Štev. 362. Trst, v nedeljo 29. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN -tdl sft Bed*"^ »« icazniklh ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. poiAka- . • - iTstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petrm, Postoj n. -"jžani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stct.) \6I SE računajo NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnico, zahval«, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»dfcijna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-■md" na 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprava Rd' 3sti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo U* tožfjhro v Trstu. Glasilo političnega drudtva „Kdlnosf za Primorska. m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na m»- roČbe brez dopoal&ne naročnin«, se uprava na »sira. Var«inlna u ned«lJ«ko IUmj« „ISIVOBTI" (Um ; ••1« I*t« Krn 5-ae, mm l«ta Kron > tO. y«i dopisi naj se pošiljajo na nred&iftvo tista. Nefra&k** vana pisma aa H »prejemajo I« rokopisi se M vrafeje. Naročnino, e glase in rekiamadjoje poimati sa upravo Hste, UREDNIŠTVO: dloa Sarjto tstotd 20 (*srethrf das). Isds$ateH im odgovorni nrednik ŠTBfAK OODHf A, Lasta* konsorctj lista „Edinost". - Natisnila Tiskana ^Kdinoat", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Tista, ulita Oiorgfo Galatti štev. 20. Penao-krsirilnKiil rainn Sev, 841-652. TELFFOfl H. 11-57. /111 je res prišlo spoznanje?! Narodoi sporazum je postal vprašanje ugleda monarhije. Iz Gradca in z Dunaja prihajajo čudni glasovi. To se pravi: ne čudni, ampak pametni. Čudno pa je vendar le za uho, ki je bilo doslej vajeno drugačnim, nasprotnim glasovom in mu zato čudno zvene na ušesa ti novi glasovi. Kakor da so epohalni, ravno za nje na Dunaju najbolj nepričakovani dogodki na I* naroano zaaovoijenimi m pomii Balkanu izzvali v naši cesarski prestolnici mQ™ bolM Yl*4*ti ne bo treba ničesar več pri- pravi — čudež. Usta, ki so do sedaj govorila, in peresa, ki so doslej pisala nam Jugoslovanom monarhije ono Dantejevo v „Božanski komediji": lasciate ogni spe-ranza! — ker da tako zahtevata državna misei in državni interes te monarhije: ona ista usta so začela sedaj govoriti in ona ista peresa pisati, da tako ne more dalje iti, da je treba narodno politiko države revidirati! Ta usta in ta peresa podajajo sedaj drugačno definicijo državnega interesa, ki da je: taka rešitev narodnega problema, da bodo zadovoljeni in pomirjeni narodi omogočali vladanje v varstvo interesov in ngleda monarhije! Sicer je res, da ti glasovi ne nosilo še visoko oficijelne marke in da ne prihajajo naravnost iz onih krogov, ki dajejo smeri naši državni politiki. Ali tudi tu velja tisti rek : kjer je dima, mora tudi kaj goreti !! Posebno o graŠki „Tagesposti" je razširjeno mnenje, da dobiva informacije in inspiracije direktno iz onih visokocficijelnih krogov. Njene enuncijacije bi bile torej nekak barometer, ki kaže na vreme tam gori ca Dunaju v vladnih krogih. V svoji božični številki — kar daj* neko posebno slovesno značenje — prinaša ta list članek, ki vsebuje med drugimi nastopna velevažna izvajanja, ki jim smemo prisojati vsekakor veliksim ptomatičen pomen: „Mi hočemo mir. S porazom Turčije mora biti konec orientske politike naše monarhije. Mi moramo sedaj računati z mladim, krepkim življenjem, ki se pojavlja na Balkanu na tak erupten način. Ml smo vendar največja jugoslovanska država z okoli šest milijoni Jugoslovani. Zgodovina, geografija, rainoh adm.u ^da-njost nam kažejo na Balkan." -»flji r ^kar se zavzema za ozko politično in .. barsko vez z balkanskimi državami. „Ta politika" „ni politika slabosti, ampak politika moči, samozavesti. Mi moramo v Avstriji in na Ogrskem razumeti, da eksistlra jugoslovansko vprašanje v monarhiji, ki ima tudi mednarodno nevarnost. Deviza mora biti: vladati za državno skupnost, ne pa nasprotno. Dinastična zvestoba, historični razvoj in skupnost interesov so trdne vezi, ampak trajne ne. Politična enakopravnost in svoboda, zasiguranje \narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja — to se še potrebuje za kit. Nujna kakor kedaj je rešitev narodnostnega problema. Eno mora biti d jgma: na Dunaju, v Budimpešti, v LJubljani, v Zadru, v Zagrebu, v Sarajevu se mora delati ena politika. Trenotek je velik — eden največ|ih monarhije. Će ga pojmimo prav, pomeoja bodočnost, če ga zamudimo — je izguba, ki se ne da poravnati." Soglasno s temi izvajanji ubira strune duna|ska „Zelt" od minolega petka. V izhodišče njenim izvafanjem Je neuspešnost dosedaajih prizadevanj za dosego sporazuma med Nemci in Čehi. In veleznačilno Je, da ne obtožuje radi tega ne Nemcev ne Čehov, ampak dosedanje avstrijske vlade. Očita jim, da se napram vprašanju sporazuma vedejo tako, kakor kdo, ki ni intere-siran na stvari. Po tej konstataciji pa piše dunajski list na adreso parlamentarcev zlato lesnico: kako bi po doseženem sporazumu narasila moč parlamenti, dočim bi vpliv vladajočih birokVatov padel. Gotovo! Le tako si je možao tolmačiti dejst/o, da se vlade doslej niso bog ve^ksko pehale v dosego sporazuma med Čehi in Nemci ! Sedaj pa — doznaja dunajski list — so tudi vladni krogi spremenili svoje sta-HJče napram mirovni akciji na Češkem. Udeleževati da se hi če jo spravnih pogajanj z večjo energijo in sicer da so jih prisilila v to najmoveja izkustva manje politik0. V teh kritičnih daeh da so glasovi iz Inozemstva vznemirili tudi naše vladne kroge, la to ne le glasovi Iz „so- j da vam krivati. Vsled tega spoznanja je prišel sporazum na Češkem zopet do s/oje časti držav nega problema najskrajneje važnosti in mora ostati na dnevnem redu! „Zeit" zaključuje svoja izvajanja: Tako ne more več dalje iti. Narodni sporazum je postal vprašanje ugleda monarhije. In ko bo to vprašanje enkrat rešeno, potem bomo videli, kako se z narodno zadovoljenimi in pomirjena zunaj im v notranjem. Najznačiineje in najsimptomatičneje pa je morda, da se Je iz onega tabora, ki je še pred par tedni kričal za krvavo klanje proti slovanskim narodom na Balkanu in ki je vodil zistematično in najperfidnejo denuncijantsko kampanjo proti Jugoslovanom te monarhije, ter je v imenu avstrijskega pa-trijotizma pozival na proganjanje in dušenje: da se Je iz tega tabora sedaj oglasil mož, vodilna oseba, drž. poslanec dr. Schčpfer, da izreka prokletstvo nad dosedanjo narodno politiko Avstrije, htotako v božični številki — |e torej v oči padajoča koincidenca časa glede teh simptoma I ičnih izjav — piše namreč dr. Schčpfer v tisti (čujte I), po svojem slavofobstvu žalostno prosiuli „Reichsposti", da se vsi Jugoslovani kljub verski razliki čutijo en narod. Iredenta na jugu monarhije (on veruje namreč v to iredento) dokazuje po njegovem mnenju, da je v Avstriji mnogo gnji-lega, posebno kar se tiče jugoslovanskega /prašanja". Schčpfer pa tudi označuje izvor vsega zla. namreč dualizem, ki Je Hrvate, Srbe in Slovence ločil. Andrassy Je že pred 30 leti v delegacijah izjavil, da Je dualizem ovira, da bi se mogla Avstrija teritorialno povečati. To Je napačno. Proti slovanska politika mora pasti! „Kar monarhija, kar Mažari, kar vsi narodi rabijo, Je zbližanje med Avstrijo in Ogrsko, zbližanje med vsemi narodi..." Priporoča temeljito izpremembo „Zeit" ne govor! na zaključku samo o spo-razumljenju na Češkem, ampak o narodnem sporazumu sploh kakor o vprašanju ugleda monarhije t V veliko zadoščenje so jugoslovanskemu časopisju ti najnoveji glasovi iz Gradca ta Dunaja doli. A v pravo blagovestje bi nam bili, če jih smemo smatrati polnim znakom, da je na vodilnih mestih monarhije prodrlo pravo spoznanje /_ Ob smrti škofa dr. Flappa. Do mortuis nil nisi bene 1 Govori le dobro o pokojniku ! Ganljiva je pijeteta do mrtvih in spoštovanje pred veličastjo smrti je znak in plemenitega čutsvovanja srca. Toda ob mrtvaškem odru škofa poreško-puljskega se ne moremo pokoriti temu pravilu. Preveč zla, preveč hudega, preveč na rodna nesreče je prinesel pokojnik veliki večini svojih dijecezanov, da tudi v tem trenutku ne moremo udušiti v sebi trpke besede. V listih, pred vso javnostjo, je bil svojedobno priobčen izrek pokojnega škofa najprej sem Italijan, potem eksce-lenca in potem še le škof! Ali je bilo to samooznačenje avtentično, ali ne, ne vemo. Vemo pa, da eo bila vaa dela, vse vladanje p.kojnika, urejevana po tem pravilu. Srce d.ra Flappa je bilo izključno le na strani ne le italijanskih vernikov, ampak tudi italijanskih — politikov v Istri. Njegova naklonjenost Italijanom je bila ob enem narodno sovražtvo, neizprosno nasprotovanje stremljenju istrske raje po osvo-bojenju, po pravici, po svobodi, po luči! To sovražtvo je občutila posebno ona duhovščina, ki jej je krvavelo srce vspričo tolike krivice, s katero je proganjala istrska oligarhija slovansko rajo v škofiji poreško-puljski. Duhovnik, ki je iz neposredne bližine gledal vso to bedo, in je imel srca do naroda, med katerim je živel, je občutil takoj trdo pest iz Poreča, čim je pokazal, da bi hotel tudi živeti za ta narod in mu stati ob strani s svetom, z roko-pomočnico. Zgodovina Flap- us tave" na" te derativ no - narodni pod'- P™** vladanja v Poreču je bila v tako lagi. - Schopfer ozaača slovenski od- kncečem nasprotju z vsemi načeli krščanske por v parlamentu kakor izraz jugoslo- lubezm ™ usmiljenja da je bila naravnost vanske solidarnosti in dokaz dejstva, da 5e kompromitiyoča aa veliko poslanstvo glavarjev Jugoslovani čutijo eno telo in se ne dajo ^J- Trdo sodbo je nekdo nekoč izrekel o več potlačiti ! avstrijskem episkopatu, čes, da vrši tisto Ko čitamo te iilave v nemških listih p a 1 ° g k i j o j e nekdaj pršila po-različnih struj in političnih barv, ki pa tako',1111? na birokracij aki je pa ne more čudovito koincidirajo v času in v tendenci,.7^? ker 80 ?arodl vendar preveč vzdra-se mora v nas vendar oživljati misel, da so mlh m«° Pnšh do zave9tl x8V0Jega dostojan-dogodld na Balkanu izzvali ta čudež: da sol8tTa- .°®8af n? mor?l° več okrajni glavarji tam gori v visokih sferah jeli razmišljati ■ 8™Jinu in orožniki, to naj vrše ' a' škofje s svojo veliko avtoriteto nasproti vzbujajočim se in vstajajočim narodom! Tej svo- po tisti znani slovenski narodni: to pride, kara to gre?l!" A če je temu res tako, mora občutiti ^ 8odbl Je da? dotičmk drastičnega izraza, največje zadoščenje še nekdo drug, ki siž*eš; škofje naj bi nosili uradniški meč m sme tudi pripisovati vsa) del zasluge na tej'Pa čePlco' obrobljeno s črao-rumeno vrvico ! evoluciji. To je tisto Jugoslovansko časopisje,! .s NoAč,e.mo generalizirati tu! Bilo, bi kriki je V najkritičnejih trenotkih, vkljub vsej j'za pokojnega Flappa velja ta sodba inkviziciji in vsemu denuacijantstfu od strani.T. Polm "f"-. 9nJVz768i ^ladncmu izvestiih patentiranih „patrijotov«, imelo ™temu v Istri. A tudi to le za to, ker so se poguma, da |e govorilo nara v-j ?men vladne politike stekale v italijanski tari ost in odkrito o r e s n i č n e m!bor« NaJPreJ Italijani, potem ekscelenca m čustvovanju med J u g o s lo v a n i inazadnje — škof^!.... in s tem svarilo m e r o d a j n e' , S. tem P^na^Jem o namenih svojega kroge, do česa mora priti p^r e J jvladania nas j® pa pokojnik tudi odvezal od ali slej, ako bo država p r e g a- iTsake obzirnosti. Saj ne govorimo o umrlem d j a la kakor zločinstvo čute,! čl°Teku> amPak o javnem dostojanstveniku, ki |ih je božja roka — kakor vsa-;1" J*e demonstrativno kazal svoje prononsirano kemu narodu — začrtala v s r c a 8taliSče 1 In t0 8taliič? je bilo nei.pro«no tudi nam Jugoslovanom, — ako' nasProtno naiemu nartdu! Naši časopisi, pobi pri nas nadaljevali s politiko, ki postavlja 8fbno ^ „Naša Sloga/, vsebujejo nestevilo lastne državljane slovanske narodnosti v; »^čajev, kako je pokojnik sprejemal deputa mučni položaj, ko se morajo odločati: ali c,je 1Z slovanskih župnij, čim so prihajale s za zvestobo državi, aH pa za zvestobo prošnjami, ki so šle v navskrižje z narod svojemu rojstvu, svoji krvi!! programom italijanske stranke. Kdor Ima poguma, da v takih trenotkih! , tabh 8luča3lh m85\nail Jnikoh govori resnico: odkrito, naravnost, brez videli prijaznega lica, mkdar čuli beseds do-ozirov — ta je dobrotnik monarhije, ta je v brohotne tolažbe iz ust svojega višega pastirja, resnici zvest državljan, ta je — ako hočete Pač Pa ,e ie z6^dllo večkrat, da jih je po-— najlojalneji patrijot lapram dinastiji. kolm lkof naSnal k*kor kak Polltlčm Pa*a iz Trde besede Je izpregovoril poslanec Mettermch Bachove dobe. dr. Tresić v duiajskem parlamentu — be-^ Odkar je prišel dr. i lapp v sede, kakor jih morda še niso čuli zidovi tePor#č Je bll° vse narodno z i v-zbornice. ljenje in snovanje v škofiji po- Smatram za svojo dolžnost, da govorim reško-puljski kakor ukovano v odkrito. Kdor drugače govori, ue pozna železn« okove!! psihičnega stanja aa jugu, ali pa hoče Čustva, ki jih vzbujajo ti spomini v naši zavesti vlado na tenek led. — — duii, so tako grenka in trpka, da nam niti Globoko sem prepričal, da bi bila vojna v tsn trsnutku, ko leži pokojnik aa mrtvaš-■esreča za Avstrijo I Zločiici so oii, ki ho- kem odru, ai možne ločiti pokojnega človeka, čejo vojio 1 ... Ne ustvarja Srbija v Av- tudi n# pokejntga cerkvenega pastirja od stro-Ogrskl irredentizma, temveč Avstro-Ogr- oseke, ki je svoje dostejanstve izrabljala v ska sama 1" » podpiranje politike, naperjene proti ekzistenci S to trdo besedo je Tresić obsodil do- io naroda. vražjih nam dežel", ampak tudi nepovoljne sedanjo aarodno politiko Avstrije ii patei-kržtfke iz prijateljskih drža / o našth notra- j tirani patrljotje so se zgražali in grozsie cjta razmerah. Naša monarhija Je prišla v; kričali proti govorniku 1 Daaes pa govore središče evropske pozornosti — da, kratke- 1 ?»rav isti gori navedeni listi svarttae besede, malo, se racr*iso tsč potajevati svojih ! P,otisloTancka polift&a mera pasti! — piši slabosti PfHtel Je zato trenotek, ko moramo — ako Bočeaio spraviti v aevaraost sv.»-jegs ugleda ia svo.egs mednsroaiii#ga polo-žcHja — iskati pravega in poskrbeti tako, celo Reichspest I V Avstriji se daje vladati Mao z zftdovoljatjimi in porairnefimi narodi I — svari „ZeH". Trotfčeva 9*ise4a e zločiacih proti tej državi je sankcionirana. Človeku Flappu večni mir in pokej ! Škftfa-pelitika pa ne nereao ne pozabiti, ne edpmttiti vsega enega zla, ki ga je prevzročil nareda našem« v litri ! Po razdelitvi Turčije. Mnogo se p;š- in govori sedaj o bodočih mejah in velikosti balkanskih držav, zato mislimo, da ugodimo svojim bralcem, če jim podamo nekoliko natačnejših podatkov o pridobitvah balkanskih zaveznih držav po sedanji vojni, kakor so si pae začrtale te pridobitve te države same. Kako se končno stvar uredi, seveda še ni mogoče trditi že sedaj z vso gotovostjo, saj je le predobro znano, da bodo tudi tu hotele imeti zadnjo besedo velevlasti, ne pa one države, ki so prelivale reke krvi svojih državljanov za osvoboditev balkanskih narodov iz turške sužnosti. Evropska Turčija ima 169.317 kms in okrog 6,500.000 prebivalcev in se deli na 7 vilajetov ali pokrajin. Če zmagovalci obdrže, kar so si osvojili in se ima še osvojiti in če se razdeli tudi Albanija, carigrajski vilajet pa bi ostal nedotaknjen, potem bi dobili: Bolgarska bi dobila 60 do 64.000 km* in okrog dveh milijonov prebivalcev. Cela Bolgarska bi potem imela okrog 160.000 km- in okrog 6 in pol milijona prebivalcev. Srbi, to je Srbija in Crnagora, bi dobili 48 do 50.000 kms in okoli 1,700.000 prebivalcev. Srbija, ki ima sedaj 48.000 km', bi z novim ozemljem, ki bi imelo okrog 40.000 kms in 1,400.000 prebivalcev, imela potem okoli 88.000 kms (kakor Galicija in Bukovina skupaj) in približno 4,500^000 prebivalcev. Crnagora, ki ima sedaj 9080 km1, bi dobila okrog 10.000 km8, da bi imela potem okoli 19 do 20.000 km1 ter od pol milijona do 600.000 prebivalcev (velikost približno kakor Kranjska in Koroška skupaj, prebivalstva pa ^ nekaj več kakor Kranjska). Srbija in Črnagora bi skupaj imeli okoli 105.000 km1 in okrog pet milijonov prebivalcev. Grška bi dobila okoli 45 do 50.000 km2 in do 1,600.000 prebivalcev in bi imela potem od. 110.000 do 115.000, km8 in okrog 4,350.000 prebivalcev. Če bi Grški pripadla tudi Kreta, ki ima 8618 km8 in 320.000 prebivalcev, potem bi imela Grška okoli 123.000 km8 in 4,700.000 prebivalcev. Ostal bi potem le še carigrajski vilajet s 5800 kma in okoli 1,400.00c prebivalcev s Carigradom vred. Romunska ima 131.353 km" in okoli 7,150.000 prebivalcev in je potemtakem po prebivalstvu močnejša kakor vsaka posamezna balkanska država, tudi povečana, kvečjemu če bi Bolgarska dobila tudi Carigrad. Morsko obal ima Romunska večjo, nego bi bila črnogorska in srbska, in ima več dobrih luk, kakor Konstanco, Ma^ffMVp^-in Sulino. Tako bi bilo torej po razdelitvi Turčije. Pred vojsko pa se je delila evropska Turčija takole: 1. Carigrajski vilajet 5800 kma in 1,263.000 prebivalcev. 