Ivica Marić1, Klara Železnik2 Sindrom potujočih limfocitov Passenger Lymphocyte Syndrome IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: presaditev, potujoči limfociti, limfociti B, protitelesa, antigen, neskladje minor Sindrom potujočih limfocitov je zaplet presaditve organov in krvotvornih matičnih celic. Najpogosteje se razvije, kadar je med darovalcem in prejemnikom v krvnoskupinskem siste- mu ABO neskladje minor. Glavna značilnost je tvorba protiteles proti prejemnikovim anti- genom, za kar so odgovorni z organom presajeni limfociti B darovalca. Značilna je blaga, samoomejujoča hemoliza, ki spontano izzveni v roku treh mesecev po presaditvi. Zdravila ni. Osnovni način zdravljenja je podporno zdravljenje s transfuzijami eritrocitov za popra- vo nastale anemije. Transfuzije morajo biti skladne z dajalčevimi antigeni. Sindrom zelo redko poteka v hujši obliki, pri kateri zdravljenje prilagodimo bolnikovemu stanju oz. klinični sliki. aBSTRaCT KEY WORDS: transplantation, passenger lymphocyte, lymphocyte B, antibodies, antigen, minor incompatibility Passenger lymphocyte syndrome is a complication following organ transplantation and bone-marrow stem-cell transplantation, when there is a minor ABO incompatibility bet- ween the donor and the recipient. Its main characteristic is the production of antibodies against the recipient's antigens by the donor's B lymphocytes, which are transplanted with the organ. Usually, there is a mild, self-limiting hemolysis that lasts up to three months after transplantation. There is no cure, and usually, there is no need for additional care except for blood transfusions, which must be compatible with the donor's antigens if ane- mia occurs. Other complications are rare and, in those cases, an individual approach based on the patient's clinical signs is mandated. 1 Ivica Marić, dr. med., Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana; ivica.maric@ztm.si 2 Klara Železnik, dr. med., Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana; klara.zeleznik@ztm.si 25Med Razgl. 2023; 62 (1): 25–32 • Pregledni članek mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 25 UvOD Kljub napredkom v medicini presaditev organov oz. tkiv še vedno ostaja edini način zdravljenja bolezenskih stanj, ko za življe- nje pomemben organ ali tkivo izgubi funk- cijo zaradi bolezni, stranskih učinkov zdravljenja ali poškodbe. Presadimo lahko srce, jetra, ledvice, pljuča, trebušno sli- navko in tanko črevo (1). Poleg organov lahko presadimo tudi tkiva, kot so koža, roženica, kosti, vezi, srčne zaklopke, žile, kostni mozeg in krvotvorne matične celi- ce (2). Na uspešnost presaditve vplivajo šte- vilni dejavniki, med drugim tudi antigenska skladnost med prejemnikom in darovalcem. Z vidika transplantacijske medicine sta pomembna predvsem krvnoskupinski sistem ABO in histokompatibilnostni anti- genski sistem humanih levkocitnih anti- genov (angl. human leukocyte antigens, HLA). Pomen omenjenih antigenskih siste- mov je odvisen od organa ali tkiva, ki ga presajamo. Pri presaditvi čvrstih organov moramo upoštevati skladnost v sistemu ABO, saj v nasprotnem primeru lahko pride do akutne humoralne zavrnitve. Skladnost v antigenih sistema HLA pa je drugotnega pomena in jo, z izjemo ledvic, v večini pri- merov lahko zanemarimo. Obratno velja pri presaditvi kostnega mozga in krvotvornih matičnih celic, kjer ima glavni pomen skladnost v določenih antigenih sistema HLA, skladnost v sistemu ABO pa lahko zanemarimo (3–6). KRvNOSKUPINSKI SISTEM aBO Trenutno poznamo 44 krvnoskupinskih sistemov, v katere je vključenih več kot 350 antigenov (7). Krvnoskupinski sistem ABO zastopata