Št. 277 (14.368) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 J200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 1. DECEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA _______OZN / POROČILO MAZOVVIECKEGA_ Miloševiča je treba čimprej odstraniti! Nova resolucija komisije ZN za človekove pravice ŽENEVA - Tadeusz Mazovviecki, posebni preiskovalec komisije Združenih narodov za človekove pravice na območju Nekdanje Jugoslavije, je v Ponedeljek v Ženevi Predstavil novo poročilo, ki najostreje doslej obsoja Srbe zaradi etničnega CiSCenja v Bosni in Herce-Sovini. Kot je znano, je nekdanji poljski ministr-ski predsednik oktobra Potoval po državah nek- danje Jugoslavije, zato je pretresen sklical drugo izredno zasedanje omenjene komisije. Prvo zasedanje je bilo avgusta prav tako v Ženevi. Poročilo Mazovvieckega govori o »Čedalje očitnejših dokazih, da se v BiH dogajajo hudi zločini. Ne gre le za etnično Čiščenje, ampak tudi za premišljeno preseljevanje civilistov in slabo ravnanje z zaporniki«. Mazovviecki je zatr- dil, da etnično Čiščenje ni posledica, ampak cilj balkanske vojne. Triinpetdeset predstavnikov držav, ki sodelujejo v komisiji, je po poslušanju poročila nekdanjega poljskega premiera soglašalo o osnutku resolucije, ki so jo sestavili Američani in Evropejci, predstavili pa turški predstavniki. V resoluciji prvič omenjajo genocid v povezavi z dogajanji v Bosni in Her- cegovini. S tem odgovarjajo na pritisk islamskih držav, ki skupaj z Mazovvieckim opozarjajo, da je zaradi etničnega čiščenja v Bosni v nevarnosti ves narod. Osnutek resolucije obsoja srbske upornike v Bosni in Hercegovini, jugoslovansko armado in oblasti v Beogradu, da so odgovorni za etnično CišCenje na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavniki komisije Združenih narodov bodo o resoluciji glasovali danes. Poleg že dobro znanega spiska grozodejstev v Bosni in Hercegovini poročilo Mazovvieckega trdi, da tudi Hrvatje in Bošnjaki niso povsem nedolžni in da so Srbi ogroženi na Hrvaškem. Toda najbolj sistematično kršenje človekovih pravic po njegovem mnenju povzročajo Srbi. Kot je bilo pričakovati, je srbski predstavnik v Ženevi Aleksa Buha, zunanji minister samozvane srbske republike v BiH, takoj sklical tiskovno konferenco, na kateri je poskusil ovreči omenjene obtožbe. Mazovviecki je v Ženevi izrekel tudi neposredno politično zahtevo. Ker je prepričan, da kršenja človekovih pravic ne bo konec pred političnim odhodom srbskega predsednika, je zahteval njegovo takojšnjo odstranitev in podporo vsega sveta srbski opoziciji. Opozoril je tudi, da se bo vojna kmalu razširila tudi na Sandžak, Kosovo in Makedonijo, Ce mednarodna skupnost ne bo pravočasno ukrepala. (Agencije) Danost / spremembe razvojne politike Znanstvena in tehnološka , politika za razvoj ednarodno srečanje na visoki ravni v Ljubljani je razgrnilo vrsto rv-N-7i //^in/K pObLJd LJUBLJANA - Mednarodnega srečanja o znanstveni in tehnološki politiki za razvoj, ki v teh dneh poteka na visoki ravni, se je udeležil tudi Filippo Maria Pandorfi, podpredsednik Komisije Evropske skupnosti. Njegova razprava, v kateri je pojasnil razvojno politiko skupnosti v odnosih do razvoja manjših držav srednje in vzhodne Evrope, je bila v središču pozornosti udeležencev. V mnogoCem je označila jedro sporočila dopoldanskega dela srečanja. Janez Drnovšek je govoril o dejavnosti slovenske vlade na področju znanstvenega in tehnološkega razvoja. Predstavil je tudi nekatere rezultate. Posebne pozornosti je bila deležna razprava Lene Tsipouri iz Aten, ki je problematizirala razvoj na dveh ravneh: mednarodni in nacionalni. Pri tem je opozorila na izkušnje Grčije pred vstopom v Evropsko skupnost in na zasnovo PHARE. Srečanje se bo jutri še nadaljevalo. Slovenija in Avstrija podpisali sporazum o sociali DUNAJ - Slovenska