2. Drinopolje z otokom Samotrake 38417 km* in 1,028.200 prebivalcev. 3. Solunski vilajet 35000 km* in 1,130.000 prebivalcev. 4. Bitoljski vilajet z mutesarifatom Srbijo 28.500 km* in 848.900 prebivalcev. 5. Kosovo z Novim Pazarjem 32.900 km8 in 1,130.800 prebivalcev. 6. Skadrski vilajet 10.800 km8 in 527.100 prebivalcev. V Aziji pa ima Turčija sledeče vilajete : 1. Mala Azija z otoki 501.400 km1 in 9,100.000 prebivalcev. 2. Armenija in Kurdistan 186.500 km" in 1,500.000 prebivalcev. 3. Sirija in Palestina 218.700 kma in 2,800.000 prebivalcev. 4. Mezopotanija z Nedžedo 410.000 km8 in 1,000.000 prebivalcev. 5. Arabija in Nedžeda 441.100 km* in 1,000.000 prebivalcev. Skupaj okoli 1,766.800 17.000.000 prebivalcev. km! m Za Drinopolje. Ena 0 ' h toč^, ob Vaterih se najbtž razbfjejo mirovna pog*jau;a v Londonu, »e tudi vprašanje, čigavo bodi Drinopolje. Na eni siraai poudarjajo Bolgarji, da je od »topite v Drinopolja BJgarsk' »coeditio sine qut non" za sklenitev miru, na drugi strani pa se protivi via turška uradna in neuradna javnost, proti odstopitvi Drinopolja, češ da je to ciravnost nemogoče. Poleg tega umret, da Je Drlnopolj'e veR^asskega strate-gičn«ga pomena ta Turčijo, ako hoče Turčija še ohrsaiti svojo pozicno kot evropska država, so na drugi strani tudi zgodovis ki sponaiai, ki vežejo Drinopolje s Turilo, saj je bilo Dr;3020!{e skera! rto let prestolfca turštih sultanov (od I. 1366. do I. 1453.) in nahaja v njem tudi njihov grobnica. Zato pa naj bi — po turskih r, rovnih pc^ SIEm. Crota0h.Ddon£tt| bi os.alo^tmTie ^JSlS^JS^^ zapadno od črte, H naj bi^se potegnila od stva se predstavimo drugo leto narodu, tetn 1 vtis k, kakor da bi zgolj Nemci tvorili Av-sijajneje zasvedočimo svojo narodno zavednost. Vabimo torej vse rojake, mlajše od Kseroškega zaliva do Črnega morja po stalo avtonomno ped turško naviado in bi Bolgarska dobila le trgovinsko pristanišče ob Egejskem morju. Menda pa si turŠ::a javnost niti ni prav v svesti o zahtevah balkanskih zaveznikov, kajti tako piše na primer carigrajska „Yeni Opzetta", da so pooblaščenci balkanskih drže v zahtevali mejo od izliva Marice v Egijskem morju pri Enosu navzgor ob Marici do izliva Ergene v Marico in potem ob Ergtni vse do mesta Midi je ob Črnem morju. Resnica pa je da so Šli pooblaščene balkanskih zaveznih držav mnogo dalje prot Carigradu in so začrtali mejo med mest Rodo?to ob Marmarskem morju !n Midijo ob Črnem morju. Naj pa bi že bila mejna črta ta ali ona, vsekakor je pri obeh Drino-polje teven turškega ozemlja. Kako važna je ta točka, je najbolje znamenje to, da je vsa turška javnost trdno prepričana, da se razdero ob njej mirovna pogajanja, ker nikakor ni upati, da bi odnehala Turčija, prav tako pa tudi ne, da bi se odrekli Drinopolju Bolgarji. V merodaj-nih '.urških krogih celo zagotavljajo, da tur. ci pooblaščenci takoj prekinejo pogajanja in zapuste London, če ne Dopus\e zastopniki zaveznikov in znižajo svojih zahtev v tej zadevi, kar pa je z ozirom na kategorije izjave voditeljev vseh strank v bolgarske tj sobranju, torej vsega bolgarskega naroda, tudi popolnoma izključeno. Zsto pa Je *udi popolnoma upravičena beseda, ki jo je :7.reke! te dni neki častnik v spremstvu turškega vojnega ministra poročevalcu mi-lan ;fcega „Corriere della Sera" v Carigradu; „V ~oboto se povrnemo v Čataldžo. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. Jubilejno sokolsko leto 1913. Slovenci! Še nekaj dnij nas loči od novega ieta. S 1. januarjem stopimo v jubi-lejuo sokolsko leto. Ne pozabimo, kake važnosti je za naš narod in vse naše kulturno življenje, da vredno proslavimo 50-letnsco Sokolstva! Tej veliki proslavi ne morejo biti posvečeni samo trije dnevi — ne, vse leto bodi nam sokolsko jubilejno leto! Zato pa je treba stopiti v novo leto s sklepom, da se borno zavedali svojih svetih dolžnosti. Naša skrb bedi, da začuti sleherni Človek, ki je kri n2Še krvi — da obhaja slovensko Sokol.-tvo velik praznik. Za;o naj bodo letošnji silvesterski večeri praznovan! v sokolskem duhu. Posebno večeri, ki jih piirede naša sokolske društva, naj ne izzvece na prazno, ampak naj se s srbi za to, da se na njih pokaže naša resna volja, da damo I. 1913 značaj sokol-skega jub.iefnega !eta. V tem smislu na! se giblje poslej vsu naše društveno življenje v telovadnici in izven n|e. Prepozno bi bilo, pko bi hoteli tik pred zletom, zbirati svoje siie. Ne: pripravljeni stopiti moramo v sokolske dni. Zato ne pozabimo takoj pri vstopu v leto 1913, da vstopamo v sokolsko jubilejno leto! Vesela novica le to za nas, razglašajte Jo z radostnim srcem, pridobivajte z njo Sokolstvu novih prijateljev — sami pa se zavedajmo velikega dela, ki ga prinese s seboj 1. 1913. Sele na ta način bomo ob letu lahko ponosno giedali nazaj na dni de!a. Na zdar slovenskemu sokol-skemu jubilejnemu letu i Slovensko Sokolstvo je štelo 1. 1912 z mesecem septembrom v 8 župah 112 organizacijskih skupin in sicer: 87 društev, 1 žensko telovadno a:uštvo, 19 članskih odsekov in 5 ženskih telovadnih odsekov. Skupno število članstva 7620 se razdelja na 6889 članov in 781 članic. Med člani Je 1851 telovadcev z 295 vaditelji in 168 vad. prlp:avniki; med članicami 458 telovadk z 30 vaditeljicarni. — Vsega naraščaja Je 1452:545 obrtnih in trgovskih gojencev, 650 šolskih dečkov in 257 gojenk. Slovensko S kolbivo je tedaj združevalo meseca septembra l 1912 v sebi 9072 pripadnikov. — Pri vstopu v jubilejno leto je štelo Češko Sokolstvo 100.000 članov! Bratje, delujmo na to, da bo Štelo slovensko Sokolstvo pri vstopu v jubilejno leto 1913 vsaj 10.000 pripadnikov! Bratje, skrbimo tudi za to, da se bodo vrste telovadcev širile in da bomo v jubilejnem letu lahko računali vsa| na 2400 telovadcev — vse to je zavisno od dobre volje društvenih odborov in vaditelj-skih zborov. Zatorej na delo, katerega trud bo venčal UI. slov. vsesosclski zlet v Ljubici l. 1913. Kje so naši bratje ? Tako bi morali vprašati še marsikaterega odličnega Slovenca. Statistika nam kaže, da sokolske vrste niso še od daleč polnošteviine in da ]e, žal, še mnogo starejših in mlajših Slovencev, ki niso člani nobenega sokolskega društva. In vendar, ako bi bilo le nekaj dobre volje, lahko bi se naše sokolske čete pomnožile za mnogo članov. Drugo leto bo naš vsesokolssi zlet v Ljubljani in tu bi že- zacije. vsakdo naj si smatra za čast, da Je logično in racijonalno, marveč e celo svol Mr>* h, i m „o ^mr^mm™^ „.hj član Sokola. Pokažimo, da pojmimo^ idejo, I zdravniški apafat sestavil zgolj iz Nemcev vnavaj^^ kajti resnica je: v čim večem številu član '-[samo da bina balkansko javnost napravil težkokha^ stva se Dredstavimn rfrnon n^, — kakor da bi zgolj Nemci tvorili Av- v stikih^.^vemo soli vodstvu nale £ I^le PoliV znanTta osebna svojstva . . in starejše rodoljube, naj pristopajo v sokolska društva! Narodni davki so res veliki, ali tudi to Je resnica, da narodna dolžnost veže vsakega zavednega Slovenca, da Je član vsake obrambne in sokolske organizacije. Vemo, da je še mnogo takih, ki to lahko store; zato tem-le velja naša beseda: Kje ste vi bratje? Zbirajte zletne fonde l Kdor hoče v odločilnem trenottu doseči vspehov in zmag — mora bitf pripravljen. Zato ne pozabite, da je za zlet potreba tudi denarja. Zbirajte povsod in ob vsaki priliki za zietni fond; brl Avstrijci, vendar pa še vedno nismo taki j gosp. konzula Težk ker sicer bi bi i na Avstrijci da bi se zategadelj ker smo Av- Dunaju gotovo preJidnele prejemali in strijcl, dali celo na svoje lastne stroške! — prevmneje prejema« predstavljati na zunaj kot Nemci l Tako daleč še nismo padli in ne bomo nikoli, to povemo knezu Schčinburgu ne na uho, mar- Č!ta!i ?IeSQVa Poročila in — izvajali posledice I , x,i Tr|«5ki Sokol vabi brate, da se ude- - X , ; . K Ml 1° S,lv?strovega večera v kroju v svrho več glasno in Jasno. Dokler bo avstrijski sestave polnočne žive sUke „Rdeči križ* jadral ne pod avstrijsko, Nagrade za uzorne hleve in gno- marveč pod nemško firmo, se mi Slovenci, jišča v tržaški okolici. C. kr k-nečitko se mi Slovani zanj ne bomo navduševali; ministrstvo je odlokom z dne 8 nov 1912 in naj se za to pretoči še toliko krokodilskih št. 39312 določilo nagrade za uzorne hleve solza ! Tako je in nič drugače 1 Pika! lin gnojišča sledečim prosilcem: O pokojnem škofu prinašamo na dru- j Kristjan Košuta, Sv. Križ št. 321 K 80. vaŠe^gesio^bod?" *era raeStU Sliko' črtano iz kaljenega srca. Mat. Regent, Kontovelj št. 47 K 60, Tomaž sebi I gPod° temgeslomnajse zbMo ^ P* ne- in da trditve i Stare, Konto vel št 180, K 50, Jožef Boga- spevki, da zberemo skupaj zietni fond, ki bo omogočil našim članom, da se v največjem odgovarjajo dejstvom, v dokaz za to mo-:tec, Prosek št. 186, K 70, Bartolom. GuŠtin, rerao tu navesti izjavo „Polaer Tagb!atta\ ■ Prosek št. 266, K 40, Andrej Ouštln, Pro-$tf*ulin .iri^Sa „ 1,'uY'T torei Iista» 2a pač ne bo nikdo dolžil sek št. 97, K 40, Janez Pirjevec, Prosek ZaTo zbira te ta DrisDevaite ob L^ rSi narodnega šemnizma v slovenskem smJsluJit. 46, K 60, Anton Uša|, St 211. K 40, za zietni ?ondI pr'SpeVa"e °b """ Pr'llki Puliski list pije: škof Ivan Nepomuk Fiapp Filip Pertot, Prosek S, 286, K 60, Atol* je umrl včeraj v Poreču nenadoma. Pripadal Verša, Prosek Št. 65, K 50, Anton Skerlavaj, je oaim duhovnikom, ki se bavi|o z nacijo- Opčine 62, K 70, Franc Daneu, Opčine nalno politiko. BU je radikalen Italijan, z St. 304, K 40, Jan. Mar. Hrovatin, Opčine vsem srcem je pripadal k narodnim liberal- ^t. 69, K 50, Peter Milič, Opčine št. 300, 16 in nprfpHn 17 nt/mi^n Pnrri^'i*™ i cem> ki jih je podpiral z vsem srcem. NI še K 40, Jakob Hrovatin Opčine št. 200, /pl JnH^^c.^Ho??^, Po&a7tlt™ točkf ^ pozabljen dogedek, kise je odigral mino- K 60, Jožef Sosič, Opčine št. 163 K 60, 21 hnHen ** L I'"V Po!etia ^d njim in odposlanstvom tu- Vincenc Vidav, Opčfne št. 376, K 70, Janez' td d H^t ti nH 1 t J ™ kajšnjih Hrvatov, ki so došli, da izprosijo Sosič, Opčine št. 291. K 50, Andrej Daneu, vadcel; eDkmt od vseh slovanskih ^elovad-'23 sv0^ce hrvatskih propovedl. Prišlo'je Jo Opčine št 354, K 70, Kari Daneu, _ Opčine za zietni fondi Zletne tehnične priprave napredujejo najlepše. V splošnih potezah je že določen telovadni program : Javne telovadbe bodo tri in sicer: v petek (praznik) 15., v soboto ostrega pierekanja, ki je je škof zaključil s št. 395, K 60, Jožef Vremec, Opčine št. tem, da je prosilce enostavno ostavil 451, K 90, Janez Vidav, Bane, št. 54, same. Z oficijelnim! oblastmi je bil škof le K 40, Jožef Spehar, Bane št. 60, K 40, v najpotrebnejem občevanju". Jožef Grgič, Padrič št. 52, K 100, Mat. Kakor vidite, potrja puljski list s kratkimi Grgič, Padrič št. 57, K 80, Štef. Gherghich, besedami v bistvu vse ono, kar pišemo mi Gropada št. 79, K 80, Anton Pečar, Bazo- v obtožbo vsega delovanja pokojnega gla- vica 115, K 50, Ivan Mar. Čok, Katinara varja Škofije poreško-puljske. Št. 3, K 60, Mihael Čok, Lonjer Št. 50, Domačine mečejo iz službe. Pred £ ^ Anton Lonjer št. 163, nekoliko dnevi smo zabeležili na tem mestu K 50» Karl Cerne, R ^jan št. 794 K 40. nov čin sovraštva gospodarjev na tržaškem Posetnikoma Anton Vremec, Opčine št. magistratu proti domačemu slovenskemu ,n I?an Kjuder, Lonjer št. 49 se za življu. aIz razlogov ekonomije« so odpustili PJ1!1? res uzorno urejene hleve iz službe več nameščencev v javnih nasadih, lzreka Poznanje s pripombo, da se Je ali samo in izključno okoličane Slovence, ozirora v sv'ho zelo majhnega vpostav- regoikolov pa ne nobenega. Dptični reveži 'lenega zneska oziralo na najpotrebnejše po- bodo z dnem 1. januarja na cesti in brez . sestnj^?- kruha s svojimi družinami vred.... 1 ! Pfl ostalih prosilcih niso hlevi ali gno- ln kakor da tem ljudem š ni dovolj lišča biU še ^gotovoljeni ali pa niso odgo- ta čin krivice, sovraštva in brezčutnosti, ^ 1 določenim predpisom, še insultirajo siromake. Te dni je prišel Izplačuje se pri ravnateljstvu pomož- kuševališča v Gorici, g.Ifam Baleta,'"ob} Jaschi k jednemu odpuščen- ******* #na, najstništvu in tc»proti priliki njegovega umirovljenja cev, nameščenemu v nasadih pri Sv. An- ura^n pobotnici, kolekovani kakor zahtevajo cev skupaj. II. Telovadni plesi članic, te proste vaje se bodo izvajale dvakrat. III. Skupine naraščaja. IV. Hkratne vaje in skupine na več orodjih članstva. V. Telovadbe vrst na orodju. — VI. Posebne točke posa-m.znlh žup. — VIL Telovadba gostov. Domača vesti. Poroka. Gospod dr. Josip L a v r e n-č i č, odvetniški koncipijent v Ljubljani, se e poročil včeraj z gospico A n a y Ž n i-deršičevo v Gorici. Bilo srečno I Odvetniški izpit s prav dobrim uspehom so napravili pred božičnimi prazniki odvetniški kandidatje g. Fran Gabršček, Trst, g. MI i k s e S t a n g e r, Trstu, g. ovro Skaljer, Volosko. Naše čestitke. Naslov dvornega svetnika je podelil cesar ravnatelju kmetijsko-kemičnega preiz m un.gw»vga uiuiiufi|vijja. j — ------------- - --------- r--- ---------j • i Seja mestnega občinskega sveta se'^i^ ia le zmerjati dotičnika radi no- Pr-aP,s' rršila jutri, v ponedeljek točno ob 7;tice v .Edinosti-. In zagrozil mu je: „Sreča 1- do 40 K 14 vin. er. Dnevni red obsega deset točk, med vaša, da sem v službi, sicer bi bili že on- » JJJJ J) — - bo vršila zvečer. Dnevni red obsega deset točk,_____ njimi proračunski provizorij za redne po-! fcraj ograje--z nogami v vis! trebŠčine na podlagi upravnih podatkov za i Rohnel je, naj odpuščenci molče wo tej ' 120 K = 38 Zimski šport v Bohinju. Ravnateljstvo eto 1912., dovoliti nekega dopolnilnega stvari«, a dotičniku je zagrozil, da ne bo, ze,ezD^ le včeraj popoldne izdalo cedita v naslovu „šolstvo«, nakup raznih'ako ne miruje, niti do novega leta na delu. ^^ 1j! posestev, zgradba ženskega prenočišča, in Zagrozil je tudi: vi, ki ste tujci, ne boste If™^! ^ IŽ. lr^ ^™* °b,aČ?°' končno predložitev proračuna'^za leto 1913. i komandirali v tem mestu 1 On sam P* |e xa Sa? 5 Zakaj smo Slovani posebe nabirali) - Strani Zato pa mu je našinec odbrusil £f ko uprego neporabno, sneg za smuči v darove za balkanske ranjence? „Slo- P° vsel P^lcli naj gre tudi on, „capo",,senCn^' »g™ ^ober venski Narod" odgovarja na to vprašanje komandirat v svoj kraj! , ™J 31le|de,jo' dne 29-t ra" ne vo* povsem umestno: P^d par dnevi ga Je isti odpuščeni ziI<> *P°rtni vl.ki. Predsednik avstrijske družbe „Rdečega i delavec prosil, naj ga obdrže na delu vsaj Sokolovega „Silvestrovega večera" križa" knez Schonburg je v torek še nekai tednov, ker je v denarni zadregi program je sledeči: občilv„Neue Freie Presse" članek, v ka- smrtnega slučaja v družini? Zastonj! a) „L j epa naša domovina", em se bridko pritožuje, da so avstrijski Dobn Je odgovor, da to ni možno, ker so b) Ziehrer: „Valček ljubezni"; orke- Slovani popolnoma zase nabirali prispevke razpoložljivi denarji občine natančno šteti. ster. 2. Fregoli — gosp. Dragutinovič. za balkanske ranjence ter nabrane darove: Aha 1 Nimajo razpoložljivega denarja I 3. Strauss: Ou ver tura iz operete „Princ izročili nfravnost društvom „Rdečega križa" Zat0 morai° Stediti. Čudno pa, da imajo za M e t u z a 1 e m s ki-, orkester. 4. Stj. Mo- v posamnih balkanskih državah, ne pa av- regnikole vedno dovolj razpoložljivega de- kranjac: „DrugI rukovet srpskih strljski družbi „Rdečega križa", s čemer so naria niorajo vsikdar začeti s štede- narodnih pešam a", poje mešani zbor glavno akcijo "te družbe oslabili, ako ne I niera Pd domačih delavcih. Upamo pa, da pevskega društva »Trst". 5. a) Strauss- ceio prekrižali". Nam je prav, da je knez tuc^ tržaški Vfč hodil le toliko časa k Reiterer: Vstopna pesem Hane iz operete Schonburg prišel na dan s' to svojo pri-, vodnjaku, dokler se — ne ubije I „Pomladanski dih", s spremljevanjem tožbo, ker je nam s tem dana prilika, da' Slovensko delavstvo. Prejeli smo: V orkestra; b) „To so momenti", kuplet, jasno in točno označimo svoje stališče v zadnjem času Je pritisnila brezposelnost tako P?ie g°sPa Zofsa Stularjeva s spremljeva- naši akciji za balkanske ranjence. Nam! zelo, da Je ogromna množica slov. delavstva nlem orkestra. 6. Verdi: Fantaziju iz opere Slovencem in pač tuai vsem ostalim av- na cesti. Krivo Je temu to, da se nahaja v »R 1 g o 1 e 11 o", orkester. 7. A. Bjkorešliev: strijskim Slovanom se je šlo v prvi vrsti j Trstu na tisoče renjikolov, ki imajo delo, >K 14 a b ° 1 8 a r s h n a ro d n i h p e s m i', za to, da svojim balkanskim bratom v nji-! ko ga slovenski delavci, avstrijski državljani P°ie mešan zbor pevskega društva „Trst", hovi herojski in gigantski borbi v dejan|ih! nimajo. Treba bo vsled tega odločno pro- 8- a) Smetana: Sekstet iz opere „Pr o da n a pokažemo svojo ljubav in svoje simpatije, i testirati proti temu zapostavljanju sloven- nevesta", Jaki: „Potovanje po V dejanju pa smo mogli to pokazati samo 1 skega delavstva. Pri „Lloydu" je bilo od- Kranjskem, orkester. 