antigena A in B, izražena v obli- ki štirih glavnih fenotipov (O (brez anti- genov A in B), A (prisoten antigen A), B (prisoten antigen B) in AB (prisotna oba antigena)), ki so dedno pogojeni. Antigeni sistema ABO so prisotni na eritrocitih in trombocitih, poleg tega pa tudi na števil- nih drugih organih in tkivih, kot so endo- telij, ledvice, srce, pljuča, črevo itd. (8–10). Značilnost sistema ABO je, da imamo v plazmi naravno prisotna protitelesa, ime- novana tudi izohemaglutinini, hemagluti- nini ali aglutinini, ki so usmerjena proti manjkajočemu antigenu (npr. oseba, ki ima krvno skupino A, ima naravno prisotna protitelesa proti krvni skupini B). Lastna protitelesa proti antigenoma A in B ob rojstvu še niso prisotna, saj se endogena izgradnja protiteles prične pri treh do šestih mesecih. Titer protiteles anti-A in anti-B v otroštvu narašča in doseže raven odra- slega pri starosti pet do deset let. Omenjena protitelesa lahko ob ABO-neskladni trans- fuziji povzročijo akutno hemolitično trans- fuzijsko reakcijo z znotrajžilno hemolizo in odpovedjo ledvic, v primeru ABO-nesklad- ne presaditve organa pa hiperakutno humo- ralno zavrnitveno reakcijo. Zaradi hudih kliničnih posledic, povezanih z nesklad- nostjo v sistemu ABO, ostaja določitev krvne skupine in skladnosti v krvnosku- pinskem sistemu ABO osnova predtrans- fuzijskega in predtransplantacijskega testiranja (5, 6). NESKLaDJE v KRvNOSKUPINSKEM SISTEMU aBO MED DaROvaLCEM IN PREJEMNIKOM Od 80. let prejšnjega stoletja je znano, da so izidi presaditev ABO-identičnih organov najboljši (11). Ker je potreba po organih za presaditev večja od njihove dostopnosti, ne moremo vedno zagotoviti skladnosti orga- nov v sistemu ABO med prejemnikom in darovalcem. V takih primerih govorimo o neidentičnih presaditvah. Obstajajo štiri vrste skladnosti med prejemnikom in daro- valcem glede na sistem ABO (tabela 1). O identični presaditvi govorimo, kadar imata prejemnik in darovalec identično krvno skupino (npr. darovalec in prejemnik imata krvno skupino A). Če ima darovalec v plazmi prisotna protitelesa proti antige- nom prejemnika (npr. darovalec ima krvno skupino O, prejemnik pa krvno skupino A), 26 Ivica Marić, Klara Železnik Sindrom potujočih limfocitov mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 26 prihaja do neskladja minor. Pri neskladju major pa ima prejemnik v plazmi protite- lesa proti antigenom darovalca (npr. daro- valec ima krvno skupino A, prejemnik pa krvno skupino O). Obojestransko (bilate- ralno) neskladje je stanje, ko imata tako prejemnik kot darovalec v plazmi prisot- na protitelesa proti antigenom drugega (npr. darovalec ima krvno skupino A, pre- jemnik pa krvno skupino B). Skladnost med prejemnikom in darovalcem je opisa- na na osnovi eritrocitnega krvnoskupin- skega sistema ABO, vendar lahko prilago- jena načela o skladnosti prenesemo tudi na druge eritrocitne krvnoskupinske sisteme, kot sta sistem Rh (angl. rhesus) s klinično najpomembnejšim antigenom D, ali sistem Kell s klinično najpomembnejšim antige- nom K. Za razliko od sistema ABO ostali krvnoskupinski sistemi v plazmi načeloma nimajo naravno prisotnih protiteles proti manjkajočemu antigenu (npr. D-negativna oseba nima naravno prisotnih protiteles anti-D, ta se lahko razvijejo šele, če je D- negativna oseba izpostavljena D-pozitivnim eritrocitom ob transfuziji, nosečnosti ali po presaditvi krvotvornih matičnih celic) (tabe- la 2) (12). Večinoma presadimo ABO-iden- tične organe. Presaditve organov so uspe- šne tudi v primeru neskladja minor. Zaradi 27Med Razgl. 