obzorja stroke - poročila turni zmagi nacionalizma. (Coca-Cola, ki je že davno osvojila ruski trg, mu je bila pri lem primer nadvlade Zahoda nad Vzhodom, ki se je dogodila v sferi kulture veliko pred dejansko politično zmago ) Rastko Močnik (Ljubljana) je po drugi strani opozoril, da je v vzhodni Evropi obstajal nacionalizem že pred industrijo (program Zedinjene Slovenije (1847) je bil izoblikovan pred postavitvijo prve tovarne na Slovenskem). Menil je, da so nacije vedno multikulturne in celo multiideo-loškc; nacionalizem kol kulturo je mogoče razumeti kot tehnologijo komunikacije. Po njegovem mnenju se nacionalizem legitimira z vkoreninjenjem v določeni skupini posa-mezni-kov. Močnik je zavrnil marksistično gledanje, ki nacionalizem razume kot ideologijo buržoazije, in ponudil alternativni pristop: nacionalizem operira kol kulturni vzorec v ozadju. Logika nacionalizma deluje po principu: če nekaj vem, to ne more biti napačno. Ob tako zanimivih predavanjih se je v popoldanskih urah razvila zelo pestra in plodna diskusija. Zadnji dan predavanj se je odvijal pod naslovom: Od nakit povanja živil do politične ekonomije. Daniel Miller (London) je opisoval nakupovalne navade prebivalcev severnega predela Londona in AndamanSkih otokov. Nekaj njegovih sklepov se je glasilo takole: ljudje zapravljajo denar, ker mislijo, da s tem pravzaprav varčujejo (pri tem igrajo veliko vlogo razprodaje, ki so pravzaprav "psihološke finte" in ljudem cesto vsiljujejo stvari, ki jih sploh ne potrebujejo); velika podjetja po nepotrebnem porabljajo za reklamiranje svojih izdelkov ogromne vsote denarje, saj reklame sploh nimajo bistvenega vpliva na nakupovalne odločitve potrošnikov; pa vendar bodo velika podjetja iz strahu, da hi drugače v reklamni tekmi zaostala za konkurenčnimi podjetji, še vnaprej namenjala velike količine sredstev v reklamne namene Herman Fetz(Luzern) pa je govoril o svojih izkušnjah in dosežkih ob izkopavanju neke rimljanske vile v Švici, pri tem pa opisal tudi razne teoretske in praktične postopke ter pristope v arheološkem delu. Čeprav ha popoldanski diskusiji število prisotnih ni bilo ravno veliko (kar nekaj udeležencev poletne šole je namreč že odšlo domov), pa to ni imelo opaznega vpliva na kvaliteto oz. kvantiteto razmišljanj in razgovorov. Mednarodna poletna etnološka šola v Piranu se je izkazala kot nadvse primeren način pretresanja metodoloških izhodišč in rezultatov raziskovanj s področja družboslovno-humanistični h ved, Internacionalnost in interdisciplinarnost različnih idej in mnenj sta ob konstruktivnem komuniciranju Udeležencev porodili številna nova spoznanja ter odprli nadaljnje možnosti plodnega sodelovanja. Upamo lahko, da bo poletna etnološka šola v Piranu postala tradicionalna prireditev, saj bo s tem Obogateno ne le slovensko, pač pa tudi mednarodno znanstveno prizadevanje. \7- Živa Pahor MLADINSKI RAZISKOVALNI TABORI Mladinski raziskovalni tabori so pobuda, namenjena srednješolskim dijakom in univerzitetnim študentom, Prvi raz is kovalni tabor se je odvijal leta 1981 v Barkovljah pri Trstu. Njegovi pobudniki in organizatorji so bili Odsek za zgo dovino pri narodni in študijski knjižnici iz Trsta, Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Tone Penko in Slovenski raziskovalni inštitut Zamisel se je izkazala za uspešno in je z letošnjim taborom