9. Kadclberg: na ta način, da smo prispevke za balkanske puščenih par tisoč domačih delavcev, od- »v Civilu!*, burka v enem dejanju, ranjence nabirali posebe, da smo te darove pustili pa so Jih tudi v raznih drugih to var- l0- Eyslev: „Pridite piesat-, polka, pošiljali sami na Balkan in da smo tjakaj nah in pri drugih podjetjih neštevilo. Kaj orkester. 11. Prehod starega leta v uovo, odpremili tudi lastne zdravniške in sani-^ naj store sedaj ti ubogi delavci? Ali naj ziva silka- Nagovor staroste 12. Chiesa: tetne ekspedicije. Potom avstrijskega „Rde-' pomrejo lakote ? „T w o s t e p p", orkester. Zabava in ples. čega križa" tega nismo mogli storiti, ker Je ! Zahtevati moramo od vlade, da ona Veliki trgovski ples otvori letos pred- ta družba na zunaj docela nemška. Ako bi temu odpomore, kajti v nasprotnem slučaja pustno sezono velikih plesnih prireditev, torej mi Slovenci in Slovani pošiljali svoje se zna kaj pripetiti. In to pravico imamo, Že preteklo nedeljo smo slišali, komu v prispevke za balkanske ranjence avstrijskemu i da nastopamo na domaČih tleh z vso od- korist je ta prireditev, nočemo torej ponav- „Rdečemu križu", bi to med brati na Bal- loČnostjo za svoje pravice. In nastopati mo- ljati, saj upamo, da vsakdo pozna pomen kanu napravljalo vtisk, kakor da mi avstri|-! ramo, kajti tako, kakor stoje stvari dandanes, šole in izobrazbe, ki se p* ne more gojiti skl Slovani ne sočustvujemo ž njimi, kakor se ne more nadaljevati več dolgo časa. Ho- drugače, nego tedaj, Če so za to potrebna da nimamo srca za njihove junaške borbe, čemo imeti vsaj prednost pred izvenavstrij- sredstva na razpolago in to je: denar. Res je sicer, da bi ti darovi končno tudi skimi državljani. Ta naša zahteva se nam Staroznan je že ta ples in priljubljen, kajti tako dospeli do svojega cilja, kakor sedaj,; mora ugoditi 1 Zato vsi na shod, ki ga pri- lahko se reče brez pretiravanja: prijeten takisto gotovo pa je tudi, da bi nihče na reja NDO danes ob 10 dopoldne v svoji Balkanu ne vedel, da so dober del stroškov društveni dvorani v ul. Sv. Frančiška Št. 2. m za avstrijske sanitetne ekspedicije založili | Nekoliko karakteristike proslulega IRTRFnNI RANU A Slovani in sicer iz tega enostavnega vzroka, Prochazke. Došlo nam je privatno pismo, ' V "J;11 ™ ^^L COIVTU ker nastopa avstrijski „Rdeti križ* do- katerega avktor dobro pozna gospoda kon-jSPORITELEN sledno pod nemško firmo. In da avstrijski i zula in podaja o njem na podlagi lastnega v. . M_. 0 "ro,,° §t „Rdeči križ« v resnici nastopa samo pod, opazovanja nekoliko karaktaristike, ki bi j;I0g5 na "nj«>cc ■47«Vo-*7b% P° od" nemško firmo, to Je opetovano pokazal mogla morda služiti kakor prispevek tudi k Povednem roku. Premijne vloge že v preteklosti in tudi v balkanski vojni Je umevanju postanka znane glasovite afere, ki vloge 5/0. Vloge po tekočem ostal svojim starim nazorom zvest. Tem bi bila kmalu — človeka Je skoro sram, ko raCu"u po dogovoru najugodnejše. svojim načelom se ni izneveril niti v toliko, misli na to — izzvala krvavo vojno s Srbijo. ViDIJE II KAVCIJE - - - MENJALMICA- ieli, naj bi vsak, ki to lahko stori, ponosno.da bi bil po možnosti porabil za svojo Pismo ne omenja niti z besedico one afere, Uradu« ure od's -12 v dan i»ai*-5 pop. rekel: Tudi Jaz sem član sokolske organi- akcijo slovanske zdravnike, kar bi bilo edino pač pa označuje g. konzula kakor človeka. just jVlauric, Trst, ulica delt* 3stria štev. 14, priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. brez nepotrebna hrušča, fin, dostojen in demokratih > rominjajmo se samo malo nazaj pr-* y> kil Ali ni bilo v tej prireditvi veu ^ckaj iskrenega — domačega ? Dne 4. januarja 1913. zavalovi torej v veliki dvorani „Narodnega doma* ob 10 zvečer lahen valček, in parč i se zazibijejo. Prijate'! bo stiskal roko prijatelju, trgovec, rešen za par uric težkih skrbi, bo motril veselo mladino, radujočo se in plešočo, — da, tudi sam poraja in se razveseli življenja. Valčki pa bodo valovili vse do ranega jutra. Do svidenja torej! Trgovci, vabimo tovariše, vabimo vse prijatelje: pridite, da se zopet iz srca razveselite, in da položite majhen prispevek v korist izobrazbe in napredka. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi, kakor vsako leto, tudi letos „Silvestrov večer". Uprizorila se bode nova Štokova dvodejanka „Anarhist". Ta igra obeta, kakor že v njeni kritiki omenjeno, obilo zabave. Po prireditvi se vrši ples, pri katerem bode sviralo domaČe godbeno društvo „Volarič". Kdor se torej hoče na Silvestrov večer zabavati, naj pohiti na prireditev pevskega društva „Zastave* v Lo-njer I Na veselo svidenje 1 Na zadnji dan leta, dne 31. decembra ob 8 30 zvečer priredi pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu, v društvenih prostorih (na stari policiji nad gostilno „Jadran"), Silvestrov večer. Na sporedu je petje, razni šaljivi kupleti, šaloigra in druge zelo zabavne točke. O polnoči prehod iz starega v novo leto. Živa slika. Po končanem sporedu ples. Iz prijaznosti sodeluje slavna mandolinistična skupina „Viktor Parma". — Za izvrstno postrežbo bode preskrbljeno. Ker je ta Silvestrov večer edini v šentjakobskem okraju, vabimo vse Sentja-kobčane, ki bi hoteli preživeti par veselih In zabavnih uric, da se tega večera gotovo udeleže, ter zagotavljamo vse, da jim ne bode žal. S tem koristijo sebi s prijetno domačo zabavo, a »Iliriji" z izpodbujo k nadaljnemu narodnemu delovanju. Na svidenje v torek zvečer na Silve-strovera večeru „Ilirije". Tržaška krajna skupina Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi pod pokroviteljstvom c. ki. podravnatelja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, gospoda dr. vit. Frana pl. Tobiascha, v nedeljo, dne 5. januarja 1. 1913. v DreherjevI dvorani Piazza della Borsa (vhod ulica Canal piccolo 4.) v dobrodelne namene svoj vsakoletni društveni ples. Pri plesu bo sviral železničarski orkester. Ples, pod vodstvom gospoda Josipa Bizjaka, prične ob 9 zvečer, in bo trajal do 4 zjutraj. Vstopnina: za člane z eno damo 1 K, za nečlane z eno damo K 150, vsaka druga oseba K 1. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen v podporo bolnim poštnim in brzojavnim uslužbencem, ter vdovam in sirotam pokojnih članov Tržaške krajne skupine Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev, se odbor nadeja najobllnejše udeležbe. Pomlad o — Božiču. Iz Koprive so nam doposlale gce. Podrekove črešnjev cvet. Vsekakor prezgoden pojav pomladi! Ples „Kolo" se bo plesal na velikem plesu NDO na pustni torek v „Nar. domu". Vsi oni, ki bi hoteli ta ples plesati, so na-prošeni, naj se blagovole zglasiti danes od 4 do 9 zvečer pri tov. Franu Bonanu v dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Ples otrok se bode vršil na pustno nedeljo v „Nar. domu". Oni starši, ki žele, da bi tudi njihovi otroci sodelovali na tej prireditvi, so naprošeni, da jih čimprej pri-glase pri učitelju g. Bizjaku v ul. Sv. Marka Št. 21, I. stopnjice vsak večer od 6 do 7. Starost: od 7 do 12 let. „Roditeljski večer" priredi učiteljstvo na Opčinah (lne 29. decembra po blagoslovu (ob 4 pop.) v Sokolovi dvorani (g. jamšek) z dnevnim redom: „Dolžnosti sta-riŠev pri vpisovanju otrok v Šolo". Ker Je predmet velike važnosti za šolo in dom, prosimo obilne udeležbe s strani staršev, katerim je na srcu biagor njihovih otrok. Pridite torej, dragi starši, da se po domaČe in prijateljsko pogovorimo v prid, na credek in srečo naše mladine. Učiteljstvo. CM družba je prejela 20 K iz poravnave prepira dveh celovških dam. G. Iv. Perdan, veletržec v LJubljani je poslal CM družbi zopet lepo svoto 1900 K od razprodanih užigalic. Kdor uporablja družbine užigalice, prispeva za slovensko obrambo in prosveto, ne da bi bil s tem sam kaj oškodovan. Vsaka zavedna slovenska hiša naj rabi vedno le užigalice v korist naši družbi. CM družba Je prejela volilo pok. Mar. Veršlč iz Vitomarcev pri Ptuju po odbitku pristojbin K 175*65. uastit spomin blagopokojni Vodoljubki! Pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. Magdaleni Spodnji priredi, kakor navadno vsako leto, tudi letos,„Silvestrov večer" v dvorani gospoda A. Oača z običajnim pro gramom. Uprizori se tudi nova Štokova igra „Anarhist", in če se ne motimo, prvič pri nas. Želimo tudi tej igri, kakor drugim obi-lčga vspeha. Biezplačno dobi vsakdo v vseh trgovinah s čevlji in usnjem umetniško opremljeni Bersonov stenski koledar, ki ga tovarnarji slovitih Bersonovih gumijevih napet-nikov poklanjajo kot novoletno voščilo p. n. odjemalcem. Po sodbi nekaj sto zdravnikov je Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragnerjs v Pragi izborno in presenetljivo delujoče sredstvo za ublaženje in utišanje krčevitega kašlja. Steklenice po K 2.20 se dobivajo skoraj v vseh lekarnah, vendar pa Je treba strogo paziti na ime izdelka in izdelovalca Poziv za novoletna voSčila 1 Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". Slovensko gledališče. Danes v nedeljo popoldne se ponovi pri ljudskih cenah Sardoujeva veseloigra „DOBRI PRIJATELJI". (Nos intimes.) Ta veseloigra, morda najboljša izmed vseh, ki Jih Je vprizorilo do sedaj naše gledališče, je dosegla pri premijeri popoln vspeh in kritika je bila polna hvale. Ne moremo zato zadosti priporočati našemu občinstvu, naj si ogleda te krasne dele slavnega francoskega komedljografa. Zvečer se ponovi Zajčeva opera „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". Ta predstava velja za abonnement A. Tržaška mala kronika, TKST, 28. decembra. Velikaaska nesreča v škedenjskih plavžih. V malokaterem industrijskem podjetju se prigodi toliko nesreč kakor ravno v škedenjskih plavžih, ki so last Kranjske industrijske družbe. Tudi v našem listu se je že mnogo razpravljalo o pravih vzrokih teh nesreč, a vendar vsi tozadevni opomini niso izdali dosedaj nič, kakor tudi niso izdale nič vse tozadevne pritožbe delavstva. Glavni krivec vsem tem nesrečam je namreč Kranjska industrijska družba sama, oziroma vodstvo podjetja, ki plačuje delavstvo tako sramotno slabo, da nima nikdar stalnega delavstva. V škedenjske plavže hodi delat le tisto delavstvo, ki drugje ne dobi dela; kakor hitro pa se mu posreči dobiti delo drugod, pa obrne vsak delavec hrbet plavžem In njihovim zagrizenim nemškim ravnateljem in inženirjem. Ker Je torej delavstvo tako slabo plačano, da dela v podjetju le od danes do jutri, niti ne pozna dobro kraja, kjer dela, niti dela samega. To se pravi: delavec pač pozna morda svoje delo, na primer prevažanja premoga, starega železja, žlindre, ali to ali ono, ne pozna pa vseh onih nevarnosti, ki mu prete pri deiu, saj še ni imei niti toliko časa, da bi se pošteno ogledal v tovarni, na kateri tudi nima nlkakega interesa, ko komaj čaka, da dobi delo drugod in jej obrne hrbet prej ko mogoče. Tako se potem dogaja, da se v plavžih delavstvo menja danzadnem, da je med delavstvom vedno vsa sila novincev, ki niti ne vedo, kje so pravzaprav, večinoma mladi ljudje, ki že itak nimajo prave opreznosti za tako nevarno in naporno delo, kakor je delo v plavžih, a posledica vsemu so — večne nesreče, o katerih pa gospodje v plavžih le preradi molče, ker vedo, da g«avni del krivde pada nanje, ker zaradi Izžemanja delavstva z onimi sramotno nizkimi plačami — najnižjimi v Trstu, celo cestni pometači so bolje plačani — nimajo delavstva, ki bi znalo pametno opravljati deio v plavžih. Danes moramo, žal, zabeležiti v škedenjskih plavžih zopet nesrečo, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Ob polienajstih dopoldne sta namreč dva delavca, 25letni Anton Petelnik ia 21letni Franc Chibel, v nekem plavžu znotraj nekaj popravljala. Kar naenkrat so se zaslišali iz plavža klici na pomoč, počila je namreč neka plinova cev. Preden so mogU oba delavca spraviti na svež zrak, sta bila že ooa mrtva. Poklicani Škedenjski zdravnik ju je skušal zopet oživiti, toda ves njegov trud je bil zastonj. Na lice mesta je prišla sodna komisija, da uvede preiskavo, ker ni bilo ugotovljeno, ali ne zadene morda koga kaka krivda na smrti obeh delavcev. Ne vemo, kaj je konstatirala sodcs komisija, vsekakor pa poudarjamo, da se jt SVOJI K SVOJIM! SIVO JI K SVOTIH ! Nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TFST ulica Santa Caierina stav. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Dr. E Msrtineli! Cesare Cosciancich lMK«sijMira«ri zde-tehRlk ordinira od 9.—/. in 3.-6. Trat, Barriera vecchia 33 SL wmd. Telafon 1708. Zonm čevljev MODU Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, via S. Carina šitv, ?t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7v,. :nc55D JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva avila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. ___ u0 Fratelli liauber Trst, ullja Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. AR f UHO M0DBiCKY Prodajalnlca naouf. bl&ga in drobnih predaetov Trst, ul. Belredere 32. Šivane odeje od K 640 do 18 volnene K 3*— do 2o•—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, niče, dežniki itd. ovratniki, zapest-Velikanska izbera. w Trstu I - 130 finj&lk. — 1200 delavce\ ; I. podružnicu: Corso štev. 27. II. podiiižuica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI feolll po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni . . . .....K 7-50 * Box.......... 9-50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 1350 „ „ amerikanski . . . . „ 11"— „ „ „ najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni....... 6'— „ zelo fini črni.......11*30 „ amerikanski luksua . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ . . . . , 4*20 nizki čevlji, močni.........5*— „ „ chevreau . ... n 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksus . . » 13*— „ »v barvah . „ 14 — „ „ lakasti . - „ 15*— Če vi ji visoki ln n-zki za otroke od 2 21 dalje. CORSO 27. Ul. CAVANA 11, d ZIMA 1912 1913 //.V Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za madrace, preproge, zavese, volnene ^seh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti). Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga. V največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova štev. 37. Zmerne cene. Domaia in solidna postrežba. CJzorci na zahtevo franko. trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške coieke domačega in inozemskega blaga za moške coieke MARTIN SKAPIN, T8ST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K U dalje, plat. obleke, vestalje, srajce malie, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljaio se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. BH Stran IV. i, vsakp vrste naj skrbno zavarujejo proti vsaki nesnagi, ker se more vsled nj8 razširiti vsaka n. jmanjša ranica v najhujšo, zelo teiko zaceli Ivo rano. Že 40 leta se:n se je izkazalo omečilno mazilo, menovano Praško domaCo mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšuje vnetje ia bolečine, učinkuje hladilno ter povspešuje zaccljenje in ozdravljenj?. Pošilja se vsa* c'an po pošti 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih. K 3*1«> se pošljejo 4 doze. K 7'— 10 doz franko v vse kraje av. f-gr. monarhije. GLAVNA ZALOGA: f B. FRAGNER, ❖ c. kr. dvorni zalagatelj ! lekarna „pri črnem orlu*, i Praga, Mala Stran, vogal Ne-rudove ulice št. 203, Zaloge po avstro-ogr. lekarnah. O priliki novoletnih praznikov •• obrni vsak v ljudsko urarno kjer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovratnih verižic, uhanov, :::: prstanov itd., vse po absolutno konkurenčnih cenah. S spoštovanjem Bogomil Pmn nL Vinoenzo Btlllnl st. 13. & V nasproti cerkTi sv. Antona norega • t. > Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II prlporo&a alavBBmii občinatvi svojo ttovho lestoln In koIonOalnesa Maso. rsa 2 is na deželi že pod vodstvom gosn. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinsfcTH s blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koral« ta moko. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. Priporoča tudi svojo prvo in staro tPgeTlao j©8tvin v ulici Farneto 10. Žganjema Tt\ Pečenko se je zopet odprla v ul Scaia Belvedere št i (prihod iz ulica Miramar). Pri j oroča se svojim starim obiskovalcem in obenem ceDjeuemu občinstvu. Ifrar Rnimonda Mm Trst, ulica Caprm 9, vogal ulice Guardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatorji !n budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti Novi zobozdravnišKi ambulatorij ul. Rossini št. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od S dopol. do z pop. in od 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. TVRDKA COEN &BARUCH prej na Ccras it 20, pdača Salem Je premestila v ul. S. Spirldfone 7, ?5gal nl.CaiDUiii ob priliki praznikov ncva zaloga meikih In defiklh oblek. Imoz »eik« In domače Mago — Oeno najnižje. Sprejemaj« ae maročll* po meri. Trst, ulica S. Lczzaro 20. ro varna pohlštvii iz bambus**, indijskega trsja in protja. Praktični ia k-, riatni darovi za božič in novo letoiHflHP Goetzl, Trst, Ul. Mlramar 13. nuMMUw)m»mmttuuu Caffle Knovo (NOVA KAVARNA) II Tr.rt Batriera Settefontane " P-v.i udohncst. Bogata izbera časni Prvovr-tne pijače. Hladila vseh vrat. Biljard Seifert Telefon 19-81. Pole^ kav. rni se nafcaja tudi izvrsten B U F F E T, Iger ae prodajajo mrzla jedila, viiiO in Dreherjevo pivo. Sprejem ajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. €rmima Varblnek manufakturna trsoulna Trst, ulica Giulia št. 14. Velika izber oblekec za otroke, damskih blnz, kri vac izdelano po zadnji modi, boe in vaeh manufak. turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje,"brez konkurence. Varujte svoj želodec pre den m prepozno, podpirajoč njegovo delovanje kot delovanje čistilnega in prebavljalnega organa. Priznamo, iz izbranih naiboljših in dobro u činkujočih zdravilnih razstlin sferbno pripravljeni vzbujajoče, prebavo pospešujoče iu lahno odvaja joče donn-če sredstvo, ki ublažuje znane posledice ncz iemosti, napačna Ujet -, pre lilajorja, vedne-f sedenja in ntdležiCga zaprtja, n. pr. zgago, H;.pvtj>', premočna tvoritve kis-lin in krčevite bolečine, jr JDr. ROSOT 15AJLZAM ZA ŽELODEC iz lekarne B. 1'RAGNEKJA v Fr-agl. CriHvilll V Vni deli ovoja imajo J U11IIIII < ukonito zajamčeno lil lili • vastveno znamko. Glavna zaloga : Lekarna B. Fragnerja, c. in k dvernega dobavitelja "Kineumorln*, Praga, Mala dfcran, 203, vogal Nerudove ul. ▼aakodaevno poštno razpošiljanje. 1 eela stekl. 2 E, 1 polovična s teki. 1 K. Po poŠti, če se pošlje denar naprej K 1*50 mal:-. steklenica za K 2 80 ena velika, za E 4'70 dve veliki, za K 8-—, štiri velike za K 22'— štiri naj?t velikih Bteklenic poštnine prosto na vse po staje avstr.-ogerake monarhije. V Budimpešti lekarne: KoriLnyi Lajos, dr. Leo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Joa. pl. Torok Zalege v vseh lekarnah Avslro-ografce. n Kdor želi kupiti ka^o, čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vae I. vrste, po nizkih cenah, naroči postni zavoj 5 kg (netto 4'/J, ki £a dobi poštnina in carin« prosto od zaloge prt e b pro dajo na drobno združene tvrdke •t 3 Izboljšajte promet v svoj! nncfilni 2 tovrstnim. c«nim !j| IJUdllHI! plzonskim pivom iz Češke delniške pivovarna v ČeSkih Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, i j via della Crociera. 1--il...... "•-lCJ-=51 2 Pokusite pivo v sJovan- % ? skem grandhotelu „Bal-; kan", Trst, vojaški trg J in v slovanskem hdtelu / J „Lacroma" v Gradežu. Š t Zaloge v Ljobljani, Zagreba^ Pali, Zadru itd [)l-—nr^- 11-ss^? Jakob Dubinsky mannfakturna trgovina Trst - via delle Poste št 1 - Trst nazuanja cenj. občinstvu, da je prejel veliko partijo ~£2St zimskih sukenj površnikov in čevljev ter prodaja vse pod tovarniškimi cenami. | Nova trgovina rnanifakiurnega blaga Trst, ul, Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni predmeti. Priporoča se cenj. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! Nove nerazbilne Ante Lisica Trst, nI Lazzaretto vecchio 36. Zaloga datmatinskili vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer teči Žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvo za obilen obisk. Naznanjam »lavnemu občinstvu, da sem odprl in s snežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Msdia št 8 - Trst Podružnica v Kolonji 5595. K.er imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih csnah nadejam, da me bodo spoštovane gosp ■ podpirale. Posžrežba točna fn na dom. Z vtsem »poŠto varjem udani PETER BRADELf. Na nobeni mizi ne bi smela manjkati :: steklenica dobrega ruma,, pravega kcajaka, maršale, maraakiaa is Zadra ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni AL QUI3ISANA Carlo Pollak trg i?0nter03a0 3 (vogM ul Por?terosso> in v skladišču ul. Masaimo d'Azegllo Preden se kupi, se lahko poskusi T Veselo NOVO LETO! in za 1000 kron veselja pripravi.« sebi in svojim r^a^ varovano ČarOVnO pOlO, s katero morete delati pozornost obujajoče umetnijo. Za dolge zimske večere. Interesantno za «taro in m arto. Dobiva ae «amo pri meni. Franko proti K 0 75, 3 komadi K 1'50. Povzetje 50 vin. več. Sprejmem v plačilo znamke vseh dežela. Ne bi smelo manjkati pod nobenim božičnim drevesom. MAKS EWALD razpoSilja'na trgovska hi3a GELSENK1RCHEN, poštni predal 35 NB. VHak naročnik dobi 3 zakonito zavarovana novoletne dovtipne dopisnice zadtonj. trgovina z usnjim in čevljarskimi pr?ameti a priklopljeno Ude!cvalnl:o zgorajih delov in pr^Slvalnico ter zalogo n:ipetnlko» v ulici Belvedere štev. 49. IVAN SIMON1Č. „Osramove" svetiljke!! 70°|0 prihranka na toku. Briljantna, bela luč. - Traja dolgo. - Za Istomernl in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 1000 s^eč in na-— petosti 1*2 do 200 voltov. - DOBIVA SE PO V SODI! — DobiT* se t Trstu pri trrdki Iagegnerl Cimadorl, Manre * C.i, nI. Gl®«u6 0«rdacel 8-tO. DRUŽBA OSRAMOV1H SVET1LJK, z o. z, DUNAJ. 0bleke; suknje; gčšt* površniki se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti. Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne dn bi bil prisiljen kaj si kupiti. Barriera it 4, I. nad., desno. Odlikovana krojfcfn'ca Rnselmo Marcorin dobavitelj c. k. državnih uradnikov. Zaloga pohištva Z lastno tapetniško delavnico. SPECIJALITETA: Bpalne sobe od 145 goldinarja naprej — z žimnicami, peresnicami, zrcalom in ploćami yr,d - b mahagonijevega, orehovega lesa, amerikanskega oreha, jerenovefa. ^r« LUIGI FALCIERI _ Tm» "»lica Fonderla 12, I. »aditropje. Slovenske narodne pesmi s ^roškega. Nabral i . u\tteroglasno postavil za moški zbor OSKAR DEV. Poroča prof. M a k s o P i r n a t. I. Poleg Janka Žirovnika in Marka Bajuka, poleg Zorka Prelovca je našla slovenska narodna pesem svojega najvnetejšega in naj* razboritejšega častilca, zapisovalca in nabiralca v sodniku Oskarju D;jvu. ki je obenem sam eden naših najodličnejsih skladateljev; njegove skladbe preveva neka posebna prisrčnost in pristna narodna nežnost. Ni se za3torj bavil tako marljivo z narodno pesmijo. Zajel je iz nje vso iskrenost in globo-kost in jo v lil v svoje kompozicije. Oskar Dev je doslej poklonil rojakom troje zbirk slovenskih narednih pesmi. Prvi zvezek je izšel L 1906 v založbi L. Schwent-nerja v Ljubljani in je prinesel zbirko najlepših domač;h pesmi iz vseh krajev, koder prebivajo Slovenci. „Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala drugi zvezek, v katerem so objavljene koroške narodne pesmi; ta zvezek je obrnil nase občo poz most in pokazal Slovencem, kako velik zaklad slovenske narodne pesmi je bil doslej skrit na Koroškem. Prav te dni je izšel v Schwentnerjevi založbi tretji snopič narodnih pesmi, ki jih je nabral in harraoniziral Oskar Dev. Snopič prinaša izključno koroške narodne pesmi, napisane večinoma v prelepi Z'lski dolini. Zilska dolina, zibelka slovenske narodne pesmi je obenem domovina prastarih pripovedk in pravljic iz keltske dobe. Ta dolina s svojim vrukajočim žegnanjem, s svojimi kmečkimi turnirji, z izbijanjem dna bariglice in z jezdenjem na belcih, daleč znana po krepkih Ziljankah, ki tako rade poj o in plešejo in se oblačijo v starodavno, živobarvno nošn, ta dolina je privabila v štiridesetih letih preteklega stoletja Ilirca Stanka Vraza, v osemdesetih letih pa Hrvata Franca Ksa-verja Kuhača, da bi spoznavala in proučevala narodno pesem ob njenem izviru. Stanko Vraz se je v prvi vrsti brisal za besedilo narodne pesmi, Franc Ksaver Kuhtč pa je bil spreten glasbenik in je zlasti vestno zabeleževal narodne napeve. Oba cilja pa zasleduje Oikar Dev, da bi rešil bisere teh starih narodnih napevov pogina in jih otel pozabljenja. n. Narodne pesmi, ki jih je Oskar Dev izdal v najnovejšem svojem zvezku, zlasti one, ki zapisane v Zilski dolini, se odlikujejo po častitljivi starosti, kakor je soditi po njih na-pevu in p« njih pesnitvi. Mlajši narod ne pozna več teh starih pesmi. Zbirka prinaša 30 najlepših in najznačilnejših narodnih pesmi. Da se seznanimo ž njimi nekoliko p«bhže, hočemo navesti njih naslove in v sklepanju pristaviti kraj, v katerem so bile zapisane. Tele so ; 1. Od kneza Marka. (Bistrica na Žili) 2. Od anzidlerja. (uraš če). 3. Visoki raj pod lipo. (Bistrica na Z li). 4. Svatovske. (Bistrica na Žili). 5. Od kosa. (Med-gorje). 6. Poljeće je že zeleno. (Bistrica na Žili). 7. Vigred približa se. (Medgorje). 8. Vigred. (Medgorje). 9. Bivači. (Vigred). (Bistrica na Žili). 10. Da bi biva liepa ura. (S eče). 11. Dober večer luba dakle. (Bistrica na Žili). 12. Od Celovca loj do Drave. (Medgorje). 13. Jegerle. (Strmec). 13. Pt.čice pojo. (Strmec). 15. Oej so tiste stazice. (Sveče) 16. Treba ni k mojej dtčli jeti. (Sveče), 17. Dečle, to mi povej. (Speče). 18. Man me vetre popihuje. (Steben). 19 HorJ, hori lubica. (Mcdg..rje). 20. Oj, ti norčava gvava (Strmec). 21. Po cesti pa an liep marš gre. (Strmec). 22. Vojaška. (Medgorje). 23. Vojaška. (Strmec). 24. Pastirka. (Strmec). 35. Psaninaka. (Bistrica na Žili). 26. Gvrjanska. (Strmec). 27. Slovo. (Sv. Jakob v Rožu), 28. Mari;a in mlinar. (Bistric na Žili). 29. Stara nagrebnic (Zihka dolina, Beljaška okolica, P. drož). 30. Stara n^grob-nica. (Zilska dolina, Beljaška okolica, Podrož). Iz naslovov je iazvideti, kaj opevajo te posmi. Na nekatere hočemo pa še posebej opozoriti. Kdo bi na primer pričakoval, da se je tja do podnožja divjerazoranega Dobrača razširila pripovedka o slavnem jugoslovanskem junaku knezu Marku (št. 1). Ziljani so si Maika predstavljali kakor junaka, ki mogočno vihti svoj ostro brušeni meč, da lete iskre iz mega in vse pokončajo. Pesem od anzidlarja (št. 1) nas spominja po svojem živahnem tonu na romance. Plesna pesem (št. 3) pod lipo začenja kakor koral v 5/* taktu, naposled pa izzveui v svežtm 2/* taktu. Poleg žemto van jakih pesmi se tu vrste gorko občutene ljubavne pesmi in žalostinke, ki dihajo iskreno duševno bol. Kako razposajeno vesel e pa preveva vesele pastirske, lične vojaške (št. 23 je iz časa cesarja Ferdinanda), in bistre pomladne pcemi! Pesem od kosa (št. 5) se odiikuje po naravni štgavosti, pastirsko pesem (št. 24) pa more mu primerjati s poskočno ženitovanjsko koračnico, m. Oskar D*v je pesmi zapisal natančno, kakor so mu jih peli in pripovedovali sami stari možje, večinoma organisti. Ti možje so: že umrli Janez Pipan iz Zatske Britovže (72 let star organi st) ; Andrej Mayer iz Žihpolja, pod Strmco (84 let star), Juri Drobivnik iz Medgorja pod Obirjem (84 let star organist) in mnogi nru^i. Imenovani možje so imeli besedilo teh pesmi navadno zapi.-auo v knjiž cab, ki jih pa za nobeno ceno niso hoteli dati iz rok. Tako n. pr. je imel M&yer v Žihpoljah zbirko pesmi iz 1. 1828, ki jih je še njegov oče zapisal v bohoričici, Juri Drobivnik v Med-gorju je imel zbirko iz J. 1846. Besedilo je Dev napisal v ziljskem, pod-rožnem in medgorskem narečju. Pesmi so uglašene točno tako kakor jih poje ljudstvo. Vodilni glas se nahaja v srednji legi. Najlepše so po svojem napevu tri vojaške pesmi, polne ognja in navdušenja. Harmonizacija res ni vsakdanja. Dev se je oziral na modernejše harmonične oblike, ki pa niso napevu narodnemu v kvur, ampak te pesmi naravnost vsposabljajo, da jih lčhko pojo tudi v koncertni dvorani. j Dev je od leta 1905. naprej skoro vedno porabljal večji ali manjši del svojih sodnih počitnic, da je pohitel na Koroško in se endi trudil z zapisovanjem narodnih pesmi. Vsega skupaj je nabral približno 600 v vseh dolinah Koroške, po katerih prebivajo Slovenci. Izmed teh je izbral najlepše in jih doslej podal Slovencem v dveh zvezkih: prvič 1. 1908, drugič pa letos. Razen Deva nabira v novejšem času slc-V' nske narodne pesmi po Koroškem edino le učitelj Ivan Švikeršič v Podjunski doli: i. Prihodnje leto izda njegove pesmi Glasbena Matica v Ljubljani. Od leta 1880., ko se je mudil na Koroškem Fran Ks. Kuhač in zapisal nudi n2še narodne napeve, pa do Deva je, žal, to delo počivalo. Dev pa je vzel to stvar zistejuatično v roke. Na Koroškem je še več starih mož, ki so mu obljubili sveje pesmi. Pri prvi priliki namerava Dev pohiteti zopet v naš tužni Korotan in že endi rešiti naše narodne pesmi, kolikor jih bo le mogel. Odlašati tu ni več možno. Kajti Nemci germanizujejo z velikim pritiskom slovenske dele Koroške. Tako je del Zilske doline že ponemčen in o drugem moramo, žal, omeniti, da bo vse Bkoro izgubljeno. IV. Kakor smo že omenili, je večina pesmi pričujočega zvezka nabrana v Zilski dolini. Zdi se nam umestno, na kratko izpregovo-riti o lepi Zilski dolini, pa o Zil;anih in njihovih starih š^gak, navadah ter o njihovi slikoviti narodni noši. Od Podkloštra prihajaš po državni cesti peš v dobri uri v Bistrico na Žili. V Čajno se pripelješ z železnico v desetih minutah. Ljudstvo je dobro, prijazno, a siromašno in ima že vse znake hlapčevanja. Pri;etno je bivati med njim in uživati lepoto te izredno krasne koroške doline. Zlasti bi opozarjali na Zilsko dolino naie letoviščarje. V Zilski dolini so nekdaj prebivali Keltje in Rimljani, kakor to pričajo mnoge izko-pine. Okrog leta 600. so »e tod naselili Slovenci, za njimi »o prišli od severa in zapada Bavarci, ki so se po mnogih krajih stopili s Slovenci in sprejeli njih jezik. Jezikovna meja med Slovenci in Nemci gre sedaj ob slavnem Dobraču, pod ziljskimi planinami do Belske planinej tu se zavija proti jugu in vodi mimo Smohorja, ki je sedaj ves nemški, in ob Madrinaki planini proti Pontafla. Ta dolina »e imenuje Spodnja Zilska dolina in sega do Smohorja. Od Šmo-horja do Mauthen pa se razteza Gorenja ZiUka dolina, ki je sedaj ponemčena. A kakor pričajo domača imena polj in travnikov, so nekdaj po vsej Gorenji Zilski dolini prebivali Slovenci. Romant;čen je ta kos slovenskega gorskega ozemlja, skozi katero hiti ukročena Žila. Ako si se pripeljal iz Podkloštra po ozkotirni železnici pod vznožjem Dobrača do Čajne, se ti tukaj odpira pogled po vs j ZiUki dolini, katero ču?ajo na severu Zilske planine, na jugu pa Karmške planine, iz ka terih mogočno kipita v nebo gorska velikana Monte Paralba in Poiinik. N, kaj pesmi za pričujočo zbirko je Dev nabral v Strmcu in v Medgorju. Strmec se nahaja severozahodno od Vrbskega jezera. Ondi po nudi raz**žen razgled na Karavanke, na Štajerske planine in na šestero planinskih jezer. Medgorje leži, kakor že ime samo pjve, v hribovitem svetu; od Grabštujua je oddaljeno poldrugo uro. Pa vrnimo se k Zilski dolini! V. Izmed običajev v Žili je najbolj znan oni. kako obhajajo cerkveno žegnanje. Sedaj prirejaja pod lipo sredi vasi javen ples in razne igre. Jako lepo nam je opisal to šego ziljski rojak U r b a n J a r n i k, ki se je porodil 11. maja 1784. pri Nadžariu „na Potoce", v malem selu v sv. štefansk: župniji pri Zilji ia umrl kakor župnik v Blatnem Gradu 11. junija 1844 J urniku g.a važno me^to med prvimi baditelji in književniki korofkih Slovencev. Bil j ? ,preten gjvor-nik, pesni*, jezikoslovec, zgodovinar, skrben gospodar, vt.bt^.i duhovnik in iskren ro doljub. Urb«n Jarnik nam pUs pod lipo pri Zi-ljanih tako-la opisuje : „Vsaka župnij i v Ziljski dolini ima košato lipo na vasi, na lipi eder za godes, pod |,Ails cittadi Liorie4-! rst - Borzni trg štv. 3 i i Svilena podloga. prve vrste, po K 1-30. H za črne obleke in vseh bar? po K 190 in več. 1 Priložnostni nakup: TAFFET-ŠIFON H toalete po tovarniških cenah. V Velour da nord za jopiče in plašče, Širina 80 cm po K 7'90 in več. jI Vel vet angleški, širina 70 centimetrov po 4*70 in več. /J { 1-38. — Velikanska izbera svile za ^ zorci na deželo poštnine prosto. 9 ŽGlemtd Kisa-fino O/ermvaM ta bolihn« in rekonvalMo+nt* Prmroča vsfj* 4o ]e«!f, rtrjuj« želodec li sjačujt tarif trfailzM Priporočene od najaloreĆiM adrmmikor r mt>h »lučajih, kadar ae je treba po bo Je mm i o jati ti. Odllfcpvan* s 22 kolajnami n* ranih nuUnh ta t *ać 50G0 idravnlikiml »pričarali, * Izbora! oku«. V Izb oral «ku. Lekarna Serravallo - Trst ^ HBf* Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele le pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, msikih nogovlc Itd. Itd. K. CVENKELrr.«, o™ 32 Cene zmerne. - Postrežba to6n& in vestna Narodna trgovina. sms Narodna trgovina. Noja žena in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo. redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino I SMI H" a Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. ZdruZene tovarne masla in mar« garine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbaohgasse 59. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOV|NA PAPIRJA IP G0RENJ6C Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. Brzojavna adresat .