ministrica za socialne zadeve Jožica Puhar je z avstrijskim kolegom Josefom Hesounom včeraj podpisala meddržavno konvencijo o medsebojnem priznavanju in urejanju socialnih zadev. Slovenija je s tem nasledila pogodbeno ureditev, ki jo je imela Avstrija z bivšo Jugoslavijo. Konvencija doloCa za državljane obeh držav obojestransko priznavanje in obračunavanje socialnih storitev, kot na primer medicinske usluge, pokojnine in druge storitve. Glede na tesne odnose med Slovenijo in Avstrijo je podpis tega sporazuma za obe državi zelo pomemben dogodek. (IS) AIDS / POMISLI, PREDEN SE LJUBIŠ Je do nacionalnega sklada še daleč? Skupna akcija študentov in Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo Dan pred svetovnim dnevom aidsa so študentje ljubljanske univerze v sodelovanju z Univerzitetnim zavodom za zdravstveno in socialno varstvo v mestnem središču pripravili akcijo razdeljevanja kondomov, informativne- ga gradiva in nalepk. Stojnice so postavili tudi na Trgu svobode v Maribo-ru.V študentski ambulanti na Aškerčevi so ves dan anonimno jemali in testirali krvne vzorce. V Sloveniji je bilo doslej prijavljenih 24 obolelih z aidsom (14 jih je umrlo), okuženih z virusom HTV pa jih je približno 400. Nacionalni koordinator za aids, prim. dr. Dunja Piškur-KosmaC, meni, da bi bilo idealno, Ce bi ustanovili nacionalni sklad za aids. (Foto: A, PavletiC/TRIO) NIZOZEMSKA / VČERAJ DOPOLDNE železniška nesreča pri Amsterdamu Včeraj dopoldne se je pri Amsterd amu pripetila huda železniška nesreča: iztiril je potniški vlak. Najmanj pet oseb je izgubilo življenje, 33 pa je bilo ranbjenih (AP) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Osimo: gonja se nadaljuje Čeprav sta tako slvenska kot italijanska vlada zanikali obstoj tajnega dogovora o delni reviziji Osima, se gonja videmskega dnevnika »Messaggero Veneto«, kateremu se je pridružil »II Giornale«, nadaljuje, tarča pa sta slovenski zunanji minister Rupel in nasploh slovenska vlada. »II Giornale« zlasti naglaša, da je Italija spet »povesila hlače«. Povsem drugačno stališče pa je zavzel tržaški »II Piccolo«, ki svari, da tako pisanje spominja na početje Srbije in da bi znale posledice biti zelo boleče. .......................stran 4... Reforma inštitucij: polemika DSL-PRI Večina strank nasprotuje direktni izvolitvi ministrskega predsednika. Na včerajšnji seji dvodomne komisije je prišlo do ostre polemike med republikanci in tajnikom DSL Occhet-tom. ...........*...........stran 4... Promet v Trstu brez omejitve Tržaški avtomobilisti bodo lahko mirne duše krožili po mestnem središču: omejitve prometa tokrat ne bo. V zadnjih treh dneh preteklega tedna se je namreč znižala stopnja onesnaženosti zraka, za kar se gre zahvaliti tako tridnevni omejitvi prometa, kot tudi izboljšanju vremenskih razmer. Pogovor s tržaško občinsko odbornico za okolje Rossano Poletti. .......................stran 6... Tuzzi omilil polemiko z Ruplom Goriški Zupan Tuzzi je v programskem poročilu ob predstavitvi proračuna 93 govoril o bodočnosti Gorice, ki mora temeljiti na sodelovanju z Novo Gorico. Obenem je skušal nekoliko omiliti polemiko s slovenskim zunanjim ministrom Ruplom. V Gorici je včeraj zasedal tudi pokrajinski svet, vendar so morali obravnavo proračuna odložiti zaradi obstrukcionizma misovskega predstavnika. .......................stran 8... Odprta skupščina Fincantieri V Tržiču je bila včeraj v ladjedelnici Fincantieri odprta skupščina s parlamentarci iz naše dežele. Sindikati so opozorili na močno zaskrbljenost zaradi nevarnosti razprodaje javnih podjetij na Goriškem. Polemiko in obsodbe je izzval sklep vodstva Fincantieri, ki je novinarjem prepovedalo navzočnost na skupščini. .