v Zgoniku praznovala svojo petnajsto izvedbo. Leta I9H4 se je prirediteljem pridružilo novo ustanovljeno Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in (lonce. Namena raziskovalnih taborov sla predvsem dva. l'o eni strani nudi tovrstna pobuda slovenski mladini možnost večstranskega in poglobljenega spoznavanja območja, na katerem živi slovenska manjšina v Italiji, se pravi tržaške, goriške in videmske pokrajine. V petnajstih letih so mladi na taborih raziskali že omenjene Barkovlje, nato pa Doberdob, Benečijo, Dolino, dvakrat So vod nje ob Soči, Kanalsko dolino. Devin. Brda, dvakrat Rezijo, Repen, Laško in Bardo vTcrskih dolinah. Po drugi strani so tabori priložnost, tla se predvsem srednješolska mladina spozna z raziskovanjem, ki ¡e sicer v italijanskem izobraževalnem sistemu kot sredstvo pridobi vanja novega znanja (skorajda) v celoti zanemarjeno. Tabori trajajo dva tedna, nekako od konca avgusta do začetka septembra. Zadnji dnevi tabora so posvečeni pripravam na končno predstavitev. Na tak način, s pomočjo krajših poročil in razstave, seznanijo udeleženci skupnost, katere življenje so raziskovali, z opravljenim delom in javnosti posredujejo prve obdelane podatke. Gradivo, zbrano na taboru, nato hrani Društvo mladih raziskovalcev na Odseku za zgodovino. Če je le rnožno, se v mesecih po taboru izoblikuje tudi publikacija z obsežnejšim prispevkom vsake skupine, v katerem je dokončno predelano gradivo s tabora. Največja prepreka za tisk je skromnost finančnih sredstev, ki jih imajo organizatorji na razpolago. Do danes je bilo objavljeno gradivo devetih taborov. Sedaj pa nekaj več o etnologiji na raziskovalnih taborih. Na taborih deluje vedno več različnih raziskovalnih skupin. Ena izmed teh je že od prvega tabora dalje bila in to tudi nepretrgoma - etnološka skupina. Kot mentorji te skupine so že od leta 1981 priskočili na pomoč etnologi iz Slovenije, in sicer Mojca Ravnik, Zvona Ciglič, Zora Žagar. Inga Brez igar ter Janez Bogataj. Pomembno in poudarka vredno je dejstvo, da je v teku petnajstih let prišlo do tega, da se je v sami sredi mladih raziskovalcev izoblikovala skupinica takih, ki so si s stalnim sodelova njem v etnološki skupini - včasih tudi z izbrano študijsko smerjo - nabrali dovolj izkušenj, da so lahko sanu prevzeli v roke vodstvo te skupine. Ti so Martina Repinc, sedaj diplomirana etnologi nja, Andrej Furlan, sedaj mladi raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti V Ljubljani, Maja Viclergarin Živa Pahor. Tematike, ki so jih etnološke skupine na taborih obravnavale, so naslednje: stopnja Ohranjenosti kmečke kulture, gospodarske panoge iz preteklosti in sedanjosti, kot na pri mir morsko ribištvo v Devinu in jezersko ribištvo v Doberdobu, vinogradništvo, Živinoreja in ovčarstvo, brusaštvo v Reziji, gojenje sviloprejke, gojenje špargljev in goslilničarstvo v Sovodnjah ob Soči, duhovna in socialna kultura, stavbarstvo, arhitektura naselij in arhitektura na planinah, šege in navade iz življenjskega ciklusa, zdravljenje Živine, prehranjevalne navade, pripovedništvo, katalogiranje predmetov etnološke zbirke v Terskih dolinah in evidentiranje predmetov 62 GLASNIK SED 35/1995, št. a à obzorja stroke - poročila muzej v Reziji. Pri izbiri teh tem so navadno upošlevane tudi sugestije in želje, ki jih med pripravami za tabor izrazijo na primer