O dinarjev državnega davka, vse drugo, štiri petine so doklade občinske, šolske, cestne, okrajne itd. Jeza in zabavljanje nad državo torej nikakor nista utemeljena.
Zabavljati bi smeli klerikalci največkrat v občinah, ki so v klerikalnih rokah, čez lastne pristaše, ki so občinski možje. Dosti teh doklad bi se lahko znižalo pri pametnem gospodarstvu in varčevanju-
Končno pa še nekaj o lovu. Lovi pred vojno niso nesli občinam ničesar. Biti je moral velik in dober lov, da je dal občini par sto kron letno. Danes dobe občine, če so količkaj velike, mnogo tisoč kron za lov. S temi dohodki bi mnoge občine že skoro lahko krile svoje potrebščine, a kakor se po mnogih zgledih vidi, dohodki lova komaj pridejo v poštev. V teh slučajih pa razni zabavljači ne odpirajo ust šn ne zabavljajo, ker si mislijo, da je treba ljudstvo držati v nevednosti, mu nasipati peska v oči ter ga držati v nezaupanju do države, ki nima zmisla za črni klerikalizem in rimsko hlapčevstvo.
V ta namen jim seveda nič bolje ne služi kakor demagogija hi hujskanje z davki. Zapeljivce prav nič ne peče vest, če se poslužujejo še tako nagnusnih sredstev, samo da je njihov namen dosežen. Vsak razumen človek ve, da so davki potrebni, seveda večinoma ne v toliki meri, kakor jih jakrivljajo radi zapravljivi klerikalni občinski možje.
Politični pregled.
*	Novi vojni minister. Vojni minister general Vašić je podal ostavko, ker mu min. svet ni odobril zahtevanih kreditev. Vojnim ministrom je imenovan general Petar Pešić.
*	Nova italijanska vlada in mednarodne pogodbe. Pariški »Petit Pari-sien« poroča, da je Mussolini na vprašanje francoske vlade, kakšno stališče zavzema nova italijanska vlada na-pram mednarodnim pogodbam, zlasti napram pogodbam z Jugoslavijo, odgovoril, da se morajo nujno izvesti vse obveznosti, ki jih je Italija med drugimi prevzela napram Jugoslavija v ra-pallski pogodbi.
*	Primerna korektura. Program demokratske stranko je tako liberalen, da vsakomur omogočuje delo za interese prebivalstva dotične pokrajine. V zadnjem času »Slov. Narod«, ki je pred mnogimi leti dobil podlago svoje eksistence v Mariboru, skuša ščuvati Ljubljančane zoper delo za napredek mariborske pokrajine, kakor <v-e bi naš napredek bil škoda za Ljubljano. Strankin demokratski shod, ki je oil v pon-deljek v Celjn, je prav primerno korigiral to stališče ter povdaril, da mi priznavamo radi Ljubljano kot kulturno središče Slovencev, da pa želimo ž njo v bratski slogi tekmovati za naš lastni in za skupni napredek. Iz sklepov naših zaupnikov v Ptuju, v Celju, v Mariboru, Murski Soboti iu Slovenski Bistrici in drugih je pa »Slov. Narod« lahko posnel tudi to, da je ves narod mariborske pokrajine solidaren v ti točki. Mi vemo, da lahko mnogo pridobimo od Ljubljane, ona pa ve isto glede nas. Razsodni Ijndje pa tudi vedo, da vse to gre le po pametnem .sporazumu, ne pa z napadi.
* Pred povratkom dr. Šušteršiča v Ljubljano. Včerajšnje »Jutro« 00roča, da se vrne dr. Šušteršič te dni v Ljubljano in otvori zopet odvetniško pisarno. V klerikalnih krogih vlada precejšnja zmeda, ker v njej razne skupine zavzemajo nasprotnejša si stališča glede tega, kakšno stališče naj stranka napram njemu zavzame. Nekateri se tudi boje njegove maščevalnosti, če bi zopet prišel na površje.
Jugoslavija. Vladne krize ne bo. Večina demakraltskega kJluiha se je izjavila za nadali ju i obstoj sedanje koalicije z radikalci. To pia zato, da se izvrše volitve v pokrajinske oblastne skupščine in donesejo še nekateri nujno potrebni zakloni, kakor uradniški', invalidni in še nekateri drugi. Zemljo-radiniki, ki so se predi nedaivnim odtegnil i sodelovanju ,v nalrodni skupščini, so na svojem zadnjem posvetovanju sklenili, da se zopet udeleže sej narodne kupščine. Tudi Hrvatski blok s Ste-panom Radičem .namerava priti s svojimi poslanci v Beograd, ker je uvidel •brezplodnost svoje dosedanje politike Na ta način bo tudi najjprej mogoče rešiti srbsko-iurvaitski spor in upati je, da se bodo naše politične razmere vedno bolj konsolidirale.
Italija, Vodja fašistov Mussolini je sestavil novo vlado. Ministrsko predsedstvo in zunaje ministrstvo je prevzel Mussolini sam. Na eni strani preti naišemu življu v izasedenem ozemlju s strani fašistov, ki imajo sedaj v rokah vso oblast, hudo zatiranje, na drugi strani pa je pričakovati, da se bo sedaj končno izvedla rapallska pogodba., ki so jo dosedaj fašisti kot neodgovoren element vedno zavlačevali. Sedaj pa pade vsa odgovornost na njih same in ne bilo bi v interesu Italije, če bi se z nadaljnm zavlačevanjem zapletla v spore ne le z Jugoslavijo, temveč tudi s Francijo in Anglijo, ki pozno sledita razvoju dogodkov v Italiji Italijanski fašisti so na povelje Mussolinija demobilizirali. Naši vladi je nova talijanska 'vlada izjavila potom svojega poslanika v Beogradu, da ždi Italija z nami živeti v miru in prijateljstvu. Pokazalo se ho, ali bodo tem .besedam sledila tudi dejanja,
Bolgarija. Bolgarski ministrski predsednik Slu minil ij &k y .ptride to dni v Beograd, da stopi v stik z našimi po-i . enimi ^’ogi. V Beogradu bo konfe-Bašičem in zunanjim ministrom Ninčicorn o bolgarsko-jngoslavenskih odnosajih. Bolgarija ždi stopiti z Jugoslavijo v dobre sosedne zveze in u-stvariti novo zvezo balkanskih držav. Njegovemu obsiku se pripisuje v političnih krogih velika važnost.
Grčija. Te dni se je mudil grški zu-nanj minister Pohitiš v Beogradu, kjer je konferirail s Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem o političnem položaju na Balkanu s posebnim ozirom na razmere na vzhodu, kjer skušajo Turki zopet zagospodariti v Carigradu in drugih pokrajinah. Razpravljalo se je tudi o trgovskih pogodbah med našo dkžavo in Grčijo, ki nam nudi prost izhod na morje preko Soluna. Odstavljenega grškega kralja Kon-stautma so obtožili kot glavnega krivca poraza v vojni s Turki. Obsojen bo v Odsotnosti, ker se ni odzval pozivu, da pride pred sodišče.