2023; 62 (1): Tabela 1. Skladnost med prejemnikom in darovalcem glede na krvnoskupinski sistem ABO. KS – krvna sku- pina, O – krvna skupina O, A – krvna skupina A, B – krvna skupina B, AB – krvna skupina AB, I – identična presaditev, M – neskladje major, m – neskladje minor, Bi – obojestransko neskladje. KS prejemnika KS darovalca O a B aB O I M M M A m I Bi M B m Bi I M AB m m m I Tabela 2. Skladnost enot v krvnoskupinskem sistemu ABO in antigenih D ter K. KS – krvna skupina, + – pozitiven, – – negativen. KS prejemnika antigen na Protitelesa Skladne enote za transfuzijo – KS darovalca eritrocitih v plazmi Eritrociti Trombociti Plazma A A anti-B A, O A (O, AB, B)b A, AB B B anti-A B, O B (O, AB, A)b B, AB AB A in B / AB, A, B, O AB (A, B, O)b AB O / anti-A in anti-B O O (A, B, AB)b O, A, B, AB D+ D / D+, D− D+, D− ni pomembno D− / /a D− D− ni pomembno K+ K / K+, K− ni pomembno ni pomembno K− / /a K− ni pomembno ni pomembno a Protitelesa izven sistema ABO nastanejo šele po izpostavitvi antigenu ob transfuziji, nosečnosti ali presaditvi krvotvornih matičnih celic. b V oklepaju so navedene možne menjave krvne skupine pripravka trombocitov po vrstnem redu odločanja, če trombocitov identične krvne skupine ni na voljo. mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 27 28 Ivica Marić, Klara Železnik Sindrom potujočih limfocitov napredka na področju transplantacijske medicine pa so že opisani posamezni pri- meri uspešnih presaditev organov v primeru major in obojestranskega neskladja (13). SINDROM POTUJOČIH LIMFOCITOv S presajenim organom se v prejemnika vnesejo tudi darovalčevi limfociti, za kate- re se je uveljavilo ime potujoči limfociti. Pomembni so predvsem limfociti B, ki lahko v primeru minor ali obojestranskega neskladja v sistemu ABO med prejemnikom in darovalcem začnejo tvoriti protitelesa proti antigenom A in/ali B prejemnika, kar imenujemo sindrom potujočih limfocitov (angl. passenger lymphocyte syndrome, PLS). Prvi primer hemolize v sklopu PLS zaradi protiteles anti-A oz. anti-B po presaditvi jeter so opisali že leta 1964 (14). Dobri dve desetletji kasneje pa so opisali prvi primer hemolize ob PLS zaradi protiteles izven sistema ABO, in sicer hemolizo zaradi pro- titeles anti-D po presaditvi ledvice (15). V večini primerov gre za blag, samoome- jujoč potek, le v redkih primerih lahko pride do hujših zapletov. Protitelesa se raz- vijejo 5. do 17. dan po presaditvi. Z nekaj- dnevnim zamikom sledi blaga hemoliza, ki lahko vztraja do tri mesece po presaditvi, ko protiteles s standardnimi načini testiranja običajno ne moremo več zaznati v krvi pre- jemnika. Obseg hemolize je večinoma blag in je odvisen od količine z organom presa- jenega limfatičnega tkiva, podrazreda pro- titeles, hitrosti nastajanja protiteles (hitro- sti porasta titra protiteles) in količine antigena na površini prejemnikovih eri- trocitov. V izjemnih primerih se konča s smrtjo prejemnika presajenega organa. Sindrom potujočih limfocitov je najpogo- stejši zaplet znotraj krvnoskupinskega sistema ABO, sledi mu sistem Rh, vendar so opisani primeri tudi iz sistemov Kell (naj- pomembnejši so antigeni K), Kidd (antige- ni Jk), Lewis (antigeni Le), Duffy (antigeni Fy) in MNS. Protitelesa so večinoma razre- da imunoglobulinov G (IgG), občasno so pri- druženi tudi imunoglobulini M (IgM). Ne glede na razred protiteles gre vedno za akti- vacijo komplementa in posledično hemo- lizo. Hemoliza v sklopu PLS se najpogosteje razvije v primerih, ko je darovalec organa krvne skupine O, prejemnik pa A. Izven sistema ABO gre praviloma za nastanek protiteles proti antigenom, ki jim je bil daro- valec izpostavljen že v preteklosti bodisi zaradi transfuzije bodisi nosečnosti. V red- kih primerih pa protitelesa nastanejo