Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. N.j. veličanstvo svitli cesar se je podal v ogersko glavno meslo ter ,je v torek, dne 5. januvarija sklenil ogerski državni zbor po želji grofa Szaparv. Za-nj ye vrše nove volitve v nieseci februvariji. — Deželni zbor dolenje Avstrije se posvetuje o novih občilih ali napravah za vožnje na Dunaji. Ne rečemo, da niu gre to urno od rok, da-si je v njein liberalna, nemška gospoda v večini. — (JrofTaaffe si s tem, da je privzel v vlado ministra iz nemške in liberalne stranke, ni pridobil te slranke, ampak ona terja od njega, naj izpusti iz vlade grofa Schonborna pa grofa Falkenhavna, ker sta »črna« t. j. verna konservaiivca. Doslej pa še grof Taaffe ne kaže nič kaj volje za to. No, kar še doIsej ni, ostane pa mogoče. htajarsko. Nemški liberalci d<*»i.jo v (Iradci zopet dela, kajti volili jim bode za notranje mesto poslanea v državni zbor: dosedanji dr, pl. Derschata, iz vrste neraških nacijonaleev, je bil v drž. zbor prišel zoper voljo »slarih« liberalcev in tndi sedaj dela stranka »mladih« na to, da pride kateri iznied njih do poslanstva. — Neniški žulverein inia šc več sreee, kakor je zasluži, kajti pokojni liberalec in profes-or na c. kr. vseučilišči v (Iradei, dr. Edvard Lipp mu je zapustil nad 100.000 gld. Ranjci profesor je bil tudi v deželnem zboru in se ve, da vselej zoper koristi slov. prebivalcev naše lepe dežele. Ostal si je torej v tem zvest do snirti svoje. K o r o š k o. Kakor kaže, hoče minisler za nk in bogočaslje, baron (iautsch, ostati zvest svoji obljubi ter je občinama Sv. Jakob v Rožni dolini in Tolsti vrh dovolil, zoper voljo c. kr. dež. šolskega sveta v Celovci, slovenski pouk v njinib domačih šolah. Zeleti je samo, da se obrnejo vse slov. občine do njega z enako prošnjo, ali to ne bode laliko, kajti več občin ima v svojem zastopu nemškularje v vcčini, tcm pa je enaka prošnja, kar je srakam duh po smodhiku. — Obč. odbor na .Tezeru je poslal slov. poslancem v državnem zboru zahvalnico za njih krepko podporo v reeeh, za katere prosi — doslej pa v Celovci vselej brez uspeha — že toliko let slov. Ijudstvo pri visoki vladi. Kranjsko. Pri občnem zboru >katol. polit. društva« v Ljubljani je bilo uni dan jako veliko udov in jim je drž. poslanec, korar Klun razložil med drugim vprašanje, zakaj so in ostanejo nadalje slov. poslanci v »klubu konservativcev«. Vgovarjal niu ni v tem nihče, pač pa so prilrjevali na glas njegovi besedi. — Dovoljenje za novo železnieo iz Ljubljane po Dolenjskem. do Straže in do Kočevja sta dobila knez Auersperg in baron Scliwegcl ler se prične delo za-n,jo že prihodnje spomladi. No besedij je bilo že do volje o njej! L'rimorsko. Nekaj mladih Lahov ali tacih Ijudij, v kalerih teče slov. kri pa jih je tega sram, divjji nekaj eas-a sem hndo zoper tamošnje Slovenee, posebno pa v (lorici. Te dni pa jo je eden izined njib grdo naletel; ime mu je (iodina in je tedaj. pravi pravcati Lah. ()n je bil napadel urednika »Nove Hoče« ali ta ga je »lopnil« po glavi in vrbu tega ga je Se tožil pri sodniji. (iodina pa sedaj lahko >gode<* šest dni »laški« v zaporu. Tržažko. V Trstu biva veliko Slovencev, nad 20.000 jib je gotovo, okolica pa je skorej brez izjeine slovenska in vendar jim je Lab v občinski hiši »za gospoda«. Ne pripovoši se tu slov. ljudstvu niti kaka Ijmlska šola in v zadnjem časn še ludi ne slov. pridiga v cerkvab. Da oktobra lani je bila taka v stolni cerkvi, ali na pritiskovanje mestnega zastopa je ondi prenehala in škofijstvo ,jo je prestavilo v cerkev sv. Antona, toda Lalioni še je tudi, kakor se kaže, na poti. Taka je »laška maniera«. Islersko. Na otoku Lošinj pripravlja se novo zdraviSče, na zeinljišči nadvojvoda Karla Štefana. Lepše in bolje bode neki, kakor je v Opatiji. Hrvaška. Kako gospodari Matljar z deželnim prenioženjem, kaže pač jasno njogova zadnja kupčija. Ogerska vlada je bila lani že »pod roko« prodala nek brvaški gozd za 2*8 milj. in ko so hrv. listi prišli tej kupčiji na sled, dala je vlada vendar-le gozd ceniti in glej, na 3'34 milj. Ko pa je prišel gozd na dražbo, dobilo se je za-n,j 4'25 milj. Da ni prišlo do dražbo, liila bi hrv. dežela za l'/2 mil.j. na izgubi! 