Turčija. Angoirska vlada s Kemal-pašo na čelu je odstavila turškega sultana v Carigradu ter razveljavila vse
pogodbe in konvencije, sklenjene po 20-marcu 1920. Sultan, se protivi odlokom aingotrske vlade ter ge izjavil, da bo zapustil Carigrad im se preselil v Indijo, kjer ima, še mnogo pristašev. Kemal paša 'je tudi zahteval, da morajo zavezniki (Angleži, Francozi in Itaijani) izprazniti Carigrad, čemur pa se zavezniki protivijo. Mirovna konferenca med Turčijo in drči jo se je morala radi Sprememibe vlade v Italiji preložiti za 10 dlni in se ho .vršila šele krog 15. novembra v Lausanni.
Na Angleškem se vrše hudi volilni hoji. Kdo bo 'zmagal, danes še ni mogoče trditi. Po dosedanjih rezultatih volitev se delavske stranke nazadovale in so zmagale le v par mestih, dočim so imeli v ostalih krajih večino kom z er-.vativci in narodni liberalci.
V	Nemčiji pripravljajo, kakor poročajo listi, nov monarhistični puč. Glavno ognjišče monarhistov je na Bavarskem, kjer hočejo zopet vzpostaviti kralja in priključiti tudi Tirolsko in po možnosti tudi celo Nemško Avstrijo. Ni pa verjetno, da bi se jim ta nakana posrečila.
V	Avstriji se vrši boj med vladnimi Strankami in socialnimi demokrati radi beneških konvencij, potom katerih naj 'bi se sanirale avstrijske finance. Socialni deanokratje se protivijo sprejetju teh konvencij, češ, da ogrožajo gospodarsko in politično neodvisnost Avstrije. Na -Dunaju se mudi posebna delegacija Zveze narodov, ki čaka na izid tega boja. Po izjiavah te delegacije bo 'zveza narodov prepustila Avstrijo, ee. ne sprejme teh konvencij, popolnoma njeni usodi in se za njo ne bo več Ibrigala, 'kar bi pomenilo za Avstrijo popolni polom in propad.
* Po sestanku Politisa s Pašičem in Ninčičem. Grški zunanji minister Po-litis je ob odhodu iz Beograda izjavil, da je popolnoma zadovoljen z uspehi svoje misije v Beogradu. Na koaterenci so bila rešena številna vprašanja ekonomskega značaja ter dosežen sporazum v vprašanju svobodnega pristanišča v Solunu, dalje glede položaja naše narodne manjšine v grški Makedoniji. Politis je bil tudi sprejet v av-dijenco pri kralju, ki se je živahno zanimal za vprašanje sporazuma med obema državama, tembolj — je dejal g. Politis — ker nas vežejo tudi dinastične vezi...
Domače vesti.
— Mačka posivela od strahu. Ka-tkor poroča »Jutranji List« je pri nesreči parnika »Hopelyn«, ki se ie zgodila nedavno pri Jarmonthu, neka črna mačka od strahu posivela. Vsekakor zanimivo, čeprav odgovornosti za to vest seveda ne moremo prevzeti.
— Odkritje strašnega zločina v Seliti. V Semti v Vojvodini so nedavno razkrili strašen zločin. Letošnjo spomladi so nekega jutra Sentjani našli v hiši obitelji Novak umorjene starca Janeža Novaka, njegovo ženo in malo hčerko njune hčere, sina Petra Novaka, trgovskega agenta, pa v nezavesti s prestreljen* nogo. Ko so Petra predramili, je izpovedal, da so v noči vdrli v njihovo hišo štirje oboroženi in v vojaško obleko oblečeni razbojniki, ki so ostale tri umorili, njega pa ranili. Policija in orožništvo je takoj uvedlo -preiskavo in izsledovanje zločincev, toda zaman. Sledni o razbojnikih ni bilo mogoče najti in tudi v hiši je bilo sicer vse v redu, vsa vrata zaklenjena ter nedotaknjen tudi denar in druge dragocenosti. To je vzbudilo že spočetka sum, pri nadaljni preiskavi pa se je iz mnogih znakov pokazalo, da mora biti sin Peter sam v zvezi z zločinom. In res, po aretaciji je Peter Novak priznal, da je očeta, mater in sestrino hčerko sam umoril, da bi tako prišel do premoženja roditeljev, ker je rabil nujno denar za pokritje neke defrav-dacije, katerega pa mn ti niso hoteli dati. Ranil je tudi sebe sam in sicer zato, da ne bi padel sum nanj. Bestijalni morilec lastnih staršev se bo te dni zagovarjal pred sentiško poroto.
m Mariborski klerikalci zopet v boju za Nemce. »Straža« si hoče na vsak način zasigurati mariborske Nemce za prihodnje volitve. Z vehemenco se je zagnala proti davku na nezazidane parcele, ki zadene pred vsem mariborske nemške bogataše, čeprav so v ob-
činski seji klerikalci tudi sami predlagali ta davek, samo v znižanem znesku 2%. Pred par dnevi je »Straža« obrala dr. Slokarja., češ da je šovinist, ker je zahteval slovensko govorjenje v gostilni Špaeeka, katerega je seve strašno zagovarjala. Najbrž misli, da si je s tem zasigurala njegovo kroglico za SLS. Spaček pa se ji smeji v pest in se je ravno te dni rajše vpisal v nemško politično društvo. »Straži« pa še ni dovolj narodnih junaštev. V včerajšnji številki se zavzema za nemškega nacijonalca Maksa Kovatseha, u-čitelja na državni trgovski šoli, ki je baje silno miren človek, velikanski strokovnjak in tak navdušen jugoslo-venski državljan, da se je baje že slovenski naučil. Ob sebi umljivo je, da je »Straža« pri tej obrambi Nemca s svojimi običajnimi psovkami obložila Slovenca, ki si je drznil objaviti, da poučuje na slovenski trgovski šoli Ne_-mec, ki smatra za umestno, ravno v teh dneh svoje nemštvo demonstrirati z vstopom v nemško bojno društvo dr. Muhleisna et cons. Ker »Straža« tudi trdi, da zna profesor Kmvatsch, ki je oči vidno s svojimi čudnimi slovenskimi prijatelji informiral njeno redakcijo in »Volksstimme«, slovenski, konstatiramo, da Kotvatsch ne zna slovenski in je to tudi sam priznal, ko je iskal pri mariborskem poročevalcu »Jutra« »zadoščenja«. Tudi pri političnem društvu Nemcev je vpisan z nemškimi črkami. Toliko, da ne bo več slepomišenja. »Stražo« pa lahko nemško politično društvo mimo proglasi za svoje — glasilo.
— V odbor nemškega političnega društva se je dal voliti tudi vinski trgovec Hausmanninger. Opozarjamo narodno zavedne gostilničarje in goste nanj in na njegove potnike.
— Sarajevske banke bodo zidale.
Sarajevske banke so se istotako kakor naše mariborske dolgo branile zidati nove zgradbe za svoje poslovne prostore in stanovanja svojega uradništva; sedaj pa so se, kakor poročajo Usti, vendar odločile, da prično zidati- Vsled tega se pričakuje, da bo prihodnja gradbena sezona tudi v Sarajevu živahnejša nego so bile dosedanje po osvoboje-nju, ko se tudi tam ni gradilo več kakor v Mariboru.
