Uredništvo v G«rnji Radgoni, Spod., Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. Miaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K. Posamezna številka 1'BO H Poštrina ola?.» Ü «« m sffilS S HlaM ■ g Ww JR lEi^Un GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7. •••••• Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna številka V60H so. m. Gornja Radgona, dne li. decembra 19Z1. III. leto. Dvadesc i pet! Toliko osovražena balkanska metoda „dvadeset i pet“ utegne dobiti svoj nad vse vzvišeni pomen, če bi se uporabljala nad krivci naših (t. j. jugoslovanskih) političnih neuspehov, posebno pa nad krivci naše notranje in zunanje državne uprave, bednega gospodarsko-političnega položaja, vzlasti valutnega razmerja našega denarja. Za vse te je je treba uvesti „dvadeset i pet“ po pravilih in določbah starega balkanskega kazenskega zakonika. Kako pride pisec teh vrstic do tako energične sodbe? Poglejmo nazaj! Nedavno smo praznovali tretjo obletnico narodnega odn. državnega ujedinjenja. Ob tej obletnici smo se spominjali vseh dobrot, ki so nas srečavale do danes. Kaj smo videli? Ves čas živimo v neprestanih državnih krizah. Stranka izmenja stranko, izroča isti državno krmilo. Vladanje je postalo šport za nekatere. Interesi najširših slojev ljudstva so nekaterim malenkost. Poglejmo posledice takega ravnanja. 1. Naš ugled (ugled države kot take) na znotraj in zunaj je padel. Krivci te posledice — nezmožni državniki in pro-fitovželjni predstavniki naše države — zaslužijo od ljudstva brez vsmiljenja petindvajset za vsak neuspeh, kozlarijo. Gotovo bi pomagalo. ^ 2. Draginja narašča kakor grozeča povodenj v jeseni, ko prestopajo reke svoje bregove. V vseh državah pojema, pri nas raste, raste__ Pri tem trpi le delovno, kmečko ljudstvo; bogatina ne zadene. On ima dovolj, jemlje drugim, izžema malega človeka: delavca, kmeta, narekuje in navija cene, kakor mu bolje kaže. Uvedli so vse mogoče: posebna sodišča za verižnike, navijalce cen in urade za pobijanje draginje. Toda vse te naprave so voda v morje. Zadenejo le zopet malega obrtnika, reveža, ki se z delom svojih rok rine trudno skozi bedno življenje. Za krivce draginje zamišljam najizdatnejše sredstvo: Javno sredi trga našteti dvadeset i pet ! ! — 3. Naš denar... V naši sredini rastejo zakotne in javne menjalnice, ki imajo menda to nalogo, da naš denar oz. Kako se je cigan izpovedal. (Humoreska.) To povest sem slišal nekje, zato je nisem opremil s svojim imenom. Pa nič zato. Čujte torej povest o ciganu, kako se je izpovedal. — Pred leti je žive! v hrvaškem selu cigan, ki je čutil nujno potrebo, da se da krstiti. Po letih mu naenkrat pade v glavo, da se mora svojih pregreh vendarle enkrat izpovedati. Napoti se k staremu župniku. Ogiasi se v veži starozidnega župnišča, da povpraša staro gospodinjo župnikovo, če so gospod doma. Vstopi v kuhinjo. Vse prazno. Na ognjišču pa vre velik lonec zelja in iz zelja se razširja preprijeten vonj vojenine: cela prašičja glava, okusno okajena, grešno-vabljivo dehteča je vrela v loncu kislega zelja. Cigan, premeten od rojstva in zvit kot ovnov rog se previdno ozira naokrog in ko opazi, da je sam, potegne celo glavo iz lonca, vrže v škaf hladne vode in zmaši v svojo torbo. Torbo postavi ob zid in ponižno potrka na vrata župnikove pisarne. Nič. Hajde — si misli cigan in vstopi s torbo v sobo. — Komaj je torbo odložil na vidno mesto, že so švigale njegove ciganske oči poželjivo po vseh stenah, da njegovo vrednost vničujejo. Vse spoštuje tuj denar, tujo valuto — zahteva isto, z njo trži in