•:: GORENJEC - TkSJr Trst, a!. Caserma 17. POLEG KAVARNE COMMERCIO Poštna naročila obavljaj o se isti dan. 2» Ia izz: TELEFON* 21-la. iU Naj boga tej a zaloga knjig papiija in pisarniških |hj-t::: in: trebščia. ::zi n: Velika zaloga muzi kalij molitvenikov in časopisov p s 3 # ss Velika laloga in tovarna pohištva ^ ANDREJ JUG - TRST •st M »t ____^ ^ ____ 3 J = Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-181 E^ 9 C BOGATA EN LEPA IZBERA FINEGA DT NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # - * (-•j DELO SOLIDNO U Tiakimtiih iUU«. ORNE ZMRBNE. 0 mr JS > S, C o 4» fi > V§lil«Kfl 7M\m infaiitmsa iilasa m allcf? Huoua 35 s podružnico ulica Mm 38,»s. La -žiro Naznanja svojim cenj. od emalcem in slav. občinst-ru, la prodaja zaradi pre napolnjonja bl&ga po zelo znižan;h cenili inanifakturno blagu vsako vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega bia^a za ženske in moške obleke. Zefir, vole perkal in batist vsa v najmodernej* ih barvah, kakor tudi ogrom .e zaloga v^akovr. tnega perila na m^ter platnenega in bombaževega blaga. Trliž. žima ia volna za zimnice, (mati :c ), posteljna pogri; ;al'= in vsakovrstna zagrinjala belo ia barvane. YT li;:« ka izbera narejenega porila z t ž-iske i;i m šk o JŠ0GPE] DŠD \W\\Wi Jficolo Cesdancich koncesioniran zobni tehnik Trst ulira Po^terosso 5, II. vhod v ulici Ivnova Štev. 15 Sprejema 9-I2V2 in 2Va-7. Ce.ie zmerne. ia; iliSJ ftvtorizavtna dunajska šola. ■ — — Mtuortf«. — — ©tfck, fzetetevasja ebtek hi perila RJtA HOVAK ~ TRST i«, m. ČISTILNE KROGLJICE © L i prenavljajo kri dobra proti hemorejdam sastavljene is rastlinskih snovi), priporočljive za. redna delo-vanja čreves. proti he:aorojd-nim nt>dleŽEoatim cla-vobolu 0 itd. — Cena škatljl 50 atotlnii. Glavna zaloga: le rna „galenc", Trst, via S. Cilino. ea^saescacacdcs Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso Or inira cd 9 do i in od 3 do 6 po aldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. Za ubogo znižane cene. _ m i . gfioderne k&imvnm igraje 1,4 JljRH InfillSLljll OlpS^Cftl za vil« (nv«rea), vrt«, t«varo«, dvariafta, pmtar« it t» Iti. jlfl4olM VeBAftffK9 ? iicatnrovac katalog Ste- 104 brezplače n U t Iti k. bi« JCl^tHIJ J Siline - Hatenfnt Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarno ▼ Gradcu, Gostiagen Maut; podružnica to- *arre ra Pur*in TT'1 Frfssgesse 29. Tel Cevljarsk ¥ -fi'^iS STlag iA Sg edina jugos o - Zadruga ima lastne prodajalne: iadelnse vj^kovret- vanska tovarra T Barriera vecchia 38 in ne ćevlje, ki v lič- _ * • - via dei Rettori 1; v Gorici, trg noati in trpeinoati cevijfcv. gv> Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prakoie vse proi«- V PfOliajaMUefoO STSMaa roga suda. — CENE ZMERNE, vode tu j h tvrdi. NOVO! Najboljše 1912. Novoletna šaljiva dopisnica N. d. p. štev, 526081. takor je še ni bilo. Vsaka dopisnica najboVša, nedosegljiva. humoristična, senzacij ona) na. Vaaka, tudi najmanjša pošiljuttv je dobro Huttirana in /šaka dopisnica v zavitiu. Mi imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. Habighorst & Oo., B^chum L W 10 orig vzorcev proti vpošiljki 0'75 K. 15 komadov K 1*— SO „ „ 1-75 2C0 „ .. 3-— Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več — Sprejema »e za plačilo znamke vae: dežel aveta. ~ - JO&SiS-iAjeJi«. kumva*rlnr&iitii asS&A r. 4Bttitifc*2$i5. Trs^ ulica Riborgo 28, vogal uL Seccherse. cficscseasaeacac jMTova* klobučar na Giorgio de Luisa Trst, uiica Barriera vecchia štev. 2. Moderna debro preskrbljena zaloga klobukov iz prviL tovaren. Velikanska iztera angleških čepic 2a moža in dečke. CdHB izredno zmerna. Sprejemajo se poprave. VELIKR ZRLOGfl oblek za moSke in dečke. Specijaliteta: paletoji, črni in modri, raglani, kavne in pepelnate barve, kakor tudi moder.ii VELIKA IZBERR SLRGf? ZR MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri.--- — Cene, da se nI bati mkake konkurence. — fSkV Faber I Fro'A kašlju, grtebolu. kataru, hripa-\ vosti. kataru, upadanju glasu itd. itd. I zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govorrikih, prepovedni- kih. učiteljih itd. — Dobivajo ee v škatljit ah v Prendinijevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio št 22 in v vrieh tukaj Sej ih boljših lekarnah kakor tadi po celi Evropi. - Skatljica stane 60 stotink. RESTAVRACIJA ,hlU\ STRZIONE' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se klavnemu občinstvu in potnikovi, ki potnjejo skozi Trst ca obilen obisk. ToSi ae iavrstno pivo In vino prve vrste. — DOi-RA KUHINJA. CENE ZMEKNE. Lastnik Anton Andrijančić, bivgi vratar hotela „Balkan". ^ova prodajalna jlatarja-urarja ssandro Čamaro, Crst CORSO štev. 23 trciružnfea: uiica Barriora vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez iatih. Vsrlilce, priveski, zapestnica, zlate Id brce ura, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene ziierae, ■ ■ EčoiH acv'ssiffln fC. m Arejl W iranp ^eo« i hvt' jftr-j •bev brez S-:: za »fBi it/ ¥ 3 * Dr. I. Cermžk "»obozdravnik 'seuces. zobni tehci> T R 3 T mirnua ul'-o?- tiaila Oasorme '3* II. r SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ulica Bsrrlfira vacchla št. 25. Ceas iopvorne. mr Plačilo na obroie. Sprajme si popravljanja šivalnih strojev vsakega zlsteraa. Predaja igel, olja In anara?^. Kupuje in prodaja že rabljene : i važne stroje. Zftio^a gozdnih proizvodov in kuriva, tovtrna z^ brezplinove briktte iz dr- yenega oglja, se priporoča v zalaganje hrostou.ln 6uK,drjprlrelenIli zs m ineležk«ga in inozemskega u~Tetlegra praesogrs a-HrTRACrT, brpzplin^*vih bršketov iz drvn. ogljfi ^Eonltsa" v voliti jajćji obliki za v>abo kurjav.j Zarezi i-oaaad. v (mali jajčji obliki) zs odprlo ognjišče in likanje. Naročbe, ii se IzvrSs točno, je nasl -viti na tovarn 5ko pisarno : lnt - Via aelisk i eaa žtev. j aii na n^ročilno pisarno v Trata pr: t7rdki ! 3-0 Angeli ulic. Vinu. Bčilinl štev. \\ j (nasproti cerk-zi novega Antona). Hova tovarna kandit Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivar) ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandtt A. P&ulin. Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. Artistični fotografični zavod EZSO de RO JA - TRST ulica Barriera vecchia Št. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije ni svetlečo in motnem papir u, plastično in naravnn izvržene. Povečanje vss?te slike na ■ Ije. akvarel ali p iste!. Specijaliteta : Dopisnice z artstic-niini pozami 10 komadov 3 K. Zavod jc od prt od B zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorsnem si bodi vren enu. nk \^.\AAAAAAAAA/ (Elisabetn Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski lii marMiji. Produkcijska zmožnost: 220,000 000 k? rm 55 sii'*. na dan m bit §\mm zastopstvo: Fert. Furst, vr - Zato in o^tibi na dabeSo. OliiiliiiiliiiSl TRST--- ulica Miramar 21. r^g Ssr^ 601 Ti * i fi A pflJTreT81s utnn i avivsun noai'.nla !iiii»ss. ui. S. Fraiircx-<> d'Aslsi Sf. 2 I. nadstr. Pcitn« braa!iaić.ij r^tiun 74.y/3 Tt-lcfou 1C-0*. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu« da oddaja strankam v brezplačni najem = Male hranilne skrinjice - Vtika družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi tak« •krlnjlca, ki a« primerna za prihranjavanje malih In večjih »vat. Skrinjice se doba pri podpisani zudrugl. Trgov. obrt. zadruga sprejema kranilne vlogo od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuj« po §ST 4 '|2 °|o "M Rentnl davek «d hranil, vlog plačajo zadruga sama. Daje posoj. ma razae obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila bo dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopola da e in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga ▼ Trst«. jp? ^_ni. S. Franc eseo štev. 2. L nadati. pf Siulis Miim -i- i THiT, ulloa Giosot Cardasil *i#v 29 j u TEL1FON 41* v. azj n t* Ilnpfl!>» »ro^Jo, »ntpilllsl »para«, * Xo4orol, uati« rok* im »»*», borglj«, B klimi pasi, olasaliml paai U m«f«Tl<«, •ItktrcurkiiieTtUid priprav«, aparati M | hmmkbi lnkala«lj«. mwmrnmmmm» f k ćKT.amivS yot7«ki»a aa klrmrtUaa i«i«f* i a U*(Jk. u ts Mjialir n - * MHdlnost«r na na „Naredni Dom" in a ia „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino m „insemtni edđelek' nefsgn listi -—: «,11 Uredništvo, Tbkarna, Narodni dom ic Hotel Balkan nimajo z oglaai nika-'^♦sgra opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročaja oglate v našem listu In ie!6, da «34o Isti toćno uvrftfienl. — — — — ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovcdo) yia Perirola 342. Priporoča cenj n. občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodof plin, klos^tne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsako-vritne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice In stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia 5. Stran VIT. Podružnica laiublj&nske kreditne banka v Trstu. £ 3 Delniška glavnica K 8.C0?.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Piazza delia Borsa štev. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja v, ate, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druj?e vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke, VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 % °l. V Času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t. 3. TELEFON ST. 43. Brzojavi : Ljubljanska banka, Grade2. HHg Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1333 čisto, domače, filtrirano ! rjater, Trat, ulica Geppa St. 10. 1. n. Čevljarji: Filan Pišfir uIica Molino a veato 11. Ill|l I I Al U priporoča svojo delavnico in prodajalnico črevljev. Izdeluje po raeri in prolaja nošene Čevlje, vse po nujnižj.Ii *jaah. „Svoji k svojim Iu MESAR Mesarji: ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — nlica Belvedere 8t. Trst, Dr. Ferdinanda Tanzei biv§i: prri Eobotebnik Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza €. Ooldoui St II XX x>ocx za vozove, vagone, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade, Volnene odeje in plahte za konje, Earedna r&zpridaj»!!j C»IOV. SIVITZ, TlSt L'eve?jetae eeao! 800 k sov za. . Telefon št. 18-83. ulica Q. Galatti št. S Telefon št. 18-83. amo 3 K SO vinarje 7. : , .....Mll mi, >wiiiiw—nMiiBM inr—w—n hiiiiiibiii ib ifiiTrm—rrrr--i— Krasna, pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro j z t-crižico. natančno idoča s triletnim jamstvom, : moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. j ze: nib robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. ka;n- j ::oin, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s „ALLA FIDUCIA" atentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, > ZdlOllZL iZQ0t0Vl18^13 Oblek Z3 »flOŠ* B trt OlH)!« 1 usnjiiti denarnica, 1 najfinejši žepni doz, 1 di- jrer*pondenčnih pretiu»vtov ia še 500 rab!jivi---, -—- , Mcrebnih predmetov. Vsb skurai z uro vred, kije !_. . . v , v • vi Lina toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja ! Paletots IZ Cmega SUkna, močni, za^ HlOSke . . . pr ti povzetju dunajska ra^pošiijalna tvrdka Cn • K in^lan modernih uzorcev iz angleškega blaga . Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga Deške obleke ,, „ „ „ ,, Paletot za otroke v modernih barvah...... Otroške obleke v vseh barvah in oblikah .... Moške hlaee iz snkna............... od Jongwirth, Krakovo A/4. SB, Pri naročbi dveh ivojev se priloži an-g. ška brivna britev prve . rsta. Za neugajajoče sc \r d p nar. SKSOER Bivalni stroji se kupuje]® samovnaših trgovinah, ki se vse poznajo K 18-— » 27-— „ 19- „ 14 — „ H — » 6— .. 'r— dalje Prlpjrofia oe- cjca^ma ć'aitva ivojo ia «1« 6lAa< ao, nahaJ?.Jočo Mi v nI M^n a reatd 51 ogel ah Sette fontane. Vaateo-rctni Itteri In Tina v stakicaloah. Gene zaaum j. Poz^r Slovani! tla pem prevzel zsano gostilno (z diplomiranim vinom) od g-'sp. Kovačiča v ul Giulia St. 13 (nasproti ljudskegi vrt .). Točil bom najboljfia dalmatinska vina po ni.: ki U c.'U h. Splitsko in vilko vi«o : ■taro (Črno) 80 vin., novo (črno) 83 vin., belo ... 88 , opol . . 88 „ čez Cea to . . . 80 vin. Dobra domača knhmja. mrzln in lopia jedila v vsakem času. Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Qo-stilaa je pripravna za shode, prrateljsfce Vk*Čere, sestanke itd. Priporočam te slovanskemu občinstvu i n Člatom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obiB^se priporoča ANTE DVOKNIK. 2408 VSE PO TOVARNIŠKIH CENAH. ib-'Sfici! Slovani! %% • zžino sloyenake orarre in zSa^mit: v Vrstu, Vi« del Rivo 26. Vsako popr«?* lamel z« 2 leti, totetmko tudi vskk« n^ročbo- Prihaj« tudi na d on, - Svoji H svojim i Udanl ALOJZU POVFL m po tem TRST, ulica Ponte-terosso štev. 9. — znaku m \Te dajie se zapeljevati po oglasio, ki irmjo, izrabljajoč ime Si ager, naraen opraviti v deaar že rabljene stroje ali stroje drugega proizhoda, kajti naši šivalni slroji se ne oddajo prtkup cem, temveč jih prodajamo sami naravnost občinstvu. TRST: Corso 20, ul. C. Ghega 13, :::::: Campo San Giacomo 6. :::::: 1R031LNICA Antonlo Drsich ui. Barriera vecohia 14, i Zaloga barv, flrneier, j čopiče v, sveč, suhega sadja, voakte, debele lil fittC Otl-^e, oves ill s^eivje in ker je ob enem zastopstvo ^oriomenjone banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane make £riruž, varnih mienav „Hungariaa ak. dr. v Budimpešti. Cenik.' in umorcJ se poZlljaic. na eaLici o. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTU FINZI, Trst. Marino Matfulich Tovarna pečatov, tablic, pečatov za žnpnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052 Robert Cian, urar, Sepna in stenske are ter spre? a na popcsvljanj? po mixkl o®nf s Ivoldt ilai jamitTom. 129 Ql > na-ni I občinstvu naznanjava. d» sva Ol . b?*5JIIII otvorila go tiino v ulici deli Sapcn'1 št. 2. Zagativl;a»* > t u postrežbo i S9 priporočava udan>i Metod tlebeniiik (prej pri Biz;tu , na^a^ar) in Andrej Ivar.čič. 2301 Antonio Alberti zavod za izdelovanja in barvanje kožuhov-; vine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23 j Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin j Prevzema naročbe in vsako popravljanje, čisti ia pere vsakovrstno kožuhovine 1572 Mihaoi Lampe Trst, al. Solltsrto it. 2 i — Pofc&raa lr »ItdOl-5ams. — Večkrat nt. d&a iveS k rub. — | Posebnost vino ln like t t stdklsnloah — i Po^treftDn tudi aa dom. S39 9 Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev nton Mm Trst — via Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. — ■ .. Delo točno. - Cene nizke. j| g g Trst - vla della Caserma št. IO - Trst (vogal ulica Val(iirivo) pr i.joroča svojo veliko zaic^o vsakovrstnih kož za čevijarje. - C take, da se ni bati nobene konkurence, Velika zaloga dvokotes In kmetijskih itrojev, s^mofanov, orkestronov pri B&tjei-U, Oorloa, Stolna nlioa it. 3 ln 4-Mehanična dslavnloa. — Prodaja na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsskovrstnlh strojev rabljenih po oenl. KiiV !*ri Mili O i Trat: Piazza Punteroano 5. C.I. *U« rvlUICjf Trgovina jestvin in kolo- nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testen ne. — Z.i obilen biak se priporoča udaui Ivan Bidjvec, vod h &085 Msilillhci 0Pomini 00 artistične fotografije na CjiJUuol kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je OIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst. ulica Nuov« St. *1 (palača Salem). H98 Zima prihaja! Velika zaloga blaga za da^nske oblake m barhentov, zadnjih raovosfif od 36 vin. do 2 K mater. Velika zaloga narajo^ga peri!@* Blago za damske obleke od 90 vin. dalja. VSE V DOBR OZNANI PRVI SLOVANSKI TRGOVINI IVAN OKLOBZIA TKST, ulica Barriera veecbia glev. 37. (ex PEKIĆ). ■IME Fotografa aHea 7. Antona Jrrkiča nAilov: Trst, ul-delle PoaU- 10, Gnrlra. 'Joaposia 4444 Unvnnsamrn ANT0N »epbnSkk je i IVIlJt^o^u&lliud edina slo venska rnjigovez- ! D»ca v Trstu, alica Oecllia St. 9. — Itdeluie vsa ! rnjigoveika priprosta in fina dela točno in o I kerkurenčnih cenah. 1761 ftntnei kiojaSki moj«t«r ▼ Gorici, Mil lUJl mUo'Gf .tekaliSče Frana Josip« it. 36. Izdalnje obleke po taeri ▼ v«ak=m kroja, ^prejeneh tudi naročila izven Gorice. Pri naroČila surtostrje pr^aa mera. V salogi ima raznovrstno i blago ter razpošilja utoroe na oglad Oe-: rrnerce. 1/n^oCninHa - ♦ za inneralkijerik l\0rDOpUilUU -l iSče trajnega name^Čenja. i Cenjene ponudbe pod Šifro „Marljiv" na inseratni 1 oddelek Ediacsti 42256 PmHaia pohiSiva, bombaževiue,slik in dežnikom rsuudja na mesečne obroke. Via Cbiozaa 6, I. m.ditTopje, Ivan K 1 u n. ozor | Vsako soboto svinjske koline, domače jetrance • 1 in klobase- : hestavr^cžja-Hotei Saikan (baSa) | lipo klopi za goste. Kadar pride cerkvanje po letu, se snidejo mladeniči in deklice in se po opravilu zbero pod lipo, mirno na zeleni trati poldne pričakujoč. Stranski in tuji ljudie le od daleč gledajo. Kadar zazvoni, se moški odkrijejo in vse tiho moli. Zvon utihne in mlada družba zakrikne, da se glasi po vsej okolici. Godci zagodejo, mladeniči in deklice napravljajo okrog lipe kolo in plešejo po svoji šegi. Na iirokem prostoru nasade novo barig-ljico na kol, da se vrti; vrh kola visi venec iz rožic. Junaški mladeniči prijahajo na brzih konjih v diru ter izbijajo z železnim drogom barigljici dno, da se okrog kola zasuče. Kdor prvi prebije dno, njemu dene devica, tistega shoda kraljica, venec na glavo, znanci in znank9 pa mu srečo napijo. Tujec b-izu ne 6me, dokler mu starejšina ne napije in reče : „Pomozi ti ELg!4 Tako so pristni Slovenci židtn^ vulje. Tako Urban Jarnik. VI. K Jarnikcremu opisu šo nekaj opazk! Izbijanje dna barigljice je ostanek na-rodr ih turnirjev, kakršoe so prirejali star TVn.li. Ples pod lipo imenujejo „obični raj" ali „visoki raj". Med plesom so Ziijani nav.vdno prepevali. Ko le pr.