Ljutomer. Lep in dostojen je bil pogreb tako naglo umrlega viš. geometra Lojzeta Lušina, ki si je bil v kratki dobi svojega bivanja v Ljutomeru pridobil ugled kakor pri somišljenikih, tako tudi pri nasprotnikih. Udejstvoval se je posebno na polju komunalne politike, kjer ga bo občina še zelo pogrešala. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali: naraščaj Sokola, Sokol z zastavo, odposlanstvo požarne hrambe, po njegovem sodelovanju ustanovljena tržka godba, občinski odbor in številni njegovi tovariši in prijatelji. Ob grobu se je od njega poslovil župan g. Bebnik, ki je naglaševal njegovo delo za občino, potem star. Sokola Mike, ki je posebno povzdignil rajnkega ljubezen do domovine in naroda, in končno nadzornik g. Koropec v imenu prijateljev. Marsikatero oko se je orosilo ob spominu na prerano umrlega moža. Značilno za tuk. razmere je, da je kaplan takoj, ko je videl, da namerava starosta Sokola govoriti, zapustil pokopališče, ter potegnil tudi dekana — ki je obč. odbornik — s seboj. Sicer pa je tako najbolje. — Na tuk. dekliški pet-razrednici, ki se v vodstvu oddeli od deške, je imenovana za nadučitelj ico gdč. Mara Kocuvanova, učiteljica na Cvenu.
Razpust celjskih nemških društev.
Ker ne odgovarjata več pogojem svojega pravnega obstoja, sta se razpustili v Celju zopet dve nemški društvi. — Prvo je imelo pod firmo »Verband deutschvolkischer Gehilfen Cillis und Umgebung des Bundes deutschor Ar-beiter »Germania« svoj glavni sedež v Chebu, kjer ga je vodil zloglasni vsene-mec Stein. Drago društvo »Ortsgruppe CiMi des deutsehen National-Hand-lungsgehilfenvereines in Wien« je lovilo slovenske pomočnike, ter jih pre-obrazovalo v najstrupenejše renegate. Ustanovil je društvo neki prokurist tvrdke Daniel Rakusch. Iznajdljivi so bili ti celjski Nemci, da so mogli tembolj kazati nazunaj svojo pan germansko kri.
Roparski umor v Zagrebu. Kakor so razni listi že poročali, je izvršil krojaški pomočnik Hans Schrott v noči od 21. na 22. okt. pri svojem delodajalcu krojaču Stipotiču v Zagrebu na njegovih uslužbencih dvojni umor. Kakor je sedaj celjska policija dognala, se je morilec še isto noč odpeljal v Celje, kjer je prodajal dne 21. okt., Ico je bil ravno uršulinski sejem, ukradeno krojaško robo pri raznih celjskih krojačih ter se izdal za agenta iz Dunaja. Od 21. do 25. okt. je stanoval v gostilni Mohorič na Poljčanah, odtod pa se je odpeljal na Dunaj, kjer ga je policija po nekem srečnem naključju takoj aretirala. Vse v Celju razprodano blago je rešeno.
— Izzivanja nemškutarjev! Razni nemškntarski grajzlarji po deželi se še do danes niso mogli privaditi, da nemščina ni več trumf, in da naše vasi nimajo več nemških imen. In tako pač pride, da še danes dobiš iz bogve kakega kota Slovenije naznanilo, da je na pr. Johann Schauer, Gemischwaren-handlung in Tschermoschnitz. Ni dovolj, da so ti ljudje pred in med vojno terorizirali naše ljudstvo, bi najbrž to še danes radi. Mi ne damo več pačiti svojih imen. Komur ni za nas in naša imena, naj gre, od koder je prinesel svoj punkelc. Ta vrsta ljudi je obogatela od naših žuljev, v zahvalo zato pa zdaj pačijo svoja in naša imena, govore le nemško s svojo deco in za nove razmere in državo sploh nimajo dragega kot pomilovalen nasmehljaj in skomi-zanje z rameni. Nemškutarenja in pačenja lastnih slov. imen mora biti enkrat konec. Dolžnost našega časopisja in naših inteligentov je, da brez usmiljenja razkrinkujejo take izrastke in ljudstvo očistijo narodnih peg. Na dan toraj z raznimi nemškutarji po deželi, kdor ni z nami, je proti nam in rak naj ne je našega kruha!
— Sprememba voznega reda. Od 5. novembra nadalje so izostali sledeči potniški vlaki: Ljubljana g. k. — Maribor g. k. vi. 42, Slov. Bistrica—-Mesto vi. 1133, 1135, 1134, 1138, Grobelno—Rogatec 1333, 1337, 1334,1338, Ljubljana— Vrhnika vi. 143. Zato pa vozijo dnevno-redno sledeči potniški vlaki: Ljubljana g. k.—Maribor g. k. vi 42-a (iz Ljubljane 5.24, v Maribor 9.33, Slov. Bistrica—Mesto vi. 1133-a, 1135-a, 1134-a, 1138-a, Grobelno—Rogatec vi. 1335, 1336, Ljubljana—Vrhnika vi. 1431-b. — Tekture k stenskim voznim redom se dobijo pri osebni blagajni I. na g. k.
— Invalidski shodi se vrše: V nedeljo dne 12. nov. 1922. v Selnici ob Dravi v hiši gosp. Jakoba Čaplo ob 2. uri popoldne; v nedeljo dne 19. nov. 1922. v Sv. Duhu-Loče pri Poljčanah v gostilni gosp. Antona Bračuna (ob 11. uri dop.); v nedeljo dne 26. nov. 1922. v Šent liju v Slov. gor. v gostilni gosp. Baumana (ob 8. nri zjutraj), in isto nedeljo dne 26. nov. 1922. pri Zgornji Sv. Kungoti v gostilni Vaupotič (ob 3. uri pop.) Dnevni red: 1. pomen organizacije. 2. Udruženje vojnih invalidov v državi SHS, 3. novi invalidski zakon, 4. izplačanje zaostalih doklad, 5. invalidski domovi in zdravilišča, 6. prosta vožnja po železnicah, 7. raznoteroti. — Invalidi vdove in sirote! Vsi na shod, gre za vaše interese!
— Začetek pouka na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru. Vsi učenci ki so vložili prošnje za sprejem v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zglasijo zanesljivo v petek, dne 17- novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkciji (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kdaj imajo polagati sprejemni izpit prosilci, ki so absolvirali samo kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki se jim dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni izpiti se vršijo v soboto, dn 18. novembra. Ura se naznani pri zglasitvi. V nedeljo, dne 19. novembra je slovesna otvoritev nove šole in v pondeljek, dne 20. novembra prične redni pouk.
m Osebna vest. Stalno sta v pohojena Ivan Jurca, uradni sluga pri okr. davčni oblasti In Anton Aleš, viš. jet-niški paznik v Maribor i.
Zaupniški shod mariborske oblastne organizacije JDS. Ob priliki strankinega zbora celjske Krajevne organizacije 30. okt. sporazu mejo se je načelstvo oblastno organ., za 1.2. nov določeni za-upniški shod preložiti do popolnega razčišoenja političnega položaja. Dne
12. nov. se vrši v to s vrbo seja načelstva oblastne organizacije, da določi dnevni red in dan sklicanja zaupniške-ga shoda. Vse krajevne organizacije naj porabijo čas do zaupniškega shoda stranke s popolno notranjo ureditve lokalnih organizacij. Uvažujejo naj verjetnost razpisa volitev v oblastno skupščino in pretresajo o pripravljalnih korakih za iste.
— Razporoke v Vojvodini. V zadnjem času je v Vojvodini silno naraslo število tožb za ločitev zakona; to pa vs'ed tega, ker se razprave zaključujejo primeroma jako hitro — tekom 5 do 8 tednov Ta brzina je tako dvignila razporečno manijo, da tekajo ?akonci žo za vsako malenkost na sodišče vlagat tožbo za razporoko. aal-ije čase izreka novi.adsko sodišče p) 40 do &0 ra/sodb o blitvi zakone Tekom letošnjega leta se je v Vojvodini ra/pora-čilo že preko 1000 parov.