0 ge r s k o. Državni zbor v Budinipešti je svitli cesar ali kakor čejo Madjari, kralj razpust.il s prestolniin govorom ter je v njein tudi povedal, zakaj da se jp lo storilo. — Dr. Schoppor, škof v Roznovi, povdarja v svojem pastirskem listu, da je dolžnost katol. poslancev delali v drž. zboru na to, da se ne krati, kakor doslpj po gostem, katol. jserkvi pravica do nje premoženja in učnih naprav. Poljsko. (iovori so. da poslano pl. Rilinski predsednik v žolraničnom drž. svetu na Dunaji. Ako je lo resniea, tedaj jp, kakor za liberalno I.evico minister grof Kuenburg, tako scdaj za »poljski klub« novi predsednik »božičnica«. Kje pa ostane pollcj božičnica za »klub konservathce/« ? Vunanje države. Rim. Navada je libcralcem, da vsako leto poženejo par krali novico po svetu: o »slabem«, »nevarnem« zdravji sv. očeta Leona XIII. Čudno je letos, da lega niso storili, pač pa snio brali, da so že »sv. oče krepki in zdravi«. Daj Rog, da je tako! Italijansko. Tako je rekdo v kateri dežcli za življen.jo in imetje ncvarno, kakor ravno po Italiji. lzlasti pa so »roparji« na glasu iz otoka Sicilije. Sedanja vlada jim stopa sicer trdo na prste, ako jih dobi, ali ravno lo je redko. Zatrjuje pa se, da so roparji v nekalerih višjih krogih in še jako »šthnani«. Francosko. Prodsodnik rcpublike, Sadi-Carnot. je o novem letu govoril dokaj lirabro besedo: »llepublikanska vlada čuje za pravice in vzroeila francoskega Ijudstva, v tem pa sluSa tudi na glas miru in slogo narodov«. Kdo bi ne čutil pri leli besedah, da C-arnot trka na ruske topove! No tako k nialu pa Se jih pae no slišimo. Kelgijsko. Delalsko vprašanjp je v tem kraljestvu najbolj pereče, kor jih živi ondi veliko pri težkein delu, pa malpm plačilu. Veliko pa jp. Uuli jih brez vsega zaslužka. Pajck pa prode v želodei najhuje inrožo! Angleško. Da-si letos tudi tamkaj ni vcliko ziino, vendar pa se bere veliko o polomih bark na niorji, največ so jih krivi viharji, v časih pa zadcne tudi katera na drugo ter jo položi v »mokri grob«. — (iladstone, vodja liberalne stranke, jo obhajal o božiči svoje 82. rojstno leto in je ncki še prav kroptik in č-il na uinu svojem. Nemško. Mestni zastop v lierolinu. glavnem mestu Nemškega cesarstva, pritožvijc sp, da vojaki, stoječ na straži v mestu, preradi streljajo na Ijudi, če jih le-tt podražijo iz šale. To utegne bili resnioi, toda ali Ijudje ne vedo, da imajo vojaki puške nabiie? — Nekaterim se dozdeva, da vladar starodavne ISavarije, prinr: Luitpold, ne gleda rad v Merolin, k nomškonui cosarju. To sklopa se pa letos tudi iz tega, da iz Mavarijo ni bilo nobenega prinea o novoni letu v Uerolin. Rusko. Kakor je znano, je.bila na Ruskein lani slaba letinja in v marsikaterem delu široko državo oglašujp se sedaj glad. Kar pa je šp liu.jp, goljulije se vrše dan na dan v uradnijali in ludi pri žilu in moki, kaloro nakupi car ter jo pošlje na kraje, kjer ,je lakota. Tako so tovnpj 500 železničnih voz, naloženih z nioko, zajeli ter so na njih našli mesto moke — pesek. pppol, snieti.... Kako je taka goljufija niogoča! 15 o 1 g a r s k o. Francoska vlada si je nakopala nevoljo s tem, da je terjala od liolgarov, naj vsprpjinojo nazaj ^itnpga pisca, ki so ga izgnali iz Sofije — zavoljo sitnob, katere je možic ondi uganjal zoper sedanjo vlado. Holgarska vlada tega noče storiti, francoska pa, ali naj zavoljo tacoga sitneža potegne meč? Tursko. V Carjcm gradu je uinrl angleški poslanik Whitp. Pri pogrebu pa niso videli ni francoskega ni ruskpga poslanika in to je sultanu zainrzplo, kajti \\'hilp ,je st.nl pri njem visoko, to se pravi: sultan je izpoznal, da sto francoska in ruska vlada glpde na Turčijo pnih inisli a no listih, kakor anglpska. Zato bodp sullanu treba glcdati, da ne ostanc sam, brcz zaveznikov. Afrika. Abisinjski neguš ali vladar, Menelik jo poslal posebnpga poročevalca v Pariz in v Pelrograd in iz tega se sodi, da je neguš sit italijanske polente ali če govorimo brez podobp. italijanske sile. Doslpj je nainroč zavoznik kralja llmberla v Rinm, ali to mu ne ugaja, zato prosi poinoči od francoske in ruske vlade. Ako je dobi, potem lahko da italijanski vladi brco, češ, da ga je ni strah. Azija. V Tpbpranu se snu.je ustaja zoper vsp ljudi, ki niso domari, ampak iz Evrope, to pa zavoljo — tobaka. Tamošnja vlada ,je namreč dala kupčijo s tobakom društvu v roke, pri katerem so sami Kvroppjci in to domačim ni po volji. — Tudi na Kitajskeni še je nevarnosti vpliko za tujco, izlasti še za krSčanske pro.bivak-p. Tpžko, če bode vlada kos močni burji, ki se vzdigujo zoper tujcc. Amerika. V (Jootlandu, državi Kansaški, osnovali so društvo za narpjanje dežja. Kakor se poroča, ponesle so se lani društvu poskuSnje prav dobro ter so večkrat »s strpljanjoni« priklicali dež na suho. zeva.jočo zemljo. Nad 100.000 fl. pa ho izdali za to. — »Amerikanski Slovenee« je prenphal, bojda zato, kpr je urednik zbolel. Drugim pa se dozdova, da je sploh bil ta list le — amerikanska vabn.