•••••....m..,.,.,,,,.,,,.....,,.........,.,,... stran 8 Manjšinskega mandata verjetno ne bo Vse kaze, da so se koroške stranke dogovorile, da v volilnem zakono ne bodo predvidele v deželnem zboru posebnega mesta za predstavnika slovenske manjšine. EL pa bo kljub temu predložila svojo listo. ......................stran 15... Toni Kukoč posebej za nas Hrvaški košarkar Toni Kukoč, eden najboljših amaterskih igralcev na svetu, Ze drugo leto uspešno igra v italijanskem pn/enstvu. Z nami se je v ekskluzivnem intervjuju pogovarjal o košarki, o možnem odhodu v NBA, o vojni v bivši Jugoslaviji in še o marsičem. ......................stran 19... MNENJA Torek, 1. decembra 1992 KOMENTAR Popotnica državnemu zboru Bojan Brezigar Slovenska skupščina je končala z delom. Po volitvah bo z njim nadaljeval državni zbor. Iztekla se je življenjska doba skupščine, ki je napovedala konec stare in hkrati začetek nove dobe. Konec stare dobe je pomenila njena sestava po ključu Ustave SFRJ, torej s tremi zbori, ki naj bi predstavljali različne dejavnike družbe in svoja stališča medsebojno usklajevali. Začetek nove dobe pa je oznanil večstrankarski sistem, v katerem je bila skupščina izvoljena in za katerega se je Slovenija odločila. Ta dvojnost, izraz mirnega prehoda v sistem parlamentarnih demokracij, je v dveh letih in pol povzročala vrsto težav, tako pri usklajevanju posameznih sklepov - kajti umanjkal je »vrh«, ki je v preteklosti posegel, kadar je pri usklajevanju zaškripalo -kot tudi sicer pri skupščinskih zasedanjih. Zato se je Se zlasti v zadnjem času ustalilo mnenje, češ da ta skupščina ni odraz demokracije, da ni to, kar si Slovenija želi in potrebuje. Čeprav to morda deloma drži, bi se s tako počezno oceno lahko prenaglih, če ne bi prej ocenili vseh njenih delovnih nalog, za katere so zadolžene tudi skupščine v sistemih zahodnih demokracij. V njih morajo parlamenti zagotavljati trdno vlado, opravljati učinkovito zakonodajno delo, reševati družbene konflikte in skrbeti za svoj ugled in s tem za ugled države. Skupščina mora torej najprej poskrbeti za ustrezno vlado, ta pa mora uživati zaupanje skupščine, torej večine poslancev. Obvladovati mora probleme v državi. Ce tega ne zmore, mora imeti skupščina možnost, da jo zamenja. Ne da bi se spuščati v oceno dogodkov v Sloveniji, lahko rečemo, da je slovenska skupščina to nalogo izpolnila. Takoj po izvolitvi je državi zagotovila vlado, ki je razpolagala z večino, ko pa je prišlo znotraj parlamentarnih strank do premikov, je skupščina vlado zamenjala. V državi torej ni bilo brezvladja. Druga naloga skupščine je odgovorno zakonodajno delo v korist države. Tudi v tem pogledu lahko njeno delo ocenimo pozitivno. Od plebiscita do osamosvojitve, od ustave do volilnega zakona, od denacionalizacije do privatizacije, in Se bi lahko naštevali, so nastajali zakoni, vsi prelomnega pomena za državo, za družbeno ureditev in za gospodarstvo. Ne glede na to, ati s posameznimi ukrepi soglašamo ati ne, lahko rečemo, da je bilo to delo plodno in v večini primerov plod Širokega soglasja poslancev oziroma strank, navzočih v skupščini. Tretja naloga skupščine je obravnanje konfliktov, ki se pojavijo v družbi. Reševati jih mora z usklajevanjem stališč. Tako lahko skupščina prepreči, da bi se trenja v družbi razrasla ati da bi z referendumi javnost razdvajati. Tudi pri opravljanju te naloge je slovenska skupščina izpolnila svojo dolžnost, saj je vrsto spornih vprašanj ohranila na skupščinskih klopeh, posebej vprašanje splava v ustavi in uvajanje privatizacije, ki bi lahko resno ogrozila normalno rast družbenega tkiva. Skupščina se je izkazala tudi v tem pogledu. Njena četrta naloga je skrb za lastni ugled in s tem za ugled države. Na tej točki pa ji lahko oporekamo. Pogosti so bili izpadi nekaterih poslancev, največji kamen spotike pa je bila prepogosta nesklepčnost, ki se je vlekla vse zakonodajno obdobje. Nesklepčnost opažamo tudi v drugih evropskih parlamentih; pogosto