šel na Koroško Hrvat Fran Kaaver Kuhač, je še zasledil brhko starodavno plesno pesem, Njen začetek se glasi: „Oj Indija, oj Indija, ti srečna dežela; čjer nikdar sneg ne pade, frjer nikdar dež ne gre. Je vendar vsako jutro od preobilne rose vsakatera stopinica pouhena hvadne vode." Ta starodavna pesem je že popolnoma izumrla ; Dev ostanke. Ziljacski ,.visoki raj" je tisto, kar pri Jugoslovanih svečani ples, imenovan „koloM. Ziljp.ni plešejo ta ples pod lipo, ki je sveto drevo starih Slovanov, in sicer ob praznikih in nedeljah od sv. Jurja da sv. Mihela. Ob uedeljah in praznikih rajajo samo mladeniči in dekleta, drugi dan pa oženj eni. Godci igrajo v presledkih in sicer na gosli, klarinet, bas in cimbale, kakor poroča Kuhač. Isti pisatelj piše o plesu: „Pri tom prave mužkarci razne Bkokove, puste često plesačicu, te jo opet uhvate, bace šešir u vsi, kojega plesačica uhvati ili kada je pao na zemlju, dvigne ga te stavi svomu plesaču na glavu a to sve u dosta živahnom mahu (tempo.)" Sedaj jfa ta ples ne izgleda več tako in je mnogo izgubil na svoji originalnosti. Plešejo le hitro polko in valček. Zdani so nekdaj imeli še vse polno starih, častitljivih navad in šeg o Božiču, Pustu, Veliki noči, Kresu, o svatbah itd. ki pa se žal s prodirajočo germanizacijo vedno bolj in bolj izgubljajo. z napevom vred je našel le še Zbrani spisi J. A, Komenskega. ni SUKNA se „Ruska š o 1 aM je priobčila na stra-50—51 svojega letošnjega letnika sledečo oceno N. Bachtina : „Ustfedni Spolek jednot uČitelskych na Morave" je podvzel velevažno nalogo, ko je sklenil založiti kritično in znanstveno izdajo zbranih spisov svojega velikega rojaka. Spisi so znova urejeni in prirejeni po izvirnikih, opremljeni z uvodi, varijantnmi, bilješ'va-t mi, bibliografijo, faksimili in ilustracijami.! Latinski spisi izidejo v originalu s potreb j nimi prevodi v češkem jeziku, važnejša' latinska dela pa izidejo v novem češkem-prevodu, ki ga je oskrbel J. V. Novak, profesor v Pragi. Glavni urednik celotne izdaje je znameniti poznav lec J. A. Komenskega vseučiliščni profesor doklor filozofije in teologije J. Kvačaja, ki je napisal že mnogo znamenitih študij o šolni- y pekami ku Komenskem. Vrhutega pa uredi posamezen zvezek še posebej določen urednik. Opozarjamo na to prvo znanstveno izdajo zbranih del J. A. Komenskega tudi slovensko učite.jstvo in razumništvo, zlasti pa knjižnice, ki bi ne smele biti brez spisov Komenskega — tega največjega reformatorja in takorekoČ očeta moderne ljudske šole, poleg tega pa tudi dosednj nedosežnega filozofa - pansofa, ki je deloval na vseh znanstvenih poljih, ki jih je skušal prilagoditi vsem; o njegovem delu je pisal sam veliki filozof Leibnitz: Pride čas, Komensky, ko t« bodo slavili in poveličevali ljudje za vse, kar si storil, upal in želel! Vsi spisi J. A. Komenskega so razdeljeni po vsebini v naslednje skupine; zvezki 1.—III. obsegajo filozofska dela. IV.-XI. pedagoška. XII.—XIV. nabožno-znanstvena, XV. XVIII. dela praktične vsebine, XIX.—XXII. apokaliptična, XXIII. zvezek pesniška, XXIV. zgodovinska, XXV. politiška dela, XXVI.—XXX. zvezek obsega korespondenco, zapiske odlomke, dodatke ttr stvarni in osebni register celotne izdaje. Ker bode ceiotna izdaj ■ izhajala več let, na leto sta sedaj preračunjena dva zvt'zka, je omogočeno, da si pribavijo to znamenito izdajo tudi manj imoviti. Dosedaj so izšli trije zvezki in sicer: XV. zvezek, ki obsega naslednja češka dela: „L i s t o v 6 do neb e"; (razprava 0 socijalnem vprašanju), .Pfemvslo-v&ni o dokonalosti kf es tanske", „Ne d ob v t.elny h rad" a „Truch- 1 i v ya (zabavni spisi) „Labyrint sveta a raj s r d c e" (najpopularnejše češko delo J. A. Komenskega); „O s i r o b e", „H lubina bezpečnosti", „Vyhost svet u". Ta zvezek obsega 520 strani s šestimi prilogami in stane K 8, vezan K 9 — VI. zvezek vsebuje 6 pedagoških del J. A. Komenskega in sicer latinskih, katerim so pa dodani češki uvodi, češke bilježke in Češki register; vsebina je naslednja :„Legesgymnasii Lesen-j sis"; „D i d a c t i c a", „D i s e r t a t i o „Diogenes C y niču s" in „Abra-j chamus patriarcha"; (zadnja dva dela sta šolski igri), rRegulae v i t a e". I kjer razpravlja o življenski modrosti. V i tem zvezku je tudi znameniti spis „Lin-; guarum Methodus novissima"; poleg didaktičnih najznamenitejši spis Komenskega, spis, ki vsebuje mnogo več, nego bi kdo sklepal iz naslova. Ta zvezek obsega 557 strani z eno prilogo ter stane K 10, vezan K 11. XVI. zvezek vsebuje čeških spisov o zvezi bratov in sicer: „Rad Jedno t y" (češke in latinske razprave o zvezi „Čeških bratov"); Haggteus redivivus in „Otdzky o Jednot e" (kritiške bilježke Komenskega o nedostatkih in napakah ter o nalogah zveze čeških bratov), „O hI a-š e n iw in „C e s t a p o k o j e", dva vzorna polemična spisa. Ta zvezek obsega 536 strani ter stane K 8, vezan K 9. Poleg celotne izdaje zbranih del Ko menskega, izdaja „Ustfedni Spolek jednot učitelskych na Morave" tudi znanstveni zbornik: Archiv pro badani o živote a spisech J, A. Komenskćho (Arhiv za raziskovanje podatkov o življenju in delih J. A. Komenskega"), ki ga urejuje vseučiliščni profesor dr. J. Kvačala. Doslej sta izšla dva zvezka „Arhiva** (zvezek po K 1) z naslednjo vsebino : I. Program „Archiva", o pravem pojmovanju nabožne vzgoje J. A. Komenskega, Val. Magni in njegove polemike s Komenskim, manjše biografske razprave, bibliografija, literatura, dostavek. II. Prispevki k zgodovini Grabikovih prikazni, vpliv učnih knjig J. A. Komenskega na ruske šole za časa Petra Velikega, manjše razprave : monogrami Komenskega, njegova elegija na smrt. S. Rakoczyja', oi bliografija, literatura; zgodovina naše izdaje zbranih del J. A. Komenskega. Vsi doslej izšli zvezki zbranih del J. A. Komenskega so najlepši dar učitelju za Božič, zvezek XV. mora zanimati vsakogar, VI. zvezek mora zlasti zanimati klasične filologe, XVII. zvezek pa je znamenit radi zgodovinsko važne vsebine. Za Božič je izšel že IV. zvezek; ta obsega češko-latinsko „D i d a k t i k o" in Informatorium školy matefske" (v češkem latinskem in nemškem jeziku ; ta zvezek je važen za učitelje in stariše ! Naročila sprejema : Uprava „V e -š k e r y c h Spisu J. A. Komenskćho" ve Zline, Morava. Učiteljskim organizacijam in njih članom dovoljujejo se zlasti pri skupnih naročilih znatni popusti. Zaloga moke prve vrste Telefon št. 231 - Riva GrUITiUŠa Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga uajflnejilii ^rst pšenične moke in krmuih izdelkov poznauega valjčnega mlina VINKO MAiDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. tiOBHH in modno blago za gospode t□ gospe priporoča izvozna bU* Prokop Skorkovsky 1 Sin v Humpolcu. Češka. Vzorol na zahtevo franko. Zalo zmerna oana. Na željo dajani tukaj Izgotavljat! go-apoaka obleka. zcriRE Serafin Siega & C.o in ulici Raffineria Štev. 9 dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina likerji v steklenicah, moka iz prvih mli-— Postrežba tudi na dom. nov. ,Ali' AVVAKTAftfilO' Trst, ulica Sette Fontane št, 8. Trgovina z narejenimi oblekami za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROČILA PO MERI. dobroznani manufakturni trgov ni ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanetti) se dobiva vsake vrste blaga, posebno Hr* volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke po nizki ceri brez konkurence-?®! Priporočujcč se z odličnim spoštovanjem Točna postrežba :: Zafrfid. vse 'A3J§ BJBJA Skladišče kož vseh vrst črne In ^^ ^^ _____ _ barvane, v&eh vrst ££ BlipD9A BJaiJ-rea BDipi rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje X S H JL tflUUS E5J5UD&0JS 9S BJOJOdUJ kože črne in rumene (Bokskalb). voftčlia ra najbolje vrste za barvane čevlje. Naroćbe za vse kraje deželo Izvršuje točno In hitro Lorenzo Gaggianelli Trstu, — ulica S . Lazara 5tev. 17. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicolč štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6l/, pop. Lii Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Gusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl Štev. 14 Specijaliteta: ladijske svetiljke Posoda in Skatlje is bele tn kamo o-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidsa obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave), - !=J [=]£=== in slaščičarni r da sem odprl v Trstu, Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu Campo Belvedere št. 3 (vogal ulice Belvedere) zalogo vsakovrstnega olja « navadnega in najfinejšega, octa, mila, s-eč itd. Ker imam vedno blago prve vrste in prodajam po zmernih cenah, se priporočam za obilen obisk A. JT. Baumbauer. i ■ Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršni razglasna ali reklamna naznanila je po šitjati le „Inserttnemu oddelku Edinosti trgovina rnoDnih predmetov za moške, ženske in otroke V Trstu, lil. della Caserma 17 (bliZU ^S5"™ Gorenjec, nasproti kavarne * ,Commercio"). Velika zaloga klobukov, kap. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih perilu, cenah. LJUDSKA HRANILNICA ip POSOJILNICA v TRSTU ; s=i V lastni hiši — ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) regiSTOtana z. uru ga f e jrstniki in rapeitnice. Zlate, erflbrna, nikelnate in jekleno ure. Regolstorji it prvih tvore ic „Zenit" in „Ornega". Poprav« z garancijo enega leta. Gram o-f.jr.l ln plešfe vaeh vrst. Zaloga ta- la liezem. vin Špirita Hkarjtv la razpradaja na drobio In debel« JAKOB PERHAUC Trat, Via del!* Acqua it. $ Trat (Nasproti Oaffe Centrale) Velik Izbor francoskega Kampanje«, penečih denrt> Dih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeani Snrgnnder, renskih vin, Meselia In Oh lan ti. Bom, konjak, razna {ganja ter posebni pristni tropinoveo, slivov eo in brinjevec. Izdelki L vrste, dolliiz de-tečnih krajev. Vsaka naročba se takoj IcvrSL Kilja se po povzetje. Ceniki aa zahtevo la Razprodala od pol litra aapraj. sci kit ŠTIPAN MIMIOA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda iz Bogaznice pri Omi5u GOSTILNA v ulici sette Fontane it 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET ▼ ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istri« št. 14. Tiit aa debelo ia za družin« v vseh ——— gostilnah. - c NOVA OSTILNA Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domača kuhinja! MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------ Na tocneja postrežDa. ZMERNE CENE. Goriška ljudska posojilnica v Gorici Načelstvo in nadzorstvo „Goriške ljudske posojilnice" v Gorici v je skupni seji dne 19. decembra 1912 % ozirem na splošno denarno draginjo sklenilo, hranilne vloge, ki so se obrestovale do sedaj po 47i*/e» od 1. januarja 1913 naprej obrestovati po 5%. S tem v zvezi je zavod primoran, obrestno mero tudi svojim dolžnikom za posojila na vknjižbo, menice ali zastavo vrednosti povišati za 7*7#. Ta sklep velja začasno, dokler se ne povrnejo ugodnejše gospodarske in denarne razmere. Načelsluo in nadzorsft/o. ZA PRAZNIKE sijajna izbor igrač in opreme za božično drevo! Norosti v družabnih igrah, ženske torbice, listnice, denarnice, necesere, shrambe za dragocenosti in neštevilni drugi sijajni darovi. — Hišne in kuhinjske potrebščine, namizno orodje, krasni stoli za otroke. Cene izredno nizke. Zaloga drobnarije in igrač Candotti Sc Co, Trst feVKiS dZb; G, de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Basco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., alama, ogeriV.n seno, beneški otrobi, otrobi št. 84. KO1 'T«5 dZb G. Ferluga - Trst via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svojo — slaščičarno = vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah Okraski za božieno drevo. Sprejema vsakovrstna peciva. OENE JAKO ZMERNE. POS- *EŽBA TOČNA E= Vesela lica, vesel otroški smeh M|WllMil1A(|ff lil £ ie predpogoj veselega ob sijajni svetlobi, ki ga povzroča U/lUlUl IIIUVII lllb božičnega praznika. Vaše Btanovanje je po zimi ob dolgih večerih dnevno-svetel raj, poleti na deželi je Wiktorinova luč neprecenljiv vir svetlobe, ki vam daje dobrote mile. enakomerne Bvetlobe. — Wiktorinovo svetiljko nahajate v zalegi v vseh uporabnostnih vrstah, od najpriprostejše pa do luksurijozne izgotovitve, v naših podružnicah na Dunaju in na deželi, ali pa, če zahtevate, dobite zastonj in poštn. prosto fino opremljen prospekt „U" in priznalna pisma iz vseh krogov. Prihranite več nego polovico dosedanj ih najnižjih izdatkov za razsvetljavo. — Blagovolite se obrniti na WIKTORIN & Co. centrala: Dunaj V. Margaretenstrasse 120, ali pa na naše podružnice: TRST, ulica Acquedotto 2; PRAGA: Zelt-nerjeva ul., vogal Ovočnega trga ; DUNAJ I. Graben 29 ; DUNAJ II. Tsborstrasse 17 ; DUNAJ V. Margarethenstrasse 120 ; DUNAJ VI. Linke Wienzeile 4 ; DUNAJ VIII. Alser-strasse 21 ; BRNO : Lichtensteingasse 2; BUDIMPEŠTA Vin, Baros utca 2. — Tovarne: Dunaj. Svatoborice, Stsržšice. Ceniti na Zeljo zastonj Kavarna pri rojanskih obokih (al Volti dl Rolano) Tal. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerno- Snaga zajamčena. i V ulici Carradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. aloga obujala ^ in lastna delavnica = Pahor :: :: :: :: ulica Arcata 19. Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nlzklb In smernih cenah. Odda se jr najem = HOTEL = z opremljenimi sobami, konjskim hlevom, senčnatim dvoriščem, vrtom, v lepi legi sredi mesta. Gotov dohodek. Kavcija. 4000 K. Pod ugodnimi pogoji se tudi proda. Za pojasnila se obrniti na: IVAN PERIC, Tržič (Monfalcone), via Stazione St. 121. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scalinata št 1. Prodaja ur iz srebra in kovi-j nastih, od 4 kron dalje, uhani, O " r prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje !n me-njuje zlato, srebro In dragocenost. - - ASTI In šumeči refošR prave specijalitete oJlikotane kleti Hadoslava pelrić-a ZALOGA V TRSTU ulica Geppa it. 12. - Telefon 1025. Priporoča tudi avoja zajamčeno pristna dal-mutinaka. Tina. — Posebne nizke cene preprodajalcem ia odjemalcem na dom Najboljše in najmodernejše sukno za moJke ia volneno za ženske obleke razpošilja najceneje n CTPDMFP^I jugoslovanska razpošiljalna tvrtka ° 1 C,KITlLWai v CELJU it 302. — Vzorci In cenik, obsegajoč čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) i podružnico v uL Far neto 6. Telefon 16-64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotov, mandorlata in moatarde. — VELIKA ZALOGA domačih ia inoztmakih vin in likerjev. ———— Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Oommerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste-« klovine, luči in lesenih priprav. ! Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno jfllla Citta di ftlagenjurt Trst, Šalita di Promontorlo 8t. 5. T^f* A.J vino vipavsko, istrsko in A UL1 oC teran. — Češko pivo. Kuhinja yedno priprayljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K z naprej. Cena zmerne. Franc Pernelc, lastnik 9 žrebanj na leto 8 sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15.000, I po frk. IOO OOO, 76.000 In 20.000 In I po K 30.000 In 20.000 čudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupiaa : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. | iz L 1888 | srca J<5sziv iz L1888 Prepuščajo to skupino sre&k proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na 50 mesečnih obrokov po K 3a50 ^H s popolno igralmo pravico, na podlagi takonito itstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega obroka. — N »daljne obroke sa vplačuje potom poitnih položaic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sro6k pošlje na zahteve Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. Pekarna in slaššičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat na dan svež, raslifins moke, vio vrati biikotov ter prodaja raznih vin in iiktrjev ▼ eteklenicah. Anton Mahne, trgovec Trst, ulica deli' Istrla št 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča ti. občimtvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni-jalnega blaga na drobno Postrežba na dom. in na debelo. SVOJI K SVOJIM ! pil te] nesreči pokazala v najžalostnejši luči nemarnost vodstva plavžev napram delavstvu, kar zadeva varnost življenja teh resničnih trpinov in izkoriščancev. Torej niti tedaj, ko se izvršujejo tako nevarna dela, kakor so popravila v notranjosti plavžev, ni poskrbljeno za to, da bi se mogli delavci, ki so zaposleni pri takem delu, v slučaju potrebe nemudoma rešiti. Na5a stvar ni, da bi razlagali, kako bi bilo treba urediti tako stvar, to Je stvar, to je dolžnost, prokleta dolžnost tovarniškega vodstva, da poskrbi za to, da ne bo delavstvo izpostavljeno skoraj gotovi smrti pri takih opravilih, ne da bi bilo poskrbljeno za vse rešilne priprave. Pa ali bi one stokratne milijonarje, ki so delničarji Kranjske industrijske rružbe, ki se takorekoč lahko valjajo v zlatu in srebru, Ftalo teko velikanske svote, da bj Jih nt zmogli, ako bi v tako velikem pod-JetJu s tako nevarnim delom, kakor so ške-der|sfci plavži, stalno namestil« v svojem podjetju zdravnika, da bi bil takoj pri rokah, ko bi se zgodila kaks nesreča. Ako reši samo enega človeka, je menda verdar to vredno več, nego pa onih par tisoč kron, ki bi mu Jih plačeval! na leto! Toda za one milijonarje so pač krone več nego pa življenje — itak pasje življenje delavca v Škedenjskih plavžih 1 Ali ne bi bil morda zdravnik, ki bi bil takoj na licu mesta, še lahko rešil življenja obema onima delavcema, ki sta tako morala — ne po svoji kriv.1t — izgubiti svoje mlado življenje ? Preden pride zdravnik iz Škednja v plavže, pač poteče toliko časa, da je oživljenje potem zastonj! Naj bi vendar oblasti enkrat nekoliko temeljitejše pogledale v te zloglasne ške-denjske plavže in življenje, ki ga živi delavstvo v njih, in prepričani smo, da bi se tu marsikaj izpremeniio na bolje 1 Loterijske številke, izžrebane dne 28. decembra t. 1.: Trst 70 37 48 30 40 Line 18 57 45 39 69 Gospodarstvo. Izpolnitev sklepnih kupčij. Odlomek borznih določil budimpeštanske borze. S koncem decembra zapadejo zopet mnogi sklepi moke, ki so jih napravili naši trgovci ln obrtniki. Posebno peki imajo veliko opraviti s sklepi na moko; in kakor mi Je Jako dobro znano iz lastne izkušnje, se nahajajo peki in mlinarji vedno v vojnem stanu: eden drugega gledajo kakor pes in mačka. Res Je, da sem nekoliko karikiral razmere, ali nisem se preveč oddaljil od resnice. Omeniti pa moram takoj, da so glavni in prvi vzrok vsem prepirom večinoma ie peki in trgovci. VdomaČila se Je neka posebna lahkomiselnost pri sklepanju sklepnih kupčij za moko in ta lahkomiselnost se navadno britko maščuje. Koliko eksistenc Je vsled te lahkomiselnosti že propadlo, koliko tisočakov se je izgubilo, koliko prej dobro situiranih obrtnikov je prišlo na beraško palico; to ve tUti, ki je v stikih s prizadetimi trgovskimi in obrtnimi krogi. Ta lahkomiselnost pa je tudi spravila naš trg v kaj slab glas in trebalo bo precej časa in tudi precej truda, da se iztrebijo elementi, ki škodujejo tudi poštenemu obrtniku. Zaradi nekaterih brezznačajnežev trpijo vsi tudi najbolj pošteni in zanesljivi trgovci in obrtniki. Slišimo pa tudi trgovce in obrt nike, kako se pritožujejo, da nikakor ne kaže delati sklepov, ker so vedno le oni prikrajšani. Če se je moka podražita, tedaj mhn kratkomalo črta sklep in kupec ne dobi niti kile poceni moke; če pa je moka pala v ceni, tedaj pa mora prevzeti do zadnje kile, ali pa ga izterjajo, iztožijo in zarubijo za znatne diference itd. Kupci očitajo v takih slučajih mlinom nepoštenost in ne vem kaj še vse. Ali s takimi in enakimi pritožbami in očitanji delajo le krivice prodajalcem in se vsak jezi zastonj, ker je le sam kriv, če se mu Je kaj takega pripetilo. Borzna določila, na podlagi katerih se navadno delajo take sklepne kupčije, so za vse enake in imajo določbe za vse slučaje. Ali, kdor se ne drži teh določb, ker jih ne pozna, ali pa je površen, ta seveda trpi škodo. Nikakor pa ne smeš pričakovati od mlina, da ti bo pojasnjeval določbe, ampak mlin se drži teh In posledice trpiš sam. Če se Je moka podražila in imaš ugoden sklep, da moko pravočasno odvzameŠl Nikakor ne pričakuj, da te bo mlin lepo opozarjal in opominjal za cdjem. Mlin stori le toliko, kolikor je obvezan po borznih določbah, več pa ne. Vsaka sklepna kupčija Je špekulacija na kožo drugega. Če gredo cene gor, tedaj trpi koža prodajalca in morai gledati, da ne izgubiš nič dobička, če pa gredo cene dol, tedaj pa gre, žal, za tvojo kožo in prodajalec bo gotovo gledal zelo natančno, da se mu nič ne izmuzne. Nekdaj ni bilo tako strogo in je šlo marsikaj bolj po domače, ali danes tega ni več, kar je posledica počenjanja nekaterih nezanesljivih e ementov. Danes bi morali to lepo navado oo domače" poznati le mlini in zastopniki, dfu?J pa ne. Seveda im^mo tudi še denes tko zanesljivih trgovcev fn obrnk v, ki se t avedajo svojih dolžnosti in prav;c iu laki z živijo v dobrih razmerah s sovdeležencem pri kupčiji; ali vendar trpijo tudi ti radi drugih. AH naj bo dovolj teh razmotrivanj in pritoževanj in se spravimo na borzne določbe, katere se tičejo izpolnitve sklepnih kupčij. Povedati hočemo, kako mora postopat* kupec, ako mu prodajalec noče dati s sklepom prodanega blaga, ali če ni mcgel pravočasno potegniti sklepa, kedaj sme zahtevati prodajalec diferenco, kedaj sme sklep kratkomalo stornirati itd. Gotovo bo s takimi pojasnili postreženo velikemu številu trgovcev in obrtnikov in prihranil se bo marsikak tisočak, kateri bi sicer zlezel v nenasitljive židovske žepe. Kedaj se mora s sklepom kupljena moka prevzeti. § 14 oddelka V. pravi: Pri sklepih na dva ali več mesecev se mora sklenjena macžfna dobaviti v enakih mesečnih obrokih. Ako pa se kateri mesečni obrok ni dobavil, ali ni prevzel, ali le deloma dobavil ali prevzel, tedaj se smatra dobava zaostale množine za molče podaljšano za en mesec in tako dalje od meseca do meseca do zadnjega meseca, v katerem se mora celi sklep rešiti. Ako katera stranka noče podaljšati sklepa v smiilu tega §, tedaj mora o tem obvestiti s priporočenim { smora soudeleženca najmanj dva dni pred pretekom dobavnega roka. Prodajalec pade v zamudo, ako ne zadosti glede sklepa določbam §§ 11. in 12. teh določb, (oddelek V.) Oglejmo si nekoliko določbe tega § in Jih pojasnimo nekoliko s primerom N. pr. Ako kupiš 100 vreč moke, za odjem od septembra do konca decembra, tedaj moraš vsaki mesgc potegniti 25 vreč. Če v katerem mesecu ne potegneš te množine, tedaj se ta prenese na prihodnji mesec in tako gre do konca sklepnega roka. Pred potekom tega roka bi mogel pa vse skupaj potegniti. Aii prodajalcu ni treba čakati tvoje milosti, ampak lahko zahteva odjem vsakega mesečnega obroka v svojem času. Če ti vendar podaljša, Je to le njegova svobodna volja. Navadno prodajalec tudi opo- Jnja in opozarja, koliko moraš potegniti s potekajočim mesecem. Poudarjamo pa takoj že tukaj, da te bode navadno opominjal le tedaj, kadar je razlika cene v tvojo škodo, drugače pa najbrže n e. Pošteni prodajalci in mlini pa v vsakem slučaju opozarjajo na prevzeto dolžnost. Torej tako opominjanje ni nobeno sitnarenje in šikaniranje, ampak dokaz pravičnosti. Poglejmo si še, kake obveznosti in pravice nalaga prodajalcu § 11. in 12. § 11. pravi: Se mora dobava izvršiti tekom določenega roka, ima prodajalec pravice tekom tega roka kedajkoli odpovedati (kiindigen). Odpovedni rok mora znašati osem dni. Odpovedni rok se začenja računati od dneva odpovedi, oziroma od dneva, ko se je pismo oddalo pošti. V slučaju odpovedi mora kupec blago pri piodajhlcu prevzeti zadnji dan odpovednega reka, ali pa pri prodajalcu tako dispo-nlratl, da pride kupčeva dispozicija v roke prodajalcu do 12. ure opoldne predzadnjega delavnega odpovednega roka. Kakor razvidno iz navedenega § 11., ima prodajalec pravico odpovedovati tekom meseca vsak mesečni obrok. Dati pa ti mora časa osem dni, da prevzameš odpovedano množino. Ako ti tedaj prodajalec n. pr. oktoberski odpove obrok druzega oktobra, moraš odpovedano množino prevzeti do 10. oktobra. Ako je ne prevzameš, prideš v zamudo in kake posledice ima to za te, bomo videli pozneje. V slučaju odpovedi moraš torej prevzeti in se odpovedani obrok nikakor ne podaljša ni drugi (sledeči) mesec itd. § 12. zopet govori o dolžnostih in pravicah obeh udeležencev pri kupčiji. Ta § pravi: Ako se prodajalec svoje odpovedne pravice ni poslužit, tedaj mera kupec najpozne|e do 12. ure dopoldne predzadnjega delavnega dneva dobavnega roka razpolagati z blagom. Je-li kupec razpolagal najpozneje tri dni pred potekom dobavnega roka, tedaj Je kupec opravičen takoj, vendar obvezan najpozneje zadnji dan dobavnega roka, dobaviti. Razpoiaga-Ii kupec z blagom pozneje, nego tretji dan pred potekom dobavnega roka, ali v slučaju odpovedi, odpovednega roka, tedaj je prodafalec opravičen, da takoj, vendar obvezan, da zadnji dan časa izpolnitve, prične z dobavljanjem. Kakor je razvidno iz predstojeće navedenih določb, so rok? natančno določeni, obvezni za obe stranki iti tedaj ne more nobena druga prikrajšati. Sedaj preidemo k posledicam, ki nastopajo za kupca ali pa tudi za prodajalca, če sr.lep ni s potekom sklenjenega roka po-tegnen, ali če kupec ne prevzame odpovedane množine blaga. O zamudi in njecih posledicah govore nastopni §§ splošnih določb. _ (Pride še.) iirušt^ant* ^st§5 „Vrdeljski Sokol" priredi svoj običajni „Silvestrov večer" z raznovrstnim in veleza-nfmivlm sporedom. Začetek točno cb 9 zvečer. Bratje Sokoli v kroju! Ces. fctr. priV. ZLiunione Adriatica di Siourta v Trstu ustanovljena leta 1883. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju. streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne BI. decembra 1911 K 168.^94.604-43. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 7*26.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogreke monariilje. Tovarna koviegoT ln potnih torb ▼ vseh velikostih ln popravila po nizkih oenah Po-Foilljatve na vse strani. Trst, ul. Silvlo Pellico štev. 8. Za trajno delo v Ljubljani se sprejme Izurjen ln znožen tesarski poslovodja (polir) zmožen slovenščine in nemdčine ter strokovno izobražen. — Ponudbe z zahtevo plače na: ANTON STEINER, mest«! tesarski mojster LJUBLJANA. Alojzij Boik Trst - ulica Belvedere St. 3 - Trst Trgoulna deilkates, kolonialnega blaga in jestvln vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi oo pošti In do-■ ■ - stavlja na dom — povsod „specijalno mazilo za čevlje*1 „L TJ N A" Nedoa gljivo. — Brez daha. Najsvetlejše. Brez škodljivih primesi. Se ne snll. Vzdržuje nanje mehko. — Zavračajte ponaiedbe. - ■ « DA ANGELO RENIER Rojan, ulica dl Roiano št. 2. Prodajalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapeto v, volnenih in bombažastih odej. perkala, zefira, črnega in barvanega satina, sraffc. nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. Naznanilo. Županstvo Velikirepen nadaljuje dražbo ^tfg za oddajo kamnoloma vasi Verhovlje v najem dne 29. decembra t. 1. od 3. do 3 Va popoldne v županijski pisarni pod istimi pogoji kakor dne 15. decembra t. 1. Županstvo Velikirepen Župan: Anton GuStin. V«. *a[|»p m o* P" nfo-"1 uiMpeui •d lDo|q iBa)|f»iOuv Z| MJ[M «[n|tpi| 1» 0J9!d S J°1 'in '1SH1 mnr^o nmauAVTs as t^ti^uj Kron 6200R AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tavarna »veta. Izdelovaile letne 40-000 ve? idiaegs, tipa CHASSIS 20 HP ie«t raznih tipov kači;. Kočij* „FOBD" j« najpopolnejša, naJkHreJla In najokonotal6n«lii kai jih otitojl. — GENERALNI 3A3TOPNLK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoai 10—11, Tal, 1734 Velik* 3«ntr*iaa garala, ulloa dal Baokl 16, vagal alloa Beeohatt« TELEFOn 2247, — 8TOČK PKEUM GOODBICH (aaaarikanjk«), Automobili na posodo po £m»rnl oeni, 7ar*Vro ln radrtaranja anomahlloT. — — Solidna poeutiba Zaloea pohištva iz Solkana — na obroke — Trst, ulica Nadonnlna 5 Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli rane ter posamezno pohiStvo, tudi že lezno; Šivalni stroji, stenske ure, slike ogledala, manuf. blago. - Zmerne oeae. Andrej Purič kovač, Trst, ulica Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. V ponedeljek, 29. decembra otvorite^! novega zajtrkovališča „«!« Si4 To&llo aa bo Draberjevo pivo I vrata brez aparata. Praika in gr&ikt gnjat, oeaarako meao, dunajake in kranjaka klobaaa tar prlatne kranjaka, aalamt, alri. Direktna vaakdanja dobava. Vina Ubrana, pelinkoveo, maraala itd. Se priporoča J. Tomažič, lastiik. Novo pogrebno podjetje, T*st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14 02,) Prevoz mrlič@v na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne St. 170; T. VITEZ v Nabrellnl na trgu pri cerkvi; A. JA^IŠEK, pri Orehu (Noghere) ; F. BRNETIĆ v Skednju. Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raz00vrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge poc^etja nL Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in uoravitfclj M ŠT I BIL J "S* (O JC N obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj in površnikov vseh kakovosti. - Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst ulica San Oiovannl št. 16, I. nad , zraven Buffet Automatlco. T-lefon žtev. 251 Rira. II. i/i < v* /v r- ® BJ <» Ck. » 3 ~ * Pevsko druStvo „Trst". Jutri v pene deljek ob 8 pevska vaja 2a mešan zbor. Mandolinistična skupina »Viktor Parma" vabi na plesne vaje, ki jih priredi danes v nedeljo dne 29. t. m., v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu (stara policija) od 10 do 12 predpoldne in popoldne od 5 do 11. Zvečer krasna zabava In šaljiva pošta. Barkovljanski odsek tr2a?kega *So kola". Danes, v nedeljo, dne 29. decembra se vrši važen sestanek glede ženske telovadbe v sobi „Adrije" v .Narodnem domu" v Barkovljah točno ob 4 popoldne. Vse sedanje telovadbe, kakor tudi druge gospodične, ki se zanimajo za stvar in bi hotele pristopiti, so nujno naprošene, da se udeleže tega sestanka. Načelnik. Pevci pevskege zbora „Z. J. Z." so vabljeni, da se vsi do zadnjega pevca gotovo udeleže ponedeljkove (jutrišnje) vaje, ker je to zadnja pred nastopom. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja gg. odbornikom, da ima Jutri v ponedeljek ob pol« 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo. Ples tržaških trgovcev se bo vršil dne 4. januarja v krasno okinčani dvorani Narodnega doma" v Trstu. Slov. občinstvo, gg. trgovci, obrtniki in plesaželjna mladina se vabi, da se v mnogobrojnim številu udeleže tega zares elitnega plesa. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje trgovskih tečajev. Sviral bo popolni vojaški orkester, blagajna se cdpre ob 9'45 ples se prične ob 10 zvečer. Vstopnina za gospode z eno damo 2 K, posamezne dame 1 K. Plesna obleka. Pevsko društvo „Zvon" na Opčinah sklicuje za dne 31. decembra tega leta ob 7 zvečer svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom._ ti&L organizacija. .Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje za danes, dne 29. t. m. ob 10. predpoldne velik javen shod v veliki društveni dvorani v ulici Sv. Frančišha štev. 2. Dnevni red: 1) Velika brezposelnost slovenskega delavstva v Trstu, 2) Protest proti renjikolom, 3) Veliki pomen .Narodne delav. organizacije" v sedanjem času. Dež. izv. odbor NDO. V ponedeljek ob 8 zvečer odboroea seja v društvenem prostoru. Odborniki so naproŠeni, da se seje gotovo udeleže. Občni zbor ženske skupine NDO se bo vršil danes v nedeljo, točno ob 4 pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: Volitev odbora in poročilo o dosedanjem delovanju ženske organizacije. Silvestrov večer NDO. NDO priredi v torek .Silvestrov večer" v veliki društveni dvorani, v ul. Sv. Frančiška št. 2. Na sporedu so razne zanimivosti. Z eno besedo rečeno, bo to krasna domača zabava. O polnoči govor. Shod delavcev tovarne ledu v Barkovljah se ne bo vršil na novega leta dan — kakor domenjeno — ampak pozneje. Kdaj, naznanimo pravočasno v .Edinosti". Strokovno tajništvo NDO. Vesti iz Goriške. Silvestrov večeri V vsakem slovenskem kraju zbirajo se znanci In prijatelji na Silvestrovo ter pričakujejo novega leta v veseli družbi. Očetje in matere se pomenj-kujejo o dogodkih starega leta in proro-kujejo bodočnost, drugi s pravi .štimeo" prepevajo lepe naredne pesmi, mladina se suče ob zvokih godbe, z eno besedo vse se veseli v trenutku premirja med odhajajočim starim in prihajajočim novim letom. Premirje, ki traja le nekaj uric, Je posvečeno neprisiljeni zabavi. Tudi .Goriški Sokol" hoče porabiti premirje in zbrati na Silvestrovo v .Trgovskem domu" vse Ooričane in okoličane, gospode, delavce in kmete, da tako nudi vsem slojem brez razlike, ki se bojujejo neumorno za povzdigo naroda, da si sežejo krepko v roke ter si želijo .veselo in srečno novo leto". Veselični odsek se je potrudil, da je sestavil program, ki bo kratkočasil občinstvo. Na sporedu so pevske točke društvenega pevskega zbora, telovadba članov, godba, cirkus z najboljšimi domačimi goriškimi močmi, opera, tragikomična slika iz dijaškega življenja, srečolov z lepimi dobitki ter veličastni nastop novega leta. NsJbolJ pa Je razveseljivo, da nastopi prvič v Gorici sokolski salonski orkester, ki bo, svest si svoje naloge, neumorno sviral pri plesu. Torej sama pristna domača roba, ki mora uspeti, tako, da lahko pride vsak še tako strog kritik, pa ne bo mogel izjaviti druzega, nego to, da je vse šlo v redu in z dobrim uspehom. Kdo torej na vse to ne bi prišel obhajat Silvestrovega v »Trgovski dom ?