— Prometna kriza v Nemčiji. Vsled stalnega padanja nemške marke grozi Nemčiji gospodarski poiom, eegar predznaki se kažejo tudi že v prometu. Med dragimi je te dni ustavila obrat najstarejša železniška proga v Nemčiji, lokalna železnica med Niirnbergom in Fiirthom. To je bila prva železniška proga v Nemčiji, otvorjena leta 1835.
o Sokolsko društvo v Hočah vpri-zori v nedeljo, dne 12. t. m. žaloigro »Mlinar in njegova hči« v Sokolskem domu in sicer ob 3. uri popoldne in poi 8. uri zvečer, na kar opozarjamo občinstvo in bratska društva. Zdravo!
m 151 gostilniških koncesij je ukinilo mariborsko okrajno glavarstvo izza prevrata, podelilo pa ni nobene nove.
m Petdesetletnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru se bo obhajala v. nedeljo, dne 19. novembra t. 1. v zvezi s slovesno otvoritvijo srednje kmetijske šole v Mariboru. Želeti je, da se redke slavnosti udeleže razen zastopnikov oblasti in uradov, kmetijskih šok kmetijskh korporacij in listov, narodnih poslancev itd., tudi kmetovalci, bivši u-čenci odnosno absolventi te najstarejše jugoslovanske kmetijske šole in kmetijski strokovnjaki sploh- Ker iz umljivih' razlogov ne	bo	mogo-
če vabiti vsakega posamezno, naprošajo se tem potom vsi prijatelji šole, zlasti absolventi mariborske šole iu kmetijski strokovnjaki, da blagovolijo ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporočiti svojo udeležbo povodom petdesetletnice tega zavoda najpozneje do 12. novembra. Podrobnosti se še objavijo.
— Veselice v Nemčiji prepovedane. Nemško notranje ministrstvo je z ozirom na katastrofalni gospodarski in finančni položaj države prepovedalo do nadaljnega vse zabave, veselice itd. Dober izgled bo spomnil menda tudi Avstrijce, da bodo uvideli potrebo treznosti in dela, ki ga Avstrijci cči-vidno niso navajeni. — Sicer pa bd tudi pri nas nič ne škodilo, če bi bilo malo manj hrupnih veselic in zabav, pa več treznega dela.
— Na Rečici v Sav. dolini je 1. novembra umrla v visoki starosti 83 let znana občespoštovana gospa Nežika Terčak, p. d. čujež, mati g. nadučitelja Josipa Terčaika. Naj v mira počiva!
— Pošiljanje denarja po pošti. Glasom naredbe poštnega ministrstva se lahko pošilja od 1. t. m. naprej po poštni nakaznici do 5000 din. Dosečiaj je znašal maksimum samo 2000 din.
— Povodnji v Srbiji. Vsled neprestanega deževja so narastle reke v Srbiji in mestoma že prestopile obrežje. Morava je povzročila že mnogo škode. Lim je pri Prijepolju odnesel polovico lesenega mostu, zato je promet s Plev-Ijem prekinjen.
— Za zdravljenje pijancev. Naše ministrstvo narodnega zdravja namerava osnovati v Beogradu dispanzer za zdravljenje pijancev in za pobijanje alkoholizma. Slični zavodi obstojajo v vseh kulturnih državah.
m Predrzno izzivanje! Na Rotovškem trgu v Mariboru je neka gostilna, kjer natakarica dosledno odklanja slovensko občevanje s strankami, češ, da ne zna. V Radvanju se je minolo nedeljo pri Anderletu vršila šolska veselica; natakarice so naravnost izzivalno govorile z gosti samo nemško. Naši nemškutarji bodo tirali stvar tako daleč, da bo slovensko občinstvo prisiljeno seči z vso energijo po samopomoči!
m Podraženje mleka na našem trgu se navadno pripisuje kmetom. Poizvedovanja pa so dognala, da kmetje mleka ne prodajajo nič dražje, pač pa ga podražujejo razne branjevke s preku-povanjem. Po deželi imajo svoje ljudi, ■ki mleko pri kmetih zbirajo in ga potem donašajo v mesto, kjer ga prodajajo po 16 do 20 K liter, dočim plačajo kmetu, kakor prej po 10 K. Oblasti so rpodvzele korake, da to postopanje preprečijo in krivce izroče sodišču.
— Gospodarske šole v češkoslovaški. Glasom izkaza državnega statističnega urada je bilo leta 1921-22 na Češkoslovaškem 206 gospodarskih šol in sicer: 148 poljedeljskih, 12 sadjarskih in vrtnarskih, 38 gospodinjskih in S gozdarskih šol. Sole je obiskovalo 8335 učencev in 1315 učenk.
m Pobijanje draginje v Mariboru. Končno so tudi v Mariboru začeli pobijati draginjo. Dasiravno je to že precej pozno v primeri z drugimi mesti, kjer so občine same pričele to nehvaležno akcijo, vendar upamo, da bomo tudi v Mariboru kmalu dosegli glede padanja cen ostala mesta. Policijski komisarijat je pozval zadrugo gostilničarjev in kavamarjev, naj nemudoma zniža cene jestvin in drugih gostilniških in kavarniških dobrin primerno cenam moke, kave, sladkorja itd., ki so v zadnjem času padle za 30%. Enak poziv je izšel tudi na peke, ki so cene kruhu sicer znižali za 4 K pri kg, žemlje pa so ostale pri stari ceni. Moka je u«d tem padla najmanj za 19 kron pri kg Torej morajo pas i temu primerno tudi cene krtrhu. Tudi mesarji niso pozabljeni. Kljub padem iu cen živini in splošnemu nazadovanju draginje so ostale cene mesu (tudi pri mestni klavnici. kr naj bi bi er dnrgi.n /a vzgled) nerapremenjene. Posebno odemštvo pa uganjajo mesarji pri mesu nižje vrste ta pri drobovini, kamri o0 cene navili kar najvišje (vamor na m' stanejo že 30 K!) Javnost pa je preprčana, da bi mesarji tudi pri bolj »kristjamskem« •dobičku še vedno lahko v dovoljni meri uživali dobroto vinskih goric. Vsr, ki ee temu pozivu ne bodo odzvali, bodo predani državnemu pravdništvu, ki bo postopalo v smislu zakona za pobijanje draginje. Vsa javnost toplo pozdravlja to akcijo kr upa, da bo s primernim pritiskom dosegla uspeh.
Ptujske vesti.
Državna realna gimnazija v Ptuju.
{Pojasnilo o naročenih in plačanih kartah.) Vsled razpisa predsedništva deželne vlade za Slovenijo z dne 16. 11. 1920 št. 12350 je ravnateljstvo naročilo 340 kart za profesorje in dijake dne 2. dec. 1920 ter obenem nakazalo zne-eek 2108 K na predsedništvo deželne vlade. Dne 5. maja 1921 je ravnateljstvo prosilo, naj se karte dopošljejo do konca šolskega leta. Dne 21. 9. 1921 priporočena vloga na predsedništvo pokrajinske uprave v Ljubljani, dne 28. marca 1922 na g. pokrajinskega namestnika ministra Hribarja istotako priporočeno. Na nobeno teh vlog ravnateljstvo ni dobilo odgovora. — Ker dijaki povprašujejo po kartah in ker odhajam iz Ptuja, zato smatram za svojo dolžnost, da obvestim starše in ■dijake o stanju te zadeve, da ne bodo krivili profesorja, ki je zbiral denar aia karte, ali mene. Fran Vajda, dosedanji ravnatelj državne realne gimnazije v Ptuju.
Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Ptuju priredi ciklus predavanj in sicer: 1. Dne 9. nov. 1922. g. Vajda, gimn. ravn.: Moderno šost vo; 2. 16. nov.: g. Uratnik Filip: Socijalizem in njega cilji; 3. 23. nov.: g. dr. Staher B.: Tuberkuloza in nje pobijanje. 4. 30.
g. Komavli V.: Narodnostno vprašanje in socijalisti; 5. 7. decembra: g. Uratnik: Organizacija kot pomožno sredstvo za dosego ciljev socijalizma; 6. 14. dec.: g. dr. Vrečko: Venerične bolezni; 7. 21. dec.: g. Uratnik: Povojni gospodarski položaj Evrope; 8. 23. dec. g. dr. Vrečko V.: Alkoholizem in njegov škodljiv upliv na človeški organizem; 9. 4. januari ja 1923.: g0sp. Čopič: Modema država; 10. 11. jan.: g. Uratnik: Stanovanjska beda in nje odstranitev. — Predavanja se vrše ob navedenih dnevih, vsakokrat ob 'A S. uri zvečer v Glasbeni šoli. Za kritje režij-
skih stroškov se bo pobiralo 1 dinar vstopnine.
— Meje v Prekmurju so definitivne.
Liga narodov poroča v svojem glasilu, da je glede spremembe me j med Madžarsko in Jugoslavijo v Prekmurju skušala posredovati za mirno medsebojno ureditev vprašanja. Ker pa ni prišlo do sporazuma, je zadevo izročila veleposlaniški konferenci, ki na nima o zadevi več odločati, ker je razmejitvena komisija že izvršila delo in postavila mejnike. Današnje meje so definitivne.
Prekmurske novice.
— Za gradbo žel. Murska Sobota— Ljutomer—Ormož je prispela dne 3. t. m. večja komisija v Ljutomer, da odloča končno o poteku trase. Opaziti je že neke priprave na gradbo; privaža se razno orodje itd. V se kaže, da se tromo vendar enkrat rešili neznosnih prometnih težav.
Dopisi.
Celjska mestna elektrarna. Občinski orli h}r je v eni zadnjih se j sklenil, da pusti mestna elektrarna .tehnično in knjigovodstveno natančna revidirati po strokovnjakih iz Ljubljane. Ta revizija se je te dni končala in odkrila zlasti v knjigovodstvenom oziru več nedostat-kov. Najbrž že v prihodnji Seji bo odsek za podjetja podal obširno poročilo obeh revizorjev ter stavil primerne predloge, da se bo vršilo obrarovanje v bodoče eksaktno in na modernejši podlagi.
Slovenska Bistrica. V proslavo 10-letnice bitke na Kumaaovem je bila v torek, dne 24. okt. ob 8. uri zjutraj da-dovana v farni cerkvi daritev, Ki so ji prisostvovali zastopniki uradov in vojaštva ter učiteljstvo s šolsko mladino. — Mestni aprovizacijski odbor se je razširil — pritegnili so se še sledeči gg.: Antolič Vekoslav, Kolarič Jurij, Marinšek Anton in Žurman Jos. Odbor se je sledeče konstituiral: predsednik Lorger Edmund, podpredsediik Dorn Josip in tajnik Sajko Matija. — Mestni občinski odbor je sklenil v svoji seji, dne 27. oktobra t. 1- da se bodo dali računi tukajšnjih obrtnikov, ki so bili predloženi po dokončanem popravljanju mestnega magistrata, klavnice in ene mestne hiše, ugotoviti potom gradbenega inženirja iz Maribora in to v navzočnosti župana Danijela Omerza ter občinskih odbornikov Grila, Justineka in Kosa. Le tako priznani računi se bodo plačali. Glede hiše št. 159 se je ponovno sklenilo, da se proda, ker je potom izvedencev dognano, da bi temeljita popravila zelo dosti stala — kar bi bilo le v škodo občine. Izkupiček kupnine pride v ubožni sklad mesne občine, letne obresti se bodo porazdelile med mestne ubožce. V isti seji se je živahno razpravljalo o u-stanovitvi meščanske šole v Slovenski Bistrici. Vsi odborniki so izrazili mnenje, da bi bila otvoritev take šole za -el slovenjebistriški okraj izrednega pomena. G. županu se je dalo pooblastilo, da vse potrebno poizveduje zlasti glede šolskih potrebščin in drugih izdatkov ter da o tem v prihodnji seji obširneje poroča.
Marenberk. V nedeljo, dne 19. okt. 1922. go jo sestal v Mareorberku pod predsedstvom pokrovitelja gospoda okrajnega glavarja Dr Marka Ipavica odbor za zgradijo meščanske šole za marenberški okraj. Razmotri vala so se vprašanja glede zagotovitvi potrebnih sredstev, ter glede kraja, kjer bi naj stala meščanska šola. Iz izjav posameznih zastopnikov, iz okraja je razvidno, da se prebivalstvo zelo zanima za ustanovitev prepotrebne šole za ta okraj in da je tudi voljno, v to svrho žrtvovati potrebna sredstva. Prihodnji sestanek se vrši dne 25. novembra 1922, ter je upati, da se storijo tokrat že odločilni sklepi in da se s prihodnjim šolskim letom otvori tudi v Dravski dolini prepotrebna meščanska šola.«
o Sokolsko društvo v Središču naznanja, da se vrši v soboto 11. novembra v dvorani Sokolskega doma koncert Glasbene Matice iz Maribora. Ker je obratno ravnateljstvo dovolilo, da se ustavi te dan nočni brzovlak tudi v Središču in je s tem dana ugodna zveza za povratek proti Mariboru, vabimo bratska društva, da se to prve slav-nostne prireditve v našem domu udeležijo. Za event. polovično vožnjo sledi pravočasno obvestilo.
Iz Konjic. Povsodi po Sloveniji se opaža nekako jednakonierno razvijajoče se življenje na vseh poljih, le naše Konjice ti nudijo posebnost svoje vrste. Ze ozkotirna železnica (modrost in dalekovidnost starih tržanov) je nenavaden pojav in priča, da se v tem delu sveta živi povsem drugače. Spričo tako ozkih komunikacij z ostalim svetom je pač naravno, da m*lo vemo o političnem gibanju izven naše okolice, o socijalni akciji oddaljene vlade, o novih gospodarskih pojavih in različnih drugih iz-premembah današnjega sveta. Tuiec, ki pride k nam, se čudi, da mi ničesar ne vemo o boju proti draginji, o padanju cen in dvigu naše krone, kajti konjiški trgovci so kljub naročevanju blaga iz „inozemstva* vedno in povsod neobčut-l|ivi, kadar bi šlo za znižanje cen. Le enkrat smo šli z ostalo državo v istem tempu in sicer, ko je padec krone povzročil katastrofalno podraženje življen-skih potrebščin. Tedaj si videl, kako je utripala krona na m sti, sladkorju in moki. Žalostne povojne razmee so tudi pri nas pokazale rane v družabnem in gospodarskem življenju Poleg starih solidnih trgovcev se je v povojnem kaosu ugnezdilo n kaj špekulantov in verižnikov, ki hočejo postati celo glasniki konjiških trgovcev ter tako diktirati dnevne cene brez vsakega socijalnega čuta. Ta način izkoriščanja konzumenta okužuje vse gospodarsko in družabno življenje. Ce se je gospodarsko življenje tako razvilo, da konzumenti potrebujejo gotovih posredovalcev med seboj in producentom, naj se bi to vršilo s trgov, sko moralo, to je, naj bi se prodajalo pošteno blago brez preiiranih dobičkov in brez nevarnosti uničenja drugega sloja, ob enem pa bi se ne smelo zavlačevati ozdravljenje našega skupnega narodnega in državnega življenja. Prepričani smo, da se bo to ozdravljenje v doglednem času tudi izvršilo, ko bo zdravo življenje različne nepridiprave izločilo kot gnile tvore.