gre za sredstvo opozicije, ki naj poziciji oteži izvedbo njenih načrtov. V slovenski skupščini pa je bila nesklepčnost nekaj neprimerno bolj vsakdanjega in neodvisnega od političnih hotenj posameznih strank. Zato tega v javnosti prevladuje mnenje, da je skupščina slabo opravila naloge, ki so ji bile zaupane. Tako kategorično mnenje je verjetno krivično do nje, saj je vendarle opravila veliko pomembnega dela, krivično pa je tudi do vseh tistih poslancev, ki so v dveh letih in pol vestno delati. Zgodovinarji bodo najbrž delo zadnje slovenske skupščine ocenjevati drugače, vendar javnega mnenja ni mogoče spreminjati z nekaj ugotovitvami, kratek pa je tudi zgodovinski spomin vsakogar izmed nas: včerajšnji dan je vsakomur bližji od dogajanj izpred leta ati dveh. Ugled parlamenta bo tudi v prihodnje odvisen predvsem od zbora in od poslancev, Id bodo sedeti v njem. Zato je prav ta četrta naloga popotnica, ki jo skupščina ob koncu svojega dela prepušča državnemu zboru. STRANKE - VOLITVE Politična anestezija Lev Kreft T-xrvi veliki medij-L-Jski vzpon poli-JL tike spada v čas nezadržnega napredovanja nemškega nacizma, ko je genialni Goebbels prevzel nekatere vzore iz oktobrske revolucije in druge iz ameriške barnum-ske reklame. Takrat je Brechtov prijatelj Wal-ter Benjamin ugotovil, da nacizem ni presenetljiva stranpot v evropski zgodovini razsvetljenstva in napredka, ampak povsem zakonit naslednik. Menil je, da je treba na estetizacijo politike (dramatika Hitlerjevih nastopov, kolektivna orkestracija množičnih maršev in zletov, radijska in filmska propagandna podpora) odgovoriti s politizacijo estetike. 1—^ anašnji svet po-llitizaciji estetike ■I J ni naklonjen, saj na Zahodu in na Vzhodu vsi po vrsti trobezljajo o neodvisnosti kulture in avtonomiji umetnosti. Izraziti z umetniškim delom nasprotovanje vojni ali nečloveškemu režimu je škandal in prostitucija lepega. Hkrati pa je sodobni svet postal sam po sebi tako zelo estetsko predelan, da mu umetnost, taka ali drugačna, skoraj nima kaj dodati. Ce je futu-rist Marinetti še lahko šokiral z zamislijo, da je vojna najbolj umetniško početje in faši-ranje ljudi v brezoblično mrtvo maso estetsko dejanje, je današnja vojna v medijski podobi sama po sebi estetsko dejanje. *—1 enerali velike I puščavske vojne V_J nastopajo kot dirigenti kakega orkestra, nepostredni prenos omogoča užitek v harmoničnemu nastopu oboroženega dobrega proti oboroženemu zlu, politična estetika prikazuje arhange-le božjih trum in bel-cebube mraka s spretno rabo šekspirskih prijemov. In Ce je bila medijska podoba iraške vojne sterilno sanitarna, je podoba bosanskega bojevanja poudarjeno okrutna, krvava. Prva estetika vojne nas je hotela prepričati, da se splača1 posredovati, ker je zlo veliko in stvar čista in lahka, druga estetika vojne nas ho-Ce prepričati, da je zlo neoprijemljiivo in posredovanje tvegano in okrutno. redi tega ponore-^^lega univerzuma, sredi stotisočgla-ve brezposlenosti in ne mnogo manjšega begunstva, na robu eks-jugoslovanske vojne krajine in hkrati na robu evropske trdnjave, ki že dviguje zidove do neba, da ji ne bi vzhodni in balkanski barbari pokvarili standarda in miru - je slovenska volilna kampanja medla in nežna, propagandno polpismena, dizajnersko zmerno zafušana, programsko zadržana. -ra estetizacijo |\ I politike odgo-JL >1 varja slovenska kultura, ki podpira razne politične skupine, z anestetiko. Glori-fikacija brezčutnosti je le druga plat vsesplošne estetizacije; kjer je vsaka straniščna školjka umetniško delo, nobeno umetniško dogajanje na Čute ne deluje več. Odtod tudi uspeh tistih, ki zahtevajo, naj teCe kri: to je še zadnja stvar, ki lahko razburka čustva. y>-dor ob vsem 1^ tem, kar se doga-JLX.ja okrog nas in v nas samih, še doživlja krivico, prizadejano drugim, kot Čutno bolečino, je razsvetljenec, kaj razsvetljenec, kar levi skrajnež. Kar se je začelo z geslom "Drzni si misliti! ”, se končuje pod geslom: "Drzni si občutiti bolečino drugih! ”. 