« Začetek ob 8 30. Vstopnina 60 vin. Na veselo svidenje 1 Na zdar 1 Telovadno društvo „Sokol" v Št Andrežu priredi čine 31. t. m. Silvestrov večer v dvorani g. P. Lutman-a. Spored obsega mnogo točk, kakor petje, igro, šaljive prizore, polnočno sliko, ples, itd. Pričete* Je ob 8 zvečer. Ker se nam nudi lepa zabava, zato se pričakuje zadostna vdeležba. Redni letni občni zbor tel. društva „Sokol" v St. Andrežu se vrši dne 5. januarja 1913. ob 3 popoldne v dvorani g. P. Luf aan-a. SRZOcJflUNE UE5TJ. Državni zbor. Slovenci In proračunski provizorij. Posl. Gostinčar |e utemeljeval svoj manjšinski votum, da se preide k dnevnemu redu. Vlada in stranke ne izpolnijo svojih dolžnosti napram Slovencem, ki Jih na narodnem, kulturnem in narodnogospodarskem polju odrivajo, vsled česar bodo Slovenci glasovali proti proračunskemu provizoriju. Dr. Korošec o obstrukciji. Manjšinski poročevalec dr. Korošec Je proti temu, da bi prišla italijanska pravna fakulteta v Trst, kjer je tretjina prebivalstva slovenska. Kar se tiče hrvatskega vprašanja, |e pač Čuvaj šel, ali sistem je ostal. Težko občutijo Slovenci tudi tlačenje Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Govornik izjavlja končno, da se naj smatra to le za presledek, če Slovenci ne obstruirajo. S tem hočemo, pravi govornik, zbrati le moči za boj proti vsem strankam. Rusinska univerza. DUNAJ 28. (Izv.) Nocoj so se vršila pogajanja za rusinsko univerzo, da bi se preprečila ru3inska obstrukcija. Potekla pa so brezplodno in 5 rusinskih poslancev Je začelo pri proračunski debati z obstrukcijo. Pod pritiskom dejstev pa so se začeli oo-poldne Poljaki zopet posvetovati in poljski klub je sklenil sprejeti načeloma rminsko univerzo. To pa Vsepoljakom ni prav in oni hočejo izstopiti iz organizacije. Vprašanje univerze pride tudi v februarju indirektno v gališki deželni zbor, kjer se bodo posvetovali o volilni reformi. Če bo zasedanje uspešno, bo izšlo cesarsko pismo, ki bo garantiralo rusinsko univerzo in nje ustanovitev leta 1916. Takrat dobi Ivovska visoka šola čisto poljski značaj. Univerza pride v Lvov. Nemci se takega cesarskega pisma niso razveselili, ker pravijo, da pridejo sedaj Še druge univerze na vrsto. Danes se |e že Cilo govorilo, da se ustanovijo v Gradcu na univerzi neke vrste paralelke, tako, da bi se zavod delil v nemški in slovenski. To je seveda le primer, kako zelo v živo je zadela Nemce nastajajoča rusinska univerza. V pozni večerni uri Še traja debata o proračunskem provizoriju. Ta bo gotovo sprejet, ker bo pailament, če treba, do Jutri v Jutro zasedal. Potem pa pridejo počitnice. Za delazmožno8t Štajerskega deželnega zbora. DUNAJ 28. (Izv.) Štajerski ces. namestnik grof Clary-Aldringen je dobil od vlade nalog, da zopet zaplete pogajanja med Nemci in Slovenci za delazmožnost štajerskega deželnega zaora. Lukacseva volilna reforma. DUNAJ 28. (Izv.) Ministerskega predsednika Lukacsa je cesar sprejel v eno uro trajajoči avdijencl in Je odobril osnutek volilne reforme, ki ga bode ogrski minterski predsednik predložil zbornici Še pred zadnjim decembrom. Utis sankcije volilne reforme. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) V opozicijo-nelnih krogih so slino razburjeni, ker je cesar sankcijoniral Lukacsevo volilno reformo. Ta reforma je strašno zmašiio, in takega volilnega reda ne bo v celi Evropi. Splošno se 6matra ta reforma za sleparstvo na ljudstvu in deželi. Proch&zka doma. BRNO 28. (Izv.) Konzul Prochžzka je preživel božične praznike pri svoji rodovini v Brnu. Velesile podpirajo Turčijo? PARIZ 28. (Izv.) Konferenca poslanikov se zopet sestane 2. januvarja. V diplomatskih krogih govore, da bodo velesile svetovale balkanskim delegatom, da naj puste Turčiji precej ozemlja, izlasti za Čataldžo in pa Egejske otoke pred Dardanelami. DUNAJ 28. (Izv.) Glasi se, da so sklenile velesile cel komplot, ker hočejo podpirati Turčijo. Nameravajo uplivati, da bi balkanski zavezniki zmanjšali svoje zahteve. Vkljub temu pa potek konference baje ne bode trpel, le nekoliko dalje časa bodo trajala pogajanja. — Opaža se tudi, da med balkanskimi zavezniki vendar le ni vse, kakor bi moralo biti; tako na primer med Bolgarijo in Grško še ni dosežen sporazum. »Bitke" na bosensko-srbskl meji. DUNAJ 28. (Izv.) Iz Sarajeva je prejel »A Nap" poročilo, ki ga je treba poslušati z veliko rezervo. Ta vest trdi, da se vršć na meji pogosto bitke med dobro oboroženimi srbskimi Četaši in avstrijskimi vojaki. Tako je bil baje v noči od 21. do 22. ubit eden Avstrijec, 12 pa težko ranjenih. Garibaldl v Italiji. BRINDISI 28. (Izv.) Davi je prispel v Brindisi general Riccioti Garibaldl s svojimi legijonarji, ki so vsi prišli iz Grške. Avstrijski rdeči križ iz Srbije. BELGRAD 28. (Izv.) Davi je odpotoval na Dunaj oddelek avstrijskega rdečega križa. Na kolodvor ga Je spremil srbski rdeči križ in člani avstroogrske legacije in konzulata. Čudne vesti o Egejskih otokih. PARIZ 28. (Izv.) Z Roda se poroča, da se Italijani baje pripravljajo otok zapustiti. Od druge strani se pa zopet zatrjuje, da le v Marmarici, nasproti Rodu, zbranih 25.000 Turkov, ki komaj Čakajo, da bi zasedli Egejske otoke. Tem vestem seveda ni dobro verjeti. Zakaj so Sli turški oficirji k Čataldži. LONDON 28. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da niso poslali na dopustu bivajočih oficirjev za to k Čataldži, ker bede vojna morda zopet pričela, nego zato, ker so vojaki mrmrali, da gredo oficirji v Carigrad na zabavo, dočim morajo sami stati na bojišču in trpeti neugodnosti vremena. Rumunska armada. BUKAREST 28. (Izv.) Rumunska vlada pripravlja reorganizacijo armade. Ustvarilo se bode 80 novih infanterijskih bataljonov. Srbi pri Čataldži. BELGRAD 28. (Izv.) Če bodo pogajanja pri konferenci v Londonu ugodno kazala, bode Srbija odpozvala svoje čete od Drača in LjeŠa in Jih poslala k Čataldži. Kaznjenci hočejo imeti žganja. KRAKOV 28. (Izv.) V Brzeskem so se spuntali tcaznjerici, ker so Jim vzeli vtlho-tapljeno žganje. Mučili so ravnatelja kaznilnice in paznike. Se le žandarmerija je napravila red, a je pri tem težko ranila enega kaznjenca. Vsakoletni zimski manevri. DUNAJ 28. (Izv.) »Zeit" priobčuje, da se mora vsled letos pridobljenih IzkuSeoJ uvesti navada, da se bedo vršili vsako leto zimski manevri, da se Čete navadijo na težave zimskega vremena za slučaj vojne. Nove „grozovltosti" Srbov. DUNAJ 28. (Izv.) Na temelju poročila Frankfurter Zeitung" pišejo dunajski večerni listi s slastjo grozotne vesti o konzulu Prochazki. Zagrešil je kot prvi vse te laži drugi kavas avstro-ogrskega konzulata v Prizrenu, neki Isa Hanun Ali. Ta je pripovedoval, da so Srbi po Prizrenu nečuveno divjali, da so morili deco, mučili žene in jih onečaščali, skrunlli mrtvece, zaničevali avstrijsko-ogrsko zastavo in da so tako hrumeli, da jim je moral Proch£zka uiti v gore, kjer se je revež skrival 14 dni. Te roparske vesti dunajskih listov zanika urad za zunanje zadeve, kar se mora tu pripomniti. NI TRUE SMO EDINI V TEM 00 POVSOD M BREZPOGOJNO ZMAGA PRISTNI PALMA KAUOUKOV PODPETNIK Odda Mali oglasi B se meblovana soba pri slovenski družini. Ulica Boachetto St. 40, vrata 8. 2992 Qnkn se da v najem, ulica av. Lucije Stev. 6, OUUa L nadstropje. Zglasiti ae je od 11 do poli 3.__2993 nioonuii* 89 proda Cena nitka Antoa Bre-UlaoUVlI tav&ček, Skedenj St. 1033. 2994 Nnv čivolni BtroJ 86 Prod11' Diic» Torro IlUV OlVdllll blanca 15. IV S995 Ženitna ponudba- na deželi, se želi seznaniti z vdovo ali gospodično v starosti od 35 do 45 let z nekoliko premoženja. Samo resne ponudbe pod „Zvonimir" poste restante, glavna poŠta Trst do 4. januarja. 2997 soba K 22, aobica K 16, odda gospa Čech via ©ettefontane 8, nova hi5a. 2996 Lepa enec čigar žena je spretna kuharica, se iSče za hotelirja in re^tav-raterja na Kozini. Hiša se nahaja na reSki cesti na jato ugodnem kraju vasi. Odda se tudi lokal za trgovino z mešanim blagom. Natančnejše informacije daje Jakob Klemene, Trst, Carducci 8, II. 2988 Costante Marco SS^SSKTŠŠ n j um o in slaščičarno, nahajajoč o se v ulici Molin a rento Št. 51. Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene mmerne. M151 (i Pfli P 12 po Stene slovenske družine, izučen midUOlHU v trgovini jestvia, se sprejme takoj za butfet. Kje, pove ins. oddelek Edinosti. 2998 riHHoin 86 Buda stanovanja v Kojanu Vprašati U U U d J U v ulici Geppa 16, Žganjsrna. 3000 PMfieim g. narednik, oglasite se pri meni radi rruollll Bobe. Ulica Belvedere St. 57, lil. na desno._2245 Anton Novak, brivec ^ vedere Št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM I 266! Obešala iz medi Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnino. Prnrtain se vrata» okna, stopnice, hišna vrata, I l UUajU balkoni, tramovi, pralnice, kamen z« tlak vsake velikosti, okenski okviri, podboji itd. Ulica Piccardi 18. 2895 Ženske lasi izčešijane in rezane kupujem po dobri ceni. A, S e b e k vlasuljar, Trst, via Oarducci 9. 1865 ^tirin vrči za olje, dva zaboja, novo narejena, O Ulj C obbita s pločevino in nova Stelaža 3 metre široka, se proda. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod 8t. 2982. 2982 36 prodajo po zelo nizki ceni. 1149 Stari časopisi .. Zglaaiti se je v upravi „Edinosti". prizadevanj, najti najboljše in naj-izdatnejše sredstvo za izboljšanje kave, dosežejo le one gospodinje, ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo s ,,kavinim mlinčkom" je najjedrnatejsi, najokusnejši in najizdatnejsi te vrste, ker je pravi Franck. Tovarna v Zagrebu. Zaloga: solkanskega : GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva in popolne sohe. - Lastna tapetniška delavnica. ——— Lahki plačilni posoli. - :s ZOBOZDRAVNIK si Dr. HinKo Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9-1, 3—8. V KRATKEM v ulici Campanile št. 21 nasproti grško - pravoslavne cerkve NEVESTINE OPREME v ulici Campanile št. 21 PERILO v ulici Campanile št. 21 DAMSKE in OTROŠKE OBLEKE v ulici Campanile št 21 otvori se v kratkem nova trgovina v ulici Campanile št. 21 PO TOVARNIŠKIH CENAH V ulici Campanile št. 21 CESARE GENTILLI v ulici Campanile št. 21 nasproti grško - pravoslavne cerkve Urad za prodajo listkov ID CENTRALE v veži kavarne Specchi, Veliki trg št. 6 in ul. del Teatro št. 3 je odprt in sprejema prodajo listkov (vstopnic) za vsakovrstne javne in društvene prireditve: gledališča, koncerte, plese, predavanja, razstave, dirke, regate, izletne vožnje po suhem in po morju, kinematografe, kopališča itd. Sprejemajo se v shrambo tudi --manji zavoji iti ročna prtljaga.-- Odprto od 8-30 do 2 in od 3 30 do 8. Ob nedeljah in praznikih od 8 30 do 2. fALT&B xh devize. ^ UAH DlfiClfl. S47K ■ DEPOeHS. — FBOME3E. »MOJ+fU JA9RA3ETJL TOST, VIA MS8A « «8PAIW0 ST. 5 (LA8TM WLOOI NA KMJ1ŽICI OD DNEVA VLOOfi % DO DNEVA VZD80A umi DATV rufidn a STOJ*A. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. tiVAPZA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9-12, 2V«_5V». ZAVjIBOVUIJK fMSMm^ji FAfctJVT n*B man tNVU bjfojiia ftan^Hu kxxcx nr>. fl£ATdm RZ3CB0DKS-KRED1S* BBS»m fKOTI PCTPItlgTOl tmOAJJA. borzna naroČila. - utkaso. IXL*FOIQ; UM* IttS. FiUjelke v Opatiji in Ljubljani. obotehnični ambuiatorij Univ. zdravnika Dr. Makso Barry Ermanno Schultzo, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol, F Ivan Kosmerlj ^Jgj Ivanov U, DDE RESTAVRACIJA AURORA Ifaj starejša restavracija za koncerte Trst, nI. Caritacci št. 13. Vsaki večer od 7. do polnoči veliki KONCERT timburaškega draStva „DUBRAVKA" pod izbornim vodstvom gospoda 1£. TUNIĆ-A 5 dam - 2 gospoda Opozarja se slavno občinstvo na izbran in bogat glasbeni in pevski program ter narodne pesmi. Ob nedeljah in tudi v praznikih : MATTINfiE : VSTOP PROST. Za mnogobrojen obiak se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomiranega Goesaovega piva se toči pivo Reuchel -Briu iz Kulmbacha. 1 Gostilna Max Trat, via Petronlo a (pri novem trgu^ToM se Istrsko Orno ln belo vino, kraški teran vlpava*o rlno ln Preherjevo pivo. To6So ■e tadl vsakovrstni likeri ln žganj« ter » ava ^nblnja vedno pripravljena z gcrkiml la mrzlimi Jedili." h Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri St. 77, prlporo&a o. občinstva svojo trgovino jest vin in kolcnijalnega blaga. ID dri F. Pregel Trst, via Siuseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Tehnična poslovnica msssm FRANC & KRAM C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tan|yM najtevratnejie no tor j« m benom, plia, apojai plin ia aotorjo H otfto, sistem „Diesel" stoječe in težeSe ustrojbe. LokomoMlo M boozfo ta paro. Prevzemajo delo iadustrijakik tovaraa kakor : Milni za neko, stroji za proiivajenje olja, tovaroo leda, stroji sa kamonoleiao, stroji ia tovarne za OOneat, stroji in aamdHbnja sa Btzartko Obrt, centralno kurjatev, stroji aa drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Kameičeaje aa električno razvetljivo ia prenee mo4i. ElektrHba vsdigala za oaobo (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vsdigala aa blage. Stroji aa kevaiko fa drage obrti. Moderao traasmlstje. Sesali * in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehaižnih potrebi&a. Vsakovrstne eevi. Orodje ia •troji aa poljedelstvo ia preše za dno. Olje, tasnahi, pipe itd. „Andore* najbolji Ln aajeec pokrov hiš. ---Preraftnml ls eblsk meralkov aastonj. — — — JOSIP STRNTIČ, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zla e kolaj 10 in križem na svetovni razstavi v Rfna ZALAGATELJ ČEVLJEV c. kr. fininčne straže za Trst, Koper in Pulo, C. kr. varnostne atmže za Trat, okolieo, Pnlo in Gorioo, silsdiiča c. kr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro zaano tovarno in trgovino vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. [VRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delav nico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Tržaška posojilnica in hranilnica Pi&ssa della Caserma it. 2. — Telefon W trna na rcpoltto Jtftesfl oonostiig ulico ki je tuii preti viema ia poiaca, v kateri se »HftAMBICS, U se odd^Jejs stzaakam * najem la sieez za oelo leto kron SO, za dotrt lota kron IS za pol lota „ SO, za on meaeo „ • Bkrsmbiee H Um visoko, S4 em Hroks, 48 em gleboks. Bhrambts as mere drogi odpreti kakor straahs, ki aame ose bas ■hranijo svoje »tvari, kejlk al treba prijaviti. _ Oddaj« hranilne puiioe priporoča pesehae starilem, da aa m aajBOvejU biaajvaPeIaeij »a«a MIKUSCH zala gat el J zadruge o. kr. drlav. uradnikov Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečencl, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan* buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjern pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijenlčnim električnim strojem. Drž. uradaikom 5*.popust, Ivan Krže Trat - Piazza S. Glovannl St. k Zaloga kuhinjskih in kletarakib potreb, 5čia od lesa in pletenin, Ikafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, reiet, rit ia kOTiatnih ko Se v, jerbasev in metel ter mnogo drugib T to stroke spada- ĐMfitAisAAa stojo t- ESb predmetov.— * ^P v* v wm govino e hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, mije emaila, kositerja ah cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za EostilniCarje pipe, kroglje, mmljcM in stekleno posodo u vino. Ivan Žniderčič Trst, ulloa Belvedere 17, Trot Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice In Neaplja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobrozaani trgovini 4lla Citta di Trieste ul. Giosii& Carducel št. 40 kjer dobite obleke, suknje, remglane, povrfi-nike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plafiči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini 4lla Citta di Trieste ul. 6Uosu& Cardu^ci št. 4u Točne ure prodaja Emilio Muller »ajugledntrjfta la najstarejša prodajalni o« ar v Tre ta, via O. Aatomlo (vogal ulice S. Nico 16). VELIKA IZBERA verlilo, alatni, irtbr- nih, kakor tadl etea-aklb ur vsake vrate. U«taaavi|aao lata ISM. Vplačana delniška glavnica K 80,000 000* — Zivnostenska banka, ptaružnica v Trstu Rezervni in varnostni zakladi K 23 000 001 - IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE Spr«je»a vloge na vloin* Knjižio« ua J2k obrestrnje OCl do aora~marno «o-}?ovorJonim fzola-illnim pofioje-m. Vloge v tekoč h in naloženih računih obrestuje - - — po dogovoru najugodneje. - - - - i