sklepa pogodbe. Tuje države vidijo, kako smo zaslepljeni, da ne spoštujemo sebe dovolj, zato nas tudi one prezirajo in dajejo prednost svojim novcem. Za vse valutne špekulante, zakotne bankirje in valutne verižnike, katere treba smatrati za najnevarnejše sovražnike naše domovine, veljaj za vsak poedini slučaj sodba: Dvadeset i pet ! Ako poklicani faktorji tem elementom ne stopijo — ne na prste! — na glavo, se nam bo zgodilo z valuto kakor Avstriji, Poljski, ruskemu rublju i. t. d. 4. V državi kakor je naša bi se moralo v prvi vrsti upoštevati delo. Kdor ne dela, naj tudi ne je! Poseben zakon bi naj odpravil brezdelnost tudi imovitejših ljudi. Delo bi se moralo parcelirati tako, da ne bi posamezni stanovi imeli na dan 24 ur prostega časa. Za lenuhe take vrste bi se naj uveljavil zakon kakor za notorične lenuhe in postopače. Le ti so veliko krivi današnjem mizernemu položaju. Nemalo jih je, ki pohajkujejo; njih poklica nikdo ne ve, a vendar živč udobno. Nekateri imajo poklic, da se krijejo na zunaj in hipnotično slepe javno mnenje, v resnici pa so lenuhi, troti človeške družbe, izvržek.. Tudi tem velja radikalno zdravilo: Dvadeset i pet! Pri odmeri kazni naj bi ne bilo osebnih ozirov, niti protekcije, najmanj pa ozir na kakoršen bilo stan ali položaj, ki ga slučajno zavzema tak lenuh. — Vrste poklicov so različne in vsak najde med ljudstvom dovolj priložnosti, da se udejstvuje vsaj kot naroden delavec, če le hoče. Delati je treba, to bo menda vsa skrivnost, delo in sicer pozitivno bo menda skrivnostni ključ do^ sreče. 5. Ubogim in preziranim so v prvi in najhujši sili obljubili neko agrarno reformo. Učena beseda zares; vzbudila ie ogromno prahu in nepotrebnih komentarjev, pa še več nevolje. Zemlja je po božji pravici last onega, ki jo obdeluje. Ali bi naj bila. Od vsega kričanja in bleščečih prospektov so ostale obširne agrarne direkcije z velikanskim številom uradnikov. „Čas je denar“ — tega modernega pravila visokokulturnega sveta ne poznajo ti uradniki. Z dolgočasenjem si bi kaj zabodle in odnesle. Zagleda župnikov klobuk in ga s cigansko spretnostjo vtakne za pas. — V to vstopi gospod župnik nagloma in se začudi: — Odkod prijatelj v tem času in čemu prihajaš k meni? — Cigan mu razodene, da se hoče enkrat temeljito spovedati. — Dobro. Premišljuj svojo vest, dokler najdem svojo štolo in dobro se pripravi. Cigan pade na kolena, kakor spokornjen grešnik, skrije obraz v obe dlanh kakor da se je res poglobil v številnost svojih grehov. Skozi prste pa je že odkril nekje na steni uro, visečo blizu sebe a vendarle za župnikovim hrbtom. Župnik pride s štolo, pa mu reče ljubez-njivo, naj poklekne kraj njega, sam se pa obrne stran in nagne uho, da posluša skesano izpoved ciganovo. — Govori ! — Res se ne morem prav spominjati — začne jecljati cigan in zaprosi, naj ga gospod župnik izprašuje. — Dobro, moj sinko. Povej mi, ali si kedaj kradel? — — (Medtem je imel cigan župnikovo uro služijo kruh, kradejo Bogu čas, ljudstvu (sc. državi) pa denar. Tudi tem velja energična beseda: Dvadeset i pet! Da bi bolje zaleglo, morda na podplate! — 6. Nadalje bi bilo treba vzgojiti z opisano metodo vse one lastnike listov, časnikarje in urednike, ki vedoma pišejo neresnico, torej lažejo in varajo ljudske mase. 7. Prav posebno bi bilo koristno batinati tiste poslance, katere je ljudstvo izvolilo, na ne vrše svojih dolžnosti. Namesto tega uganjajo sleparije, begajo ljudstvo in hodijo po svoje dnevnice v Beograd. 