Za poduk in kratek čas. Iz Ptnja v Zagreb, jeseni 1874. (Potne Srtice.) (Dalje.) V Zakany zapustimo ,,južno železnico," prestopimo v druge vozove od zdaj ,,državne" železnice v Zagreb. Ko pridem v postajo po listek, slišim kasirja hudo se dreti nad nekim brvaškim ,,mužekom", ki sejehotel vDrnje, prvo štacijo na brvaški zemlji, peljati. Krega se ž njim zdaj po magjarski, zdaj po hrvatski, iz česar sem se prepričal, da kasii- tudi hrvatski zna. Da tukaj gospoduje magj arščina, mi ni treba trditi; vendar še ljudstvo doli za Dravo tudi brvaški ume. Kakor mi je pravil na tej postaji služeč Slovenec, so v tih pokrajinab brž ko ne pomagjarjeni Slavjani; krajna imena: Gola, Bizence, Višvar, Baboča i. t. d. to svedočijo. — Brez ugovora dva potna listka v Zagreb dobim. Podavši jednega potnemu tovarišu, beie ta s začudenjem: ,,Osztaly Zakany'(. — ,,Tega pa ne'', pravi tovariš — ,,še mrtev ne bi botel ostati v tem dolgočasnem ,,magjar orszagu!" ,,Nič tako budo Tone", odvrnem — ,,mustafasti Magjari naju ne dobijo!" — Slovenska ,,postaja" se v magjarš5ini glasi ,,osztaly", in to je bil vzrok najni šali. — Leseni most črez Dravo mora slab biti, ker smo se jako rablo vozili; pa tudi dalje ni šlo kaj urno naprej, tako da smo do Zagreba blizo 5 ur potrebovali, najbolj zato, ker smo pri različnib postajah mesto 5 minut 10, mesto 10, 25 minut stali, dasi je malo kdo vstopil alj izstopii; in to je bil poštni vlak! Misel me je navdajala: V novejših časib pač vse državne reči slabo napredujejo, če ne grejo rakove poti. Kteri hudi duh vendar brani srečen razvoj ubogi Avstriji? — čem bolj dolgočasna je bila vožnja, tim prijetnejša bila je potna družba. Šest oseb bilo nas je kmalu v prijaznem razgovoro. Z najmlajšim hočem začeti; in ta je bil mlad pravnik tretjega leta v Zagrebu, blaga duša, rojen Medjimurec. Res, takib dijakov sedanji 5as v naših vseučiliš5ih n e n aj d e š. — 0 tej reči hočem pozneje ve5 spregovoriti, ker nam je tudi v Zagrebu prilika bila z več pravniki se seznaniti. Drugi je bil mož najboljše dobe, po moji misli trgovec. Poznal je na tenko turske dežele evropske, govoril tudi bolgarski. Poslušal nas je dalj 5asa tiho, ko smo se z mladim pravnikom kratkočasili; potem pa nas je tim živabnejše zabavljal. Mnogo smešnib je znal o bratih Magjarih povedati. Tretji je bil tudi prileten Nemec; tega je ves pot tlačila le ena skrb, kako da bo v Zagrebu našel parni mlin, v kterern je botel obiskati enega svojib sorodnikov. Vsak 5as nas je nadlegoval s prašanjem: ,,Aber wie finde ich in der finstern Nacbt dieDampfruUbl?" Se ve, da smo ga tolažili in podučevali. Slednjic je bil v naši družbi Zagrebašk mestjan, odkritosržen Hrvat, kakor jih je obilno najti med našimi južnimi brati. nDrnje", za grmovjem skrito vas, prvo postajo, imamo že za hrbtom (te štacije na velikem zemljevidu avstrijsko-ogerske železnice od 1. 1873 ni viditi), na levi strani male pol ure od sebe vidimo na prijazni planjavi Koprivnico, od kodar nas trije lepi turni od dalječ pozdravljajo. Prebivalcev ima Koprivnica blizo 5600. Postaja je predalječ od mesta, da bi zamogel po železnici potujoč od njega mnogo viditi. Tretja štacija na tej črti je Lepavina. Tukaj raste neki dobro vino; od železnice je malo vinogradov viditi, tem več pa lesovja. Menda so vinogradi na južnovzbodni strani hribov, kterih se od železnice le severno-zabodna stran vidi. Zagrebački mestjan nam je trdil, da je v teh krajih enkrat boži5ni dan na kmetib preživel. Da so do novejšib časov kakor še tudi sedaj mnogi tukaj v zadrugah živeli, je znano. V zadrugi ostane vse zemljišče vedno pri družini; sinovi, 5e jih je tudi več, se ženijo na domačijo, h5ere ne dobivajo dote, razun kakega pobištva. Vsi slušajo enega gospodarja in jedo pri eni mizi. Nameri se, da ena sama zadruga blizo do sto ljudi šteje. Zagrebčan nam je pravil, da se pred božicnim dnevom vsi trdo postijo, za praznik pa obilno jedi pripravljajo: cela korita svinjetine, klobasic, gosi, puranov itd.; da vina ne sme manjkati, se ume samo ob sebi. Na večer se nanosi slame v obednico do ledja, in se po celi sobi razgvne. Ko mine polnoSi, se vsedejo k mizi, jedo in pijejo, kolikor želodec drži; kdor je truden, zvrne se v slamo in sladko zaspi. Če se primeri, da gospodar sam pri mizi ostane, pokrega budo svoje domačine: _A kaj je to za red, pustite mene samoga pri stolu!" Zdajci kteri iz slame prikobaca, si zmane očesa in praša: ,,A kde je pehar?" — vzame čuturo, se okrepča in tako —gazdo potolaži. Naš potni tovariš je — kakor je pravil — svoje začudenje zarad tolike potrate na znanje bil dal; pa gospodar mu odgovori: ,,Gospodine, to so nam naši svetki! Celo godino delarno, se trudimo, a vezda si ga vžijemo!"