predstavniki kulturnih društev ali občinska uprava območja, na katerem tabor prirejamo. Drugi dokaz notranjega razvoja tovrstne pobude - poleg izoblikovanja lastnega mentorskega kadra - je lanski, drugi tabor v Reziji, ki se je že v svoji zasnovi razlikoval od drugih laborov. Delo vseh skupin, ne le etnološke, je bilo osredotočeno na pridobivanje osnovnega gradiva za muzej. Klasična" etnološka skupina je med taborom evidentirala Predmete, ki bi jih bilo kot materialno dediščino d o lihe dobro ohraniti in predstaviti v muzeju. Druga raziskovalna skupina se je ukvarjala izključno z raziskovanjem arhitekturne dediščine. Povsem nova. vendar nad pričakovanji uspešna je bila tudi video skupina. Ta je. poleg fotografiranja za potrebe drugih skupin in za dokumentacijo labora samega, posnela tudi več nt* filma Iz tega gradiva je bil to zimo v Avdiovizual-nem laboratoriju 5AZU s pomočjo Naška Križna rja izdelan skoraj polurni etnološki video. S tako izoblikovanim taborom so mladi raziskovalci skušali pripomoči k uresničenju dolgoletne želje Rezijanov po lastnem muzeju. Zamisel je bila očitno dobra, saj je bilo letošnjega maja formalno ustanovljeno tudi Združenje za Muzej rezijskega prebiva Istva. Tanja Hohnec "kaj bi gledali, saj je vse staro" (dediščina v notranji opremi velike hiše na pohorju) Od 2 do 9. julija 1995 je v Šmartnem na Pohorju potekal 11. mladinski raziskovalni tabor z osmimi raziskovalnimi skupinami. Etnološka skupina je raziskovala dediščino v notranji "premi velikih hiš na Pohorju, da bi znanje uporabila na tu-1'stični kmetiji Goričan v Gaberniku nad Zgornjo Polskavo. Obrana tema je pomenila smiselno nadaljevanje raziskav iz prejšnjih let: Stensko okrasje (Tone Petek, 1986). Notranja "tnvma pohorskih kuhinj (Mojca Kamšak. 1991), Tekstil v pohorski liiši (Tanja Hohnec, 199'i). Omenjeno domačijo smo "■brali zaradi "Škodljive" it ausfoi macijc prostora iz družinsko-'ivalnega v turistično-gostinskega, s čimer se je spremenila njegova temeljna funkcija, pokazateljica socialno-Uhovne kulture, posledično pa seveda tudi način življenja družine Goričan, Naš cilj je bil opozorili na tovrstno dediščino, ki je v turistične ^attiene na podeželju (pri tem mislim predvsem na turistične nietije) premalo izkoriščena, skorajda povsem zanemarjena !.n '^spoštovana zgolj zato, ker "je stara". V svoji temeljni Unkciji pa je velikokrat tudi napačno interpretirana. Pri ''nm Odgovorov za takšno ravnanje in njeno nezadržno ^ginjanje smo naleteli na klasično opredelitev vzrokov; " posodabljanje gospodinjstev v sedemdesetih letih; - pojav zbirateljev, prekupčevalcev. antikvarjev (intenzivne v zadnjem desetletnem obdobju); * prenos v novo družinsko okolje z darovanjem ali (redkeje) 2 dedovanjem; ' Uničenje s požigom. ! 'vič letos je etnološka skupina raziskovala v sodelovanju s s Upino za krajinsko arhitekturo, ki je obdelovala zunanjo PjKloho Goričanove domačije. Prvotno smo želeli mierdisci-inarno obdelati transformacijo vasi Kočno, a smo po son-1 aznem ogledu to namero opustili. Zakaj? ""stična zveza Slovenije je letos že drugič - po mojem Mnenju neupravičeno - podelila vasi Kočno naziv za najlepšo ^vensko vas. Želela bi vedeti, po kakšnih kriterijih komisija n' >llu nji'cpšo vas in kateri strokovnjaki so v komisiji! Kraji-L"'' ':,llko strokovno utemeljijo svoja negativna stališča. Z e 11