Od sv. Barbare v Slov. Gor. Pred nar dnevi je b.l tukaj shod invalidov. Govornik je pobiral tudi od invalidov prispevke za invalidsko organizacijo. Bilo je precej invalidov, večina posestniki. Govornik je razmotrival različne potrebe invalidov, zahteve na vlado itd. Napadal je med drugim uradnika od dkr. gl. Maribor, da je dal rubiti neko vdovo invalida. Mnenja smo, da tudi invalidi spadajo pod enake zakone kakor drugi državljani in upamo da govornik z enakimi govori ne pride več.
Gospodarstvo.
Stanj® našega papirnatega denarja.
Kadar si ogledamo žalostno stanje, naria, nas obdaja vsakokrat nekak čut, kakor da bi nas sram bilo pred njim. v katerem se nahaja naš drobnejši po-pirnati denar, osobito pa večji del di-Stisnjen, na različen način pripomnjen, lomljen, utrgan in pretrgan, zalepljen, prelepljen, preluknjen, oguljen, razče-san, uhast, prevlečen s sivo, umazano plastjo, pod katero se rumeni tisk komaj še vidi in spozna, nudi se dinar našemu očesu kot nekaj ogabnega, zoprnega, kar nam sega do želodca. Hrapava površina prepreči hitrejše štetje tega denarja, ki se dozdevno kakor prilepljeno drži drag drugega in kar pro-vzroča pri štetju izgubo časa in nevoljo. Ako se podamo dopoldne ia trg. o-l«'1 zn jemo čestokrat, kako brezobzirno ravnajo z denarjem razne prodajalke z dežele. Vse povprek stisnejo in stlačijo v različne novčani re in celo v kropiti h ali v žep ali v kak robec, kakor da bi vse smetje bilo. Vidi se pa tudi mnogo gospodinj in služkinj prihajati na trg z majhno, tesno denarnico, v kateri nosijo papirnat denar tesno nabasan in stlačen. Drugi ljudje zopet po-bašajo ta denar malomarno v tesne že-P3 telovnika in ni čuda potem, da ta denar seveda ne more boljše izgledati kakor vlažne krpe. In če vstopiš v to-bakanro ali pekarno, zapaziš tudi tukaj, v kakšnem neredu ležijo vse novčanice v predalcu. Kdor bi se pa hotel i« rodoljubja pečati z zlaganjem vseh teh v velikem številu raztresenih ali nakupičenib novčanic, poslužiti bi se moral pri tem delu pač gladilnika.
Seveda se mora prida, i, da se vsled
pomanjkanja primernega kovanega denarja papirnati dinar največ v prometu uporabi, ter da se ta zategadelj tudi najprej obrabi in to v toliki meri, pri njegovem potovanju v prometu, pri njegovi izdaji in njegovem sprejemu postanejo težkoče vedno večje, kar se več ne ve, pri kateri stopnji obrabe se ta denar ne sme več sprejeti, oziroma že odkloniti.
Ako se n. pr. kak javen nasad kot obče imetje priporoča varstvu občinstva, zakaj bi se enako priporočilo odreklo denarju 1 Denar je kot gospodarsko blago obenem javno imetje, obče blago; kajti denar* je vseh, oziroma je vsakogar, v čegar posesti se zakonitim potom nahaja. Ako se bode toraj z denarjem še nadalje tako brezobzirno ravnalo, se bo ta tudi pred časom obrabil, oz. polagoma izgubljal. Na ta način pa se zmanjšuje narodno premoženje, škodo trpi občinstvo, korist pa vleče državo.
Dobro ali slabo stanje, v katerem se nahaja denar, pa se smatra tudi kot merilo kulture dotičnega naroda.
Kdor je n. pr. že kdaj bil v Italiji, temu ni ušlo žalostno stanje, v katerem se nahaja devetdeset odstotkov tamošnjega bakrenega drobiža po pet cente-zimi. Skrivljen, zavit, razbit, obtolčen, poln grč, zarez in lukenj, priča ta denar jasno o kulturi, pokončevalnosti in opustoševalni strasti tega naroda.. A mi ne smemo nikdar slediti takemu vzgleda in naj bi si vsak posameznik že iz narodnega ponosa prizadeval, ravnati lepše z denarjem, tem najvažnejšim menjalnim in prometnim sred-stvomr, da nas ne bo treba sram biti pred tujimi narodi, ki naš denar tudi v roke dobivajo.
Ako si pri današnjih cenah ne more vsakdo usnjate listnice nabaviti, naj bi svoj denar vsaj v kakšen zavitek iz trdega papirja polagal. Najboljše pa bi bilo, ako bi tovarne za papirnate izdelke izgotovile listnice iz trpežnega trdnega temnobarvnega papirja po primerno nizki ceni. Takšne listnice pa bi smele biti le tako velike, da bi se v njih manjši denar razgrnjen, desetak enkrat, stotak pa križem pripognjen shranil. Čeravno bi se denar* v naglici ne mogel v tako lepem redu položiti v listnico, da se kos za kosom lepo krije, vendar bi bil denar bolje obvarovan pred nadaljnim neumestnim ravnanjem, pred poškodbo in uničenjem.
Morda bi merodajne oblasti mogle s primernim podukom n. pr. času iškim potom opozarjati občinstvo na nedo-pust slabega ravnanja z denarjem; učitelji bi naj mladino primerno podnče-vali in slednjič bi naj naši časniki od časa do časa tozadevne članke prinašali. V društvih pa bi se člani lahko zavezali, da pazijo drug na drugega, kako vsak svoj denar shrani, nemarneže pa potem obsodi na globo v korist kak-žne družbe. (Slov. Matice CM družbe itd.)
Vlada bi morala izdati naredbo, da se preveč obrabljen popirnat denar iz prometa vzame, pa tudi naredbo, ki natančneje določa, kaj, koliko in na katerem mestu denarja ne sme nič manjkati da se ga ne smatra kot manjvrednega in za promet nesposobnega.
Ako pri našem papirnatem denarju manjka en vogalček ali on košček od roba, ali pa je na mestu, kjer se ga prelomi, vsled obrabe vendar enkrat nastala luknjica, potem se ga navadno ne ne sprejme več. Zakaj? Jeli morda materijalna vrednost popir ja na sebi tako ogromna? Če se na Angleškem tamošnji bankovec pretrga v dve enaki polovici, ima vsaka polovica še svojo vrednost za sebe in kroži v prometu se nadalje. V Italiji — ki si je sicer naj ne jemljemo za vzgled — pa vrednost bankovca ni zmanjšana, kadar mu manjka en košček, da le ta košček ne manjka iz serijske številke.