na novo, brez predhodne izpostavitve antige- nu (16–20). Dejavniki tveganja za razvoj sindroma potujočih limfocitov Kljub temu da je sistem HLA drugotnega pomena pri presaditvi večine čvrstih orga- nov, pa ima ključen pomen pri nastanku PLS. Delna skladnost med prejemnikom in darovalcem v sistemu HLA omogoči, da se z organom presajeni (darovalčevi) limfoci- ti izognejo imunskemu odgovoru prejem- nika, saj jih zaradi delne skladnosti pre- jemnikov imunski sistem ne prepozna kot tuje. Pri razvoju PLS je pomembna tudi vrsta imunosupresivnega zdravljenja pre- jemnika. Ciklosporin in takrolimus s svo- jim zaviralnim delovanjem na limfocite T pospešita proliferacijo limfocitov B, ki so odgovorni za tvorbo protiteles. Na pogostost PLS vpliva tudi količina presajenega lim- fatičnega tkiva. PLS se pogosteje pojavi po presaditvi srca in pljuč, ker je tam največ limfatičnega tkiva. Sledita presaditev jeter ter redkeje presaditev ledvic. PLS se razvi- je pri 70 % pacientov po kombinirani pre- saditvi srca in pljuč, v teh primerih ima kar 70 % bolnikov tudi opazno hemolizo. PLS se razvije pri 40% prejemnikov jeter, od teh jih ima približno 29% vidnejše znake hemo- lize. PLS se razvije pri 17 % pacientov po presaditvi ledvic, od teh jih ima samo 9 % vidnejšo hemolizo. Vidnejšo hemolizo opre- deljuje nagel padec hemoglobina s priso- tnimi značilnimi laboratorijskimi in/ali kliničnimi kazalci hemolize (16–19). mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 28 Laboratorijske preiskave pred transplantacijo in po njej Pred presaditvijo organa vsem prejemni- kom določimo krvno skupino v sistemu ABO in D ter K. S presejalnim testiranjem preverimo prisotnost nepričakovanih eri- trocitnih protiteles (protitelesa izven siste- ma ABO). Prisotnost protiteles v plazmi pre- verjamo z indirektnim antiglobulinskim (Coombsovim) testom (angl. indirect Coombs test, ICT), prisotnost protiteles, vezanih na eritrocite, pa z direktnim antiglobulinskim (Coombsovim) testom (angl. direct Coombs test, DCT) (slika 1). V primeru, da je prese- jalno testiranje pozitivno, moramo oprede- liti, proti kateremu eritrocitnemu antigenu so protitelesa usmerjena, kar opredelimo s specifikacijo eritrocitnih protiteles. Pri darovalcu določimo samo krvno skupino v sistemu ABO in krvno skupino D, ne izva- jamo pa ICT. Krvno skupino pri prejemni- ku in darovalcu določimo samo enkrat. Zaradi možnih napak pri določanju krvne skupine (npr. napačna oznaka vzorca, napa- čna identifikacija bolnika, zamenjava vzor- cev itd.) ter (zelo) velikega pomena krvno- skupinskega sistema ABO na uspeh presa- ditve organa je smiselna dvakratna dolo- čitev krvne skupine na podlagi vzorcev dveh neodvisnih odvzemov venske krvi. Zaradi omenjenih napak, s katerimi smo se v preteklosti že srečevali, imamo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medi- cino nenapisano pravilo, da v primeru enkratne določitve krvne skupine pred pre- saditvijo organa svetujemo določitev krvne skupine še iz dodatnega vzorca (21). Indirektni in direktni Coombsov test Coombsov oz. antiglobulinski test je osno- vna imunohematološka preiskava za odkri- vanje nepričakovanih eritrocitnih protiteles. Ključni del testa je Coombsov reagent oz. antihumani globulin (angl. anti-human glo- bulin, AHG), ki je poimenovan po imuno- logu Robertu Roystonu Amosu Coombsu. AHG je poliklonsko protitelo živalskega izvora, ki je usmerjeno proti človeškim protitelesom oz. produktom komplementa. 29Med Razgl. 