8. Dvadeset i pet bi nadalje prisodil vsakemu državniku, ki ne pozna življen-skih interesov svoje države in je posredno ali neposredno kriv, da smo mogli izgubiti dragoceno zemljo Primorske in Istre potom rapalske „pogodbe“ — nadalje Reko, Koroško, Baranjo. Radgono, dohode k našemu morju. 9. Vsem onim, ki s kričavo reklamo poveličujejo narod in domovino, ne storè pa zanje ničesar iz ljubezni, ampak iz gole dobičkaželjnosti bi za vsak poedini slučaj moral zakon našteti : Dvadeset i pet. 10. V deseto vrsto izvoljencev, ki so v polnem obsegu zaslužili to kazen pa štejem vse farizeje in demagoge, ki vedoma slepe ljudske mase ter jih vodijo v blazne utopije in vedoma ščuvajo proti redu in zakonom, ki morajo biti vzakemu državljanu sveti in nedotakljivi. — — To, kar sem napisal ni nekulturno. To sredstvo bi ozdravilo naš čas od jetike, v kateri stokata narod in domovina. Zdravo sredstvo je to, če se uporablja v primernem času; nekulturno pa, če se zlorablja. Sporočam to javnosti, da o tem razmišlja in sodi! — Avstrija in njen gospodarski položaj. Zadnji nemiri na Dunaju so nam zaklicali ostri : Memento ! Opozorili so ves svet na obupni finančni položaj države. Delavstvo je protestiralo proti ponovnemu podraženju najenostavnejše in najpoglavitnejše hrane: kruha. Demonstracije so dobile značaj ropanja in plenjenja kavarn in trgovin. Po uradni ugotovitvi znaša škoda miljardo kron. na piki in se mu je posrečilo, isto odrezati in spretno izmakniti.) — — Govori vendar! Ali si kedaj kradel? — Kradem, velečastiti! — Vem, revček, da vsi cigani kradejo, ampak povej mi, si H ti kedaj kaj ukradel? — Kradem — prečastiti! — Dobro. Ne boj se! Ali me razumeš: Povej mi odkritosrčno, si li ti kedaj komu kaj ukradel, to te vprašam? — — Sem, prečastiti ! — Tako se govori. No, kaj si kradel in komu? — Duhovniku uro. — Pa si jo vrnil? — Ne, prečastiti! — Pa vrni vendar lastniku ! — — Izročam vam uro, prečastiti, pa vrnite vi. — Ne smem. Vrni uro lastniku! — Pa prečastiti, saj sem mu ponujal, pa noče ure več. — No potem je stvar čisto drugačna; uro lahko imaš brez greha. — Tako sem si tudi jaz mislil — si oddahne cigan in vtakne ukradeno uro v žep. — Kaj si še zagrešil moj sinko? — Izgnal sem vam prasico iz zelja. To je vsekakor resen dogodek, vreden da se upošteva. Brez krinke nam pojasnuje dejanski gospodarski položaj naše sosedne države: Avstrijska krona je skoro brez vrednosti, državni primanjkljaj iznosi nad sto miljard, draginja se stopnuje z vsakim novim padcem avstrijske valute, ki se bliža kurzu ruske valute. Kdo je temu kriv? Ne more se trditi, da sedanja vlada; kajti ista je storila vse, da ozdravi valuto in gospodarske razmere. Več ali manj so te prikazni posledica starih grehov. Avstrija je bila bolnik, ki še pričakuje pomoči. Toda ob prevratu, ko so vse takozvane nasledstvene države segle k delu, da se dvignejo iz smrdečega močvirja — je Avstrija mirno sedela in koketirala zdaj z Nemčijo, zdaj z Madžarsko, zdaj zopet z entento. Tudi danes se »rešuje“ po isti metodi in snuje načrt za načrtom: enkrat za podonavsko monarhijo, enkrat za alpsko monarhijo i. t. d. Ta politika je privabila tudi pustolovca Karla Habsburga na Madžarsko. Medtem je gospodarstvo propadalo, borzni špekulanti so si mencali roke in dunajska borza je postala slavna. — Kakor sem že mimogrede omenil, so avstrijski vodilni krogi uvideli, da bo treba v okviru sedanje državne oblike računati z neizprosnimi zakoni narodnega gospodarstva. Avstrijska hira na taki bolezni, pri kateri bi le umetne injekcije (vbrizganja) v oblikih novih kreditov od strani entente bolezen vsaj zategnili in tako ohranili bolnika pri bednem