Do izdaje nove emisije našega po-pimatega denarja bo pa morda še precej časa poteklo. Obvarujemo torej koli kor mogoče dosedanji v prometu se nahajajoči papirnati denar kot naše skupno preomženje in sčistimo ga bolje pred nadaljno zlorabo, ker je to naša dolžnost, ki nam jo veleva že dostojnost naše države, in ker tvori stanje denarja, kakor že rečeno merilo za kulturo naroda.	Josip Milkovič.
—O—
g Produktna borza v Novem Sadu,
6. nov. Pšenica baoka335, sremska 337, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 238, sremski 240. fižol (novi) beli 300, pisani 290, moka št. 0 bačka 492, za kuho 467, krušna št. 6 417, otrobi pšenični 142, mast svinjska ab Bačka 27, zelje bačko y glavah 85, orehi bosanski 450, čebula 310. Tendenca stalna.
g Cene zemljišč posestvom in hišam so pričele padati v 1. 1920. v Ameriki in na Angleškem v 1. 1921 v Franciji ter v 1. 1922. v Italiji, Zemlj. oosestva in stavbe v mestih na Italijanskem, zlasti v Julijski Benečiji, ki so se v 1. 1921 cenile na 100.000 lir, se sedaj ne morejo prodati za 35.000 lir; torej so cene tem predmetom padle skoro za dve tretini. Isto padanje cen zemljiškim posestvom in hišam, pričakovati je sedaj tudi v Jugoslaviji, ker je pomanjkanje denarja, visoka obrestna mera, bode marsikoga prisilila prodati svoje nepremičnine.
g Pomanjkanje premoga na Madžarskem. V zadnjem času je zavladalo na Madžarskem občn+no pomanjkanje premoga. Vsled tega so znatno skrčeno uradne ure pri vseh javnih uradih, ves promet pa je začasno za dobo dveh tednov omejen na najmanjšo potrebo. Na glavnih progah vozi dnevno samo po eden vlak, na stranskih progah pa ie vsak drugi ali tretji dan. Pomanjkanje jpremoga je nastal^ vsled dolgotrajne rudarske stavke, vsled česar je produkcija premoga silno padla, dočim se je potreba z mrzlejšo dobo znatno povišala.
g Trgovina z vinom v Dalmaciji. —
Glasom obvestila pokrajinske uprave oddelek za trgovino in industrijo za Dalmacijo, trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani je preostalo v Dalmaciji starega vina še okroglo 15.000 hi. Izvoz vina je v zadnjem času popolnoma zaostal, tako da je omejena trgovina z vinom le na kouzum v pokrajini. Vzlic temu vinske cene niso popustile. Trgatev je končana povsod, izvzemši Vis. Grozdja so se prodale le male količine v Neretvi in sicer 7 do 8 K kilogram, z. moštom in mladim vinom pa še ni ni-kake večje trgovine.
g Izjava finančnega ministra dr. Kumanudija. V razgovoru z zastopnikom »Prager Tagblatta« je finančni minister Kumanudi izjavil na tozadevno vprašanje, da naša država ne išče posojila na Češkoslovaškem. Pač pase pogajajo zastopniki češkoslovaških bank z jmgoslovenskim bančnim konzorcijem v Beogradu glede bančnih kreditov pod garancijo obeh držav. Ti krediti se bodo porabili samo za investicije. Kar se tiče Avstrije, je ir. Ku-manudi izjavil, da je v interesu naše države, če imamo ob strani močnega soseda, s katerim hočemo živeti v dobrih trgovskih in prijateljskih odno-šajih. To pa ne le kot dobrega konzumenta, marveč tudi za to. ker nas veže Avstrija s Češkoslovaško.
g Hmelj. 21. brzojavno tržno poročilo. Numberg, dne 4. novembra 1922. Prodanih 300 hal. Cene za 2500 M višje. Dne 1. novembra po kakovosti od 30 do 70.000 M za 50 kg.
Kmetovalci in vinogradniki! Daj-unto se vendiar povprašati, zakaj je rav-
no sedaj padec ceni Zakaj pa se to ni zgodilo pred li nekaj (pozneje! Seveda ker ima sedaj ravno kmet kaj prodati! O, ko dobi tvoje pridlelke celo po znižani ceni veletrgovec v roke, takrat se bodo cene zopet dvignile. Se dela mogoče to v prid kmetu! Ne, ampak veletrgovcu. Kakšne so bile cene skoro celo leto ,za nakup živeža itd. Ali pa cene za galico, zadnji čas že 50 do 60 kron kg. In kakšne cene so sedaj za živino! In za dinge tvoje pridelke! Ali prideš na ta način mogoče do pokritja svojih groznih stroškov! Ne! Kaj pa delate vi, naši poslanci, da ne vidite, kako se s kmetovalcem ravna! Prišli bodo zopet volitve, takrat se bodete zopet potrudili za kmetom in mu vse dobrote obljubili, da vas naj voli. Kmetovalci in vinogradniki pri Sv. Trojici v Halozah.
Selitev ptic.
Na jesen odlete jate ptic. Kam lete! Na zemlji so 4 opazovališča ptičje selitve: Possirten v Vzhod. Prusiji, Aberdeen na Škotskem, Vijborg na Danskem in Budimpešta. Tam so po dolgoletnih opazovanjih dognali, da lete vse ptice v jeseni od' severozahoda ali severovzhoda na jfugovzohd ali jugozapad v smeri Bospora, Male Azije in Afrike. Nekatere ptice prelete prav v Južno Afriko in prelete do lO.OOO km.
Na skrajni severni točki Nemčije je med Vzhodnim morjem in Kairskim morskim zalivom ozek jezik, včasih le uro hoda širok, a 3 do 5 dni pešlioje dolg. Ves jezik pokrivajo le visoke mase morskega peska. Kupi so visoki 3 do 4 velikomstne hiše ena vrhu druge. V i-harji prenašajo te kupe in je pesek zasul že skoro vse vasi. Le še 4 vasi se drže. Največja vas se zove Bossittn. Tam ima ornitolog (ptičjeslovec) prof. Thier-nemann že 20 let stojo opazovalnico. Ptice lete kolikor dolgo možno preko kopnega, da lahko počivajo. Preko Rossittena lete ptice iz Skandinavije, Rusije in Finske, Vsak dan jih prileti 'blizu 300.000. Opazovalnica lovi ptice, jim deva na noge obročke z napisom »Rossitten-Germania« s številko iti jih izpušča. Vsaka številka se vpise z dotičnim 'dnem. Ako takega ptiča kje ujamejo, sporeče v RotssLtten, kje in kdaj so ga ujeli. Tako so dognali selitveno smer ptic. Vsako leto markirajo po o-pazovaiiščih mnogokrat po 10.000 ptic. Odgovorov je le malo, a dovolj za znanstvenike. Ako Ibi kdo v Sloveniji slučajno vjel ptico s tako marko, naj sporoči opazovalnici, kidaj (dan in uro) in kje jo je vjel! Naslov je na obročku.
Ne puščajmo izpranih gnojišč.