2023; 62 (1): Coombsov indirektni test Coombsov direktni test (dokazovanje prostih protiteles v plazmi) (dokazovanje na eritrocite protiteles)vezanih AHG AHG aglutinacija eritrocitov aglutinacija eritrocitov tipizirani komercialni eritrociti vzorec krvi preiskovanca eritrocitna protitelesa v plazmi eritrociti z vezanimi protitelesi + = =++ Slika 1. Načelo izvedbe indirektnega Coombsovega testa (angl. indirect Coombs test, ICT) in direktnega Coombsovega testa (angl. direct Coombs test, DCT). Testa se izvajata kot dva ločena testa na gelskih karticah, vendar lahko iz istega bolnikovega vzorca (za ICT potrebujemo bolnikovo plazmo, za DCT pa bolnikove eritrocite). AHG – Coombsov reagent (angl. anti-human globulin). mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 29 zdravljenje simptomatsko. Z uporabo kor- tikosteroidov poskušamo doseči imunosu- presijo, z intravenskimi imunoglobulini (IVIG), imunomodulacijo ter uporabo mono- klonskih protiteles (rituksimab, redkeje alemtuzumab) pa poskušamo zmanjšati število limfocitov B. Uspešnost zdravljenja zahtevnih primerov je različna. Poleg ome- njenih zdravil so na voljo še terapevtske plazmafereze in izmenjalne transfuzije za zniževanje koncentracije protiteles v pla- zmi. Vzdrževati moramo ledvično delovanje, v skrajnem primeru s hemodializo. V izjem- nih primerih je potrebna splenektomija (16–19, 23). Podatki za Slovenijo Konec leta 2019 je približno 150 ljudi čakalo na presaditev organa. Od leta 2000 naprej se število oseb, ki so na nacionalnem čakalnem seznamu za presaditev organa, stalno giblje okrog 100. Največ oseb čaka na presaditev srca in ledvic. Od leta 1970 smo v Sloveniji opravili več kot 2.000 pre- saditev organov, od tega kar 60 % predsta- vljajo presaditve ledvic, sledijo jetra (19 %), srce (17 %), pljuča (4 %) in trebušna sli- navka (< 0,5 %). Presaditve pljuč potekajo v Sloveniji od leta 2018 (2). Podatki o pojavnosti PLS pri bolnikih po presaditvi so za Slovenijo zelo skopi oz. jih nimamo. Do danes v državi na tem področ- ju ni bilo opravljene nobene raziskave. Znani so nam posamezni, naključni prime- ri, ki pa niso nikjer sistematično vodeni ali zabeleženi. Glede na to, da so postopki pre- saditve pri nas primerljivi s postopki v tuji- ni, je verjetno pojavnost PLS v Sloveniji pri- merljiva izsledkom raziskav v tujini. ZaKLJUČEK Poznavanje PLS v diferencialni diagnosti- ki anemije po presaditvah je ključnega pomena. V večini primerov je potek blag in samoomejujoč, brez dolgoročnih posledic za bolnika. Specifičnega zdravljenja ni. V primerih obsežne hemolize in večjega 30 Ivica Marić, Klara Železnik Sindrom potujočih limfocitov Na eritrocite vezana človeška protitelesa in/ali komplement brez dodanega AHG niso sposobni aglutinirati eritrocitov. AHG med seboj poveže področja Fc na IgG oz. komponente komplementa (C3c ali C3d), kar vodi v medsebojno povezovanje eritrocitov in se makroskopsko vidi kot aglutinacija eri- trocitov (slika 1). Z ICT dokazujemo prosta protitelesa v plazmi, z DCT pa protitelesa ali produkte komplementa, vezane na eri- trocite (21, 22). Po presaditvi redno rutinsko imuno- hematološko testiranje ni predvideno. PLS je načeloma naključno odkritje v sklopu predtransfuzijskega testiranja, kadar bol- nik zaradi anemije potrebuje transfuzijo koncentriranih eritrocitov. V sklopu pred- transfuzijskega testiranja opravimo navz- križni preizkus in z ICT preverimo prisot- nost nepričakovanih eritrocitnih protiteles pri pacientu (21). Pri razvoju PLS je DCT pozitiven, če pa so vzrok za PLS protitele- sa izven sistema ABO, je lahko pozitiven tudi ICT. Monospecifikacija DCT potrdi prisotnost IgG (lahko so prisotna tudi IgM). S pretočno citometrijo in verižno reakcijo s polimerazo lahko potrdimo limfocitni mikrohimerizem. S specifikacijo in eluci- jo protiteles dokažemo, proti kateremu