življenju. — Velikansko krivdo na obupnem gospodarskem položaju avstrijske republike nosi ententa, ki ne izplačuje kreditov, ampak vzdržuje le na Dunaju posebno komisijo, ki „študira* finančni položaj Avstrije. V rokah entente je vsa usoda Avstrije. Zdi se, da je dosegla kriza svojo višino. Jesen je minula in zima bo gotovo poslabšala itak slabi gospodarski položaj in tako se bodo odigrali v sosedni državi za nas vdevažni dogodki. Četudi nam Avstrija ni naklonjena, vendar moramo kot stvarni politiki vedeti, da ne bodo mogočne spremembe v okvirju avstrijskih mej ostale brez vpliva na sosedne države. — Že sedaj se opaža, da so kulturonosni vlasto-držci, združeni v ententi zapisali v svoj program, da se tudi z nami poigrajo kakor z Avstrijo. Na to možnost bodimo oprezno pripravljeni. Tedenske novice Naročnikom, katerim nismo z zadnjo številko poslali položnic, smo poslali iste z današnjo številko. Obnovite naročnino in pridobivajte novih naročnikov! — Kdor ni dobil položnice ali želi isto imeti, naj nam sporoči po dopisnici. Prihodnja številka bo imela božično prilogo. Kdorkoli hoče poslati kak slovstveni prispevek, naj stori to takoj. Obenem opozarjamo vse trgovce, obrtnike, gostilničarje, zadruge i.t.d. na to, da pravočasno vpošljejo naročila za običajna novoletna voščila svojini odjemalcem. Cenike pravočasno razpošljemo. Za Obmejni tiskovni sklad je daroval g. R. Holz iz Maribora 40 — K. Dr. Ludvik Klobčič 21 K. Iskrena hvala. Železnica Ljutomer—Gornja Radgona ne vozi, ker baje nima premoga, kar pa ne odgovarja resnici. Kakor smo se na merodajnem mestu informirali, ne zadene Južne železnice nobena krivda, ker je za to progo nakazanih iz rudnika Hrastnik 30 vagonov premoga, samo ljutomerski „podjetniki“ so tako podjetni, da ga ne marajo zvoziti iz Ormoža. — Če bi vlak — To vendar ni greh, — ga tolaži župnik. Prasé bi napravilo v zeljniku veliko škode. Še hvaležen ti moram biti za tako uslugo. — Ah, kaj zato! se ponižno brani cigan. To je le moja dolžnost. — No, kaj si še napravil? — Snel sem klobuk pred vami, prečastiti — odvrne skesani cigan, a mislil si je „Snel sem klobuk s klina, predno me je zalotil!“ — — V tem ne vidim greha. Še lepo je, da snameš klobuk pred menoj, svojim župnikom. — No, kaj še imaš na vesti? — v: — Večjih grehov se pri najboljši volji ne spominjam, odvrne cigan in našteje par vsakdanjih grehov. Ko je končal in dobil odvezo, se je jadrno zahvalil prijaznem gospodu župniku, pobasal torbo, zajahal svoje kljuse in izginil v sivo meglo. — Zvečerilo se je. Stara župnikova gospodinja se je pripravljala, da ponese župniku večerjo pa zapazi v svoje nemalo začudenje, da ni svinjske glave. — Prečastiti —, svinjska glava je izginila — javkala je vsa zbegana in žalostna. — Tedaj se je zasvetilo staremu župniku v glavi: Ha, ha — izgnal je prasico iz zelja... Pa reče gospodinji navidezno miren: — Nič zato; prinesi, kar imaš. enkrat vendarle začel voziti, bi prosili, da se promet tako uredi, da bi se upošteval vozni red in točnost. Zgodijo se slučaji, da mora biti stranka ob 9. uri na sodišču, ker pa mora vlak običajno v Radincih prej ko mahne proti Gornji Radgoni — na gulaž, se zgodi, da je stranka kontumacirana, ker ne pride ob pravem času. — Govori se, da so si vozni red izmislili v Ljutomeru in kar brez ozira na krajevne potrebe preložiti odhod vlaka za celo uro, ker se jim ne ljubi prej vstati. Tudi tu bo treba reda ! — mmmniim nmwuumnum.iuiunnMwm»i mimiii Vsem naročnikom! Vsled vedno bolj naraščajoče draginje smo prisiljeni, zvišati naročnino listu na 15 dinarjev = 60 