Neprestano deževje nam je prizadelo velikansko škodo, ki se pozna povsod na naši kmetiji. Še to malo otave, ki je zrastla po dolgotrajni suši, nismo mogli spraviti brez kvare pod streho. Ogromna je škoda, ki so jo prestali naši vinogradi, in neprecenljiva je škoda, ki se je napravila pri raznih sadežih po naših njivah in drugih zemljiščh- Največ so trpeli kraji, kjer so prišle vrh vsega še povodnji, usadi id. Prej silna'suša, sedaj pa ta dolgotrajna moča. Dve težki uimi v enem letu!	s
Poleg teh različnih škod, ki jih trpi-
mo sedaj že drugo leto, imamo pa še eno škodo, za katero se navadno nihče ne zmeni, ki je pa v naših razmerah silno občutna in ki znaša tisoče in tisoče denarja. To je škoda po naših gnojiščih, ki jo trpimo zaradi neprestanega deževja in nalivov. Po brezštevilnih naših gnojiščih nam leži moker in izpran gnoj, dočim je nastala gnojnica odtekla in se za vedno izgubila. Kdo razmišlja to škodo, ki jo trpe naša gnojišča in naši gnojni kupi? — In vendar je to ogromna škoda za vse naše ‘kmetijstvo. Koliko več bi se dalo pridelati prihodnje leto s to gnojni-eo, ki je v deževju odtekla po cestah in cestnih jarkih v bližnje potoke in druge vode. Kolike vrednosti so šle pri gnoju v zgubo! Koliko več bi bil vreden gnoj, ako bi se bile v njem ohranile vse te neprecenljive množine redilnih snovi, ki jih je odnesla voda. Že ena sama vas ima velikansko škodo, kaj šele vse številne vasi, ki jih imamo po naših krajih!
Le tam, kjer so gnojišča zavarovana pred odtekanjem gnojnice, kjer imamo dobro urejena gnojišča in prav izpeljane gnojnične jame, v katere se lahko sproti odteka gnojnica, ki nastaja z izpiranjem gnoja, le tam se je moglo zabraniti to izgubo, drugod so pa šle povsod neštete vrednosti v zgubo.
In posledica? Poznala se bo povsod, na njivah, na travnikih, pri živinoreji in nazadnje v žepih naših težko prizadetih gospodarjev. In zakaj? Zato, ker se še vedno upiramo napravi dobrih gnojišč in gnojničnih jam. Kdaj bomo izpregledali?
Razno.
— Naši delegati za mirovno konferenco v Lausanni. V informiranih krogih govore, da bodo na mirovni konferenci v Lausanni zastopali našo državo minister zunanjih zadev dr. Ninčič, poslanik v Parizu dr. M. Spalajkovič in poslanik v Sofiji Milan M. Rakič.
*Sultan odstavljen. Iz Carigrada javljajo, da je narodna skupščina v Angori proklamirala odstavitev sultana. Naslednika ni imenovala, pridržala pa si je pravico, izvoliti državnega poglavarja brez dinastičnih pravic Država se bo imenovala odslej mesto »Otomansko cesarstvo« — »Turška država«, kar pomenja proglasitev republike.
— Grozen samomor je izvršil te dni nek Reinhard Kemler v Diisseldorfu. Sedel je na vojaško granato ter prižgal vžigalnp vrvico. Njegova nevesta in njena mati sta ga hoteli rešiti skupno z nekim njegovim prijateljem. Toda bilo je prepozno. V trenutku, ko so vsi trije prihiteli do njega, je eksplodirala granata in raztrgala vse štiri na drobne kosce.
— Koze štejejo. V Švici so se lovci pritoževali, da bodo divje koze, ki privabijo marsikakega lovca iz daljnih dežel, kmalu izumrle, če jih ne bo vzela vlada v zaščito. Vlada se jih jo končno res usmilila in prepovedala streljanje te divjačine. Da bi se pa prepričala, kakšen je bil uspeh, so dobili vsigoz-
darji nalog, da v svojem revirju pre-štejejo vse divje koze. Kakor poročajo listi, se to pridno vrši. Srečna dežela, ki nima večjih skrbi.
m Najmanjšega otroka na sveta je povila te dni neka žena na Francoskem Rodili so se dvojčki in sicer punčka, težka poldrugi kilogram, ki pa je kmalu po porodu umrla ter fantek, težek jedva 453 gramov, ki pa še živi. Po zatrdilu zdravnikov bo to izredno malo dete ostalo pri življenju ter se bo dobro razvijalo. Dete je povito v bombaž ter živi v sobi s stalno 27° temperaturo. Dvakrat na dan ga kopajo v segretem olju.
Pušenje tobaka nima le škodljivih u-oinlkioiv na pljuča, tudi prebava trpi in slkoro ‘vsalk kadilec ima slab, občutljiv žeJodiec. Nekalteri priporočajo takim nepefboljšlj ivim kadilcem zavživanje medu. Med (baje zmanjša škodljivost tobaka, zlasti kar se želodca tiče. Ker je uživanje medu sploh zdravo, se more to sredstvo le priporočati.
— Viljemov dar nevesti. Kakor poročajo iz Berlina, je bivši nemški cesar Viljem podaril svoji nevesti kot poročno darilo krasen diadem z nad 700 briljanti. Diadem cenijo na 800 milijonov mark.
Sokolsko društvo v Oplotnci priredi v nedeljo, dne 12. novembra 1922 v gostilniških prostorih gospe Franje Kune-jeve v Oplotnici svoj »Martinov večer« s prav zanimivim vzporedom. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta. Sode-tovanje domačih tamburašev zagotovljeno. Pridite. Odbor.
— Okostnico na solnnski fronti postavi naša vlada. Ta bo centralno pokopališče naših vojakov, katerih grobovi leže na grškem ozemlju. V to svr-ho je določeno 350.000 drahem kredita.
— Atašeji za poljedelstvo. Ministrstvo za poljedelstvo je predlagalo ministrskemu svetu, naj se pri vseh konzulatih nastavijo posebni atašeji za poljedelstvo.
— Nekaj za naše pijančke, V političnem okraju Judenburg na Gornjem Štajerskem je oblast zabranila točenje žganja od petka opoldne do pondeljka zjutraj. Prestopki se kaznujejo z odvzetjem koncesije. Kaj bi neki rekli naši pijančki, če bi se to uvedlo, recimo v mariborskem okraju!
Iz Radinec. Za okrožnega zdravnika' je imenovan g. dir. Jan Sedlaček, zaveden Čeh, ki je prakticiral v bolnici v Ljubljani. S te m je ugodeno potrebam 16'občin po zdravniku, ki bi imel posebno sedaj, ko se širijo Škrlatica in druge naezijive bolezni, mnogo hvaležnega dela. Vendar pa nekateri veljaki ne uvidvajo ljudskih potreb, ker se branijo dati novemu zdravniku primerno stanovanje. Raje razdirajo stene in tla, namesto da bi pustili v stanovanje človeka, ki more koristiti nele bogatemu posamezniku, temveč predvsem manj premožnim slojem. Dotičnim veljakom manjka predvsem socijalnoga čuta.
Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63
ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandre c. 57
ARKO LIOUEUR TRIPLE SEC
98
Izjava.
Jera Marinčič, gostilničarka in posestnica pri Sv. Trojici v Halozah se zahvaljuje g.
Ivanu Regvart, mesarju istotam, da ji je odpustil žaljivke in odstopil od zasebne 100 obtožbe.
Jera Marinčič.
kupuje Sever & Co. v Ljubljani.
Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju

»P E T O V I A«
Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo.
:	Cene nizke, postrežba točna,
Last Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.