eritrocitnemu antigenu so usmerjena. Prejemnik ima v krvni sliki lahko znižane vrednosti hemoglobina in haptoglobina, povišane vrednosti retikulocitov, trans- aminaz, laktatne dehidrogenaze (LDH), indirektnega bilirubina in dušičnih reten- tov ter motene teste koagulacije (tabela 3). Spremembe v krvni sliki, biokemijskih pre- iskavah in testih koagulacije so odvisne od obsega hemolize (16–19, 22). Zdravljenje  V večini primerov gre za blago, samo- omejujočo hemolizo, ki ne potrebuje zdra- vljenja. Specifičnega zdravila ni. Anemijo popravimo s transfuzijo eritrocitov, ki morajo biti skladni tudi z darovalčevimi eri- trocitnimi antigeni. Pri hujšem poteku je mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 30 padca hemoglobina posežemo po podpor- nem zdravljenju s transfuzijo eritrocitov, ki pa morajo biti skladni tudi z antigeni daro- valca. Redkeje je potrebno imunosupresi- vno in imunomodulirajoče zdravljenje. Statističnih podatkov za Slovenijo nimamo, čemur verjetno botruje premajhna vplete- nost transfuzijske medicine pri presaditvah organov. Transfuzijska služba za presaditev izve večinoma zelo pozno oz. tik pred samo operacijo, le redko dobimo podatke o daro- valcu organa ter nimamo nobenih informa- cij o uspešnosti presaditve oz. zapletih, razen če o teh naključno izvemo ali sklepa- mo iz naročil za zdravljenje s krvnimi kom- ponentami. Transfuzijska služba je zaradi zagotavljanja varnih in kakovostnih kom- ponent pomemben člen pri presaditvah in lahko z dobrim sodelovanjem prepreči zaple- te ter nanje opozori, še preden ti nastanejo. 31Med Razgl. 2023; 62 (1): Tabela 3.Okvirne referenčne vrednosti parametrov, ki so spremenjeni v primeru hemolize in porušene koa- gulacije (24). INR – mednarodno umerjeno razmerje protrombinskega časa (angl. international normalized ratio). Parameter Referenčna vrednosta Hemogram hemoglobin (g/l) moški: 130–170 ženske: 120–150 eritrociti (1012/l)a moški: 4,50–5,50 ženske: 3,80–4,80 hematokrit moški: 0,40–0,50 ženske: 0,36–0,46 retikulociti (109/l) a 20–100 retikulociti (%) 0,50–2,50 trombociti (109/l) a 150–410 Biokemijske aspartat aminotransferaza (µkat/l) moški: do 0,58 preiskave ženske: do 0,52 alanin aminotransferaza (µkat/l) moški: do 0,77 ženske: do 0,57 celokupni bilirubin (µmol/l) 3–22 direktni bilirubin (µmol/l) do 7 indirektni (nekonjugirani) bilirubin (µmol/l) do 19 haptoglobin (g/l) 0,30–2,00 sečnina (mmol/l) moški: 3,20–7,40 ženske: 2,50–6,70 kreatinin (µmol/l) moški: 64–104 ženske: 49–90 fibrinogen (g/l) 1,80–3,50 D-dimer (µg/l) pod 500 Hemostaza protrombinski čas (s) 0,7–1,2 INR pod 1,30 aktivirani parcialni tromboplastinski čas (s) 24,40–36,20 trombinski čas (s) do 21 a Okvirne referenčne vrednosti so odvisne od metode izvedbe testa oz. uporabljenega reagenta, zato se izmerjene vrednosti med laboratoriji lahko razlikujejo. Pri primerjanju rezultatov dveh različnih laboratorijev je vedno treba preveriti referenčne vrednosti laboratorija in podatek (če je dostopen) o metodi izvedbe. mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 31 LITERaTURa 1. Keller CA. Solid organ transplantation overview and selection criteria. Am J Manag Care. 2015; 21 (Suppl 1): S4–11. 2. Uštar B, Šimenc J, Čebulc G, et al. Daj življenju priložnost: Donorska in transplantacijska dejavnost v Sloveniji v letu 2016. Ljubljana: Zavod RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant; 2017. p. 112. 3. Petersdorf EW. Optimal HLA matching in hematopoietic cell transplantation. Curr Opin Immunol. 2008; 20 (5): 588–93. 4. Organ Procurement and Transplant Network, ed. Policies: Policy 4 – Histocompatibility. Rockville (MD): Health Resources and Services Administration; 2017. p. 341. 