K letno, polletno 7*50 din. — 30 K, četrtletno 3*75 din. = 15 K, mesečno 1*50 din. = 6 K, vendar ostanemo še vedno cenejši kakor drugi listi. Posamezna številka stane 40 para — 1*60 K, torej ne več 2 K kakor smo prvotno določili. Obmejni Slovenci! Zbirajte naročnike za „Mursko Stražo“! Oglašujte v njej! Uspeh bo zasiguran! mummmiiiiiuiiiiünaimiiwmmiiiiMnn iiiMimmim Preveč obzirnosti. Deputacija iz obmejnega ozemlja, katera se je pretečeni teden oglasila pri pokr. namestniku Hribarju, v zadevi transitnega prometa, ni odnesla baš najboljših vtisov. — Deputanti so pokr. namestn. natančno razložili vse težkoče, katere našemu ljudstvu prizadevajo Nemci ter je stavila konkretne predloge, kako bi se dalo Avstrijce prisiliti, da takoj izroče zadržano blago naših ljudi, da povrnejo vso škodo in pripuste tranzitni promet. Predlogov, ki bi po svoji ostrosti imeli takojšen uspeh, javnosti zaradi Nemcev ne moremo naznaniti. — Toda g. Hribar, kateri Nemcev in njih zlobe ter zvijače očividno še ne pozna, je izjavil, da teh ostrih sredstev ne mara vporab-Ijati, temveč dà hoče z Nemci še nadalje z rokavicami občevati. — Ako g. Hribar misli, da bo pri Avstrijcih dosegel s kakimi notami in diplomatskimi posredovanji kak uspeh, se jako moti. Kakor Nemci z nami, tako mi z njimi. Zob za zob 1 Še le tedaj bo uspeh. Podpirajte Ju^oslovensko Matico! Vsa šolska vodstva in orožniške postaje v Prekmurju, ki so dobili nabiralne pole od podružnice Jugo-slovenske Matice v Murski Soboti in ki jih do sedaj še niso vrnili se naprošajo, da bi iste čimpreje vrnili na naslov podružnica Jugoslovenske Matice v Murski Soboti. Velika brezposelnost v Kanadi. Naš častni konzulat v Montrealu (Kanada) poroča: V Kanadi vlada velikanska brezposelnost radi gospodarske krize, v kateri se dežela nahaja. Preko pol milijona delavcev je tu brez posla. Delavci se opozarjajo na to, naj ne hodijo iskat dela v Kanado, kjer bi ga gotovo ne našli. Pisemske pošiljke vojnih obvezancev in na vojne obvezance so poštnine proste. Vsi na vaje poklicani vojni obvezanci imajo za čas, dokler traja vojaška dolžnost, pravico, da brezplačno pošiljajo in prejemajo pisemske pošiljke. Pisemske pošiljke, ki jih vojni obvezanci pošiljajo ali ki so nanje naslovljene, so torej proste poštnine. Znati je treba. V Kragujevcu potrebuje država primerno poštno poslopje. V svrho je zelo pripravna zgradba tamošnjega hotela Nehote se spomni na žepno uro, katero je imel viseti na steni bližu klečalnika in na svoj klobuk na obešalniku. — — E — nabrisal me je, premeteni cigan. Pa nič zato.-------- — Medtem je cigan prejahal lepo daljino in dolgi gozd ter se v poznem mraku ustavil pri boljšem kmetu in poprosil za prenočišče: — Ali bi mogel ubogi popotnik tu prenočiti, četudi na senu ali slami ? povpraša gan-ljivo-proseče in gospodar mu odgovori gostoljubno: — I, kajpak, prostora dovolj za trudnega popotnika in njegovo živinče. Postregli so mu še z večerjo in nakrmili konja ter odvedli za ogrado kraj plota. Pri hiši pa so imeli mlado deklo, o kateri so govorili, da je malo prismojena ali kaj sličnega. Ko je cigan privezal konja in se vrnil v hišo, se je sezul, dal škornje in torbo dekli in zaprosil: — Obesi torbo kam in čevlje pristavi k ognju, sem brodil globoke struge, ves premočen sem. — Le bodi brez skrbi, vse bo v redu! — je odgovorila dekla. Potem so šli vsi spat. Cigan je izborno zasmrčal in ko je dekla zjutraj prva vstala, pogledala je na vrt in videla, da je »Takovo*. Hotel je bil tudi na prodaj, a kupila ga ni država, ampak dva Belgrajčana, in sicer za 185.000 