5. Storry JR, Olsson ML. The ABO blood system revisited: A review and update. Immunohematology. 2009; 25 (2): 48–59. 6. Rydberg L. ABO-incompatibility in solid organ transplantation. Transfus Med. 2001; 11 (4): 325–42. 7. International Society of Blood Transfusion: 201 Table of blood group systems [internet]. Amsterdam: International Society of Blood Transfusion; c2023 [citirano 2023 Jan 25]. Dosegljivo na: https://www.isbtweb.org/ resource/tableofbloodgroupsystems.html 8. Clausen H, Hakomori S. ABH and related histo-blood group antigens; Immunochemical differences in carrier isotypes and their distribution. Vox Sang. 1989; 56 (1): 1–20. 9. Ravn V, Dabelsteen E. Tissue distribution of histo-blood group antigens. APMIS. 2000; 108 (1): 1–28. 10. Marionneau S, Cailleau-Thomas A, Rocher J, et al. ABH and Lewis histo-blood group antigens, a model for the meaning of oligosaccharide diversity in the face of a changing world. Biochimie. 2001; 83 (7): 565–73. 11. Gordon RD, Iwatsuki S, Esquivel CO, et al. Experience with primary liver transplantation across AB0 blood groups. Transplant Proc. 1987; 19 (6): 4575–9. 12. Booth GS, Gehrie EA, Bolan CD, et al. Clinical guide to ABO-incompatible allogeneic stem cell transplantation. Biol Blood Marrow Transplant. 2013; 19 (8): 1152–8. 13. Khanna S, Das J, Kumar S, et al. From incompatibility to accommodation – The journey of timing self: Guide to perioperative management of solid organ transplantation across ABO in Rh barrier. J Kidney, 2016; 2 (2): 122. 14. Starzl TE, Marchioro TL, Huntley RT, et al. Experimental and clinical homotransplantations of the liver. Ann N Y Acad Sci. 1964; 120: 739–65. 15. Ramsey G, Israel L, Lindsay GD, et al. Anti-Rh0(D) in two Rh-positive patients receiving kidney grafts from an Rh-immunized donor. Transplantation. 1986; 41 (1): 67–9. 16. de Bruijn S, Philipse E, Couttenyw MM, et al. Passenger lymphocyte syndrome (PLS): A single-center retrospective analysis of minor AB0-incompatible liver transplants. J Clin Transl Hepatol. 2017; 5 (1): 9–15. 17. Audet M, Panaro F, Piardi T, et al. Passenger lymphocyte syndrome and liver transplantation. Clin Dev Immunol. 2008: 715769. 18. Cserti-Gatdewich CM, Waddell TK, Singer LG, et al. Passenger lymphocyte syndrome with or without immune hemolytic anemia in all Rh-positive recipients of lungs from rhesus alloimmunized donors: Three new cases and a review of the literature. Transfus Med Rev. 2009; 23 (2): 134–45. 19. Romero S, Solves P, Lancharro A, et al. Passenger lymphocyte syndrome in liver transplant recipients: A descrip- tion of 12 cases. Blood Transfus. 2015; 13 (3): 423–8. 20. Peck JR, Elkhammas EA, Li F, et al. Passenger lymphocyte syndrome: A forgotten cause of postliver transplant jaundice and anemia. Exp Clin Transplant. 2015; 13 (2): 200–2. 21. Gammon R, ed. Standards for blood banks and transfusion services. 32nd ed. Bethesda (MD): AABB; 2019. p. 128. 22. Van Thof L, ed. Standards for immunohematology reference laboratories. 11th ed. Bethesda (MD): AABB; 2019. p. 58. 23. Reed M, Yearsley M, Krugh D, et al. Severe hemolysis due to passenger lymphocyte syndrome after hema- topoietic stem cell transplantation from an HLA-matched related donor. Arch Pathol Lab Med. 2003; 127 (10): 1366–8. 24. Nabor preiskav laboratorijev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana [internet]. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana; 2023 [citirano 2023 Jan 17]. Dosegljivo na: https://lab.biarti.si/ Prispelo 15. 6. 2021 32 Ivica Marić, Klara Železnik Sindrom potujočih limfocitov mr23_1_Mr10_2.qxd 27.3.2023 8:24 Page 32