dinarjev. Od teh dveh kupuje sedaj poštno ministrstvo zgradbo za 660.000 dinarjev. Znati se mora. Pa naj si kdo drzne napisati, da je to — korupcija .. .1 Darovi Jugoslovanski Matici. Podružnica v Murski Soboti je prejela: Šolsko vodstvo v Črenšovcih vposlalo zbirko učencev II. razreda K 181-50 v. Šolsko vodstvo v Markovcih zbirko učencev I. in II. razreda K 102, III. in IV. razreda K 100, Shvatow Arkadij ruski podpolkovnik Čopinci K 40, Svetec Matija Copinci K 6, Sukič Jurij, gostilničar Copinci K 6; Šolsko vodstvo Prosenjakovci zbirka učencev K 147-20 v; Šolska mladina v Krogu K 60; Oddelek kr. državne policije v Murski Soboti K 235; Nikolaj Flisar učitelj v Gaberju poslal po pošti K 65; Šolska mladina v Satahovcih K 66; Po 20 K so darovali: Marija Vodopivec, učiteljica, Vilko in Drago Kotnik, učitelja ter Tratnjak Marko, posestnik — vsi iz Srednje Bistrice; Josip Ivezič, rez. potporočnik, Milan Rosič, kapetan — oba iz Gornjih Petrove; Andrej Varga, učitelj iz Gornjih Petrove K 40, Ivan Baganj, poštar iz Gornjih Petrove K 40; Štefan Jakšič, gostilničar iz Gornje Bistrice K 36: učenci osnovne šole v Srednji Bistrici K 57; Marica Tratnjakova, učiteljica v Dolnji Bistrici K 20, Leo Cepuder, učitelj Melinci K 15, Savomira Kvedrova, učiteljica Dolnja Bistrica K 20, Matija Kanič, trgovec Črenšovci K 20, Marjeta Nemetty, poštarica Črenšovči K 10; Šolska mladina Dolnja Bistrica K 15. Nadalje so darovali: g. Fran Biikvič, trgovec v Pucincih K 40, g. Budin Murska Sobota K 8. — Pri veseli družbi v gostilni g. Horvata v Kapeli so darovali na dan Ujedinjenja: g. Horvat gostilničar K 118, gg. Pavlica, Zemljič, Pavline, gdč. Tonica Schmidlechner, Ida Gross-mann, ruski general, gg. Smodiš in Tremel vsak po K 20, gg. Eilez in Smodiš po K 4, finančna kontrola iz Radinec K 100. V Beltincih se je nabralo na Miklavžev večer v veseli družbi pri g. Višnerju K 100. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Prispevek k vprašanju draginje. Kako so si ministri povišali svoje draginjske doklade. Pri razpravah o proračunskih dvanajstinah do konca t. 1. je naš poslanec protestiral proti temu, da se je v naredbi o teh dvanajstinah protiustavno poleg vsote 500 milijonov dinarjev za uradniške dnevnice votirala še vsota 160 milijonov dinarjev. Poslanec je nadalje napadal razpored uradniških dodatkov, ker so urejeni tako, da dobivajo višji uradniki sorazmerno višje dodatke kakor nižji, kakor bi nižji uradniki manj potrebovali od višjih. Ministri so sami sebi povišali draginjske doklade za 45 odstotkov več, kakor so imeli poprej. Čeprav so bili že poprej dobro plačani, imajo sedaj razen plače še 410 dinarjev dnevnic, 290 dinarjev draginjske doklade ter 120 dinarjev dnevnic kot poslanci, kar pa znaša skupno do 820 dinarjev na dan. (Torej 3280 kron!!) Nižjemu uradništvu in slugam seveda gospodje ne priznavajo tako visokih doklad za draginjo, čeprav je edino pravilno, da se draginjske doklade normirajo po želodcih, pa ne po šaržah! Poslanec je dobro povedal, ko je rekel, da pri nas gospodje ne delajo zato, da bi se draginja zmanjšala, ampak da bi se povečala. Čim večja draginja, tem ljubše kapitalistom. Poslančevi ugovori seveda niso pomagali nič. Prevzetje avstrijskih vojnih posojil v državni dolg avstrijske republike. Avstrijsko zvezno ministrstvo financ je z naredbo z dne 10. . oktobra 1921 za avstrijske državljane po- ciganovega konja raztrgal volk. Urno gre in pokliče cigana: — He, konj ti je crknil. Volk ga je zaklal. — — Kakšen volk? se prestraši cigan in gre gledat nesrečo. Ko je videl resnico,