1$ 2r 3k h 4 N 5i 6 - .C 7., A 8 1 0 9 10 0 T o • % 5 L . A 12 13 • 14 I h H A 'X e 17 ; 1E. A A v • 20., A A- 21 22- D • % Jv € 24 T 25 I9 • 27 y ? 28 29 \3% n T X • h* co a 33 1 7 34 A • 35 \J 36 hJ t if 37 J Ips- lii 38 H k r i f\J Vodoravno: 1. pred petimi leti umrli slovenski pesnik in dramatik (Gregor, "Samorog”), 8. kralj germanskih Svebov, 10. ime pevca Pestnerja, 11. ime švedske pisateljice Lagerloef, 12. strdenje, 14. umetno usnje, 15. slab uCenec, 17. reka v južni Franciji (anagram RAN), 18. Perzija, 20. začetnici največjega slovenskega epskega pesnika Aškerca, 21. začetnici francoskega pesnika Eluarda, 23. švicarski pisatelj, avtor "Ariane” (Claude), 25. rimska boginja plodnosti, 27. na današnji dan leta 1934 umorjeni sovjetski politik, s Cigar smrtjo se je začelo obdobje velikih Stalinovih čistk (Sergej), 30. vrhovno cerkveno sodišče (anagram TORA), 32. starejši poljski nogometaš (Gregorz, anagram ATOL) 33. duša (lat.), 35. pojav na razburkani vodi, 36. pomemben sovjetski politik, ki ga je dal Stalin ustreliti leta 1936 (Grigorij), 38. ime ameriške teniške igralke češkega rodu Navratilove. Navpično: 1. lahka, svetlikajoča se tkanina v atlasovi vezavi, 2. sovjetski politik in teoretik, umorjen leta 1940 v izgnanstvu (Lev), 3. avtomobilska oznaka Reke, 4. organ voha, 5. ameriški skladatelj, prvi mojster avantgardne glasbe 20. stoletja (Charles), 6. pritok Amurja, ki nastane z združitvijo Onona in Ingode, 7. glavno mesto etiopske pokrajine Eritreje, 9. skrivnost, 10. bikoborski vzklik, 13. sotoCnica Pive (anagram ARAT), 16. angleški filmski producent (Arthur), 19. ime prvega Coveka na Luni Armstronga, 21. tekmovalni neuspeh, 22. oseba, po kateri se kaj imenuje, 24. mehiški pisatelj (Bruno, "Zaklad Sierra Madre”), 26. literarna junakinja danskega pisatelja Andersena Nexoeja, 28. trava druge košnje, 29. samec domačega goveda, 31. rimski bog ljubezni, 34. žoga zunaj igrišča, 37. začetnici španskega pevca Iglesiasa. Simon Bizjak f r ačel bom s po- / gledom Sloven-w iških krščanskih demokratov (SKD) za nazaj, kajti ni sedanjosti in prihodnosti brez preteklosti. Se manj pa je mogoče napovedati in zastaviti dober naprej brez kritične analize preteklega dela. Morda krščanski demokrati res nismo bili tako zelo navzoči in zaslužni za čudež slovenske pomladi leta 1988, Čeprav je le-ta tudi končni rezultat političnega preživetja slovenskih kristjanov, ki so bili kar petunšti-rideset let v položaju drugorazrednih državljanov. Smo pa zato bili toliko bolj navzoči in zaslužni pri slovenskem osamosvajanju in pri zmagoviti desetdnevni vojni v letu 1991. Ta osamosvojitev in vojna sta bila drugi in tretji slovenski čudež glede na hitro mednarodno priznanje in glede na nepričakovan takojšnji odhod Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja. To sta bila sanjska uspeha. Zelo velik delež smo imeli tudi pri Demosovi zmagi na prvih demokratičnih svobodnih volitvah aprila 1990. -a yran) uspešni j\ /I smo bili na po--L V -Ldročju notranjega urejanja države. Tu, kakor sploh v politiki, štejejo dejstva, vendar je treba iskati vzroke za manjšo uspešnosti v razpadanju in nazadnje tudi v razpadu Demosa, manj pa v politični STRANKE - VOLITVE Pogled SKD za naprej in za nazaj Franc Miklavčič neizkušenosti naših poslancev in ministrov. Poltretje leto, ki je poteklo od popolne spremembe oblasti, je vendarle neka doba. Kljub temu je naša družbena in gospodarska ureditev v bistvu še vedno enaka. Glavnih sistemskih sprememb in zakonov ni, kjer pa izjemoma le najdemo kakšnega, ni drugačen. Tu bi zares lahko za primerjavo uporabili znani francoski izrek: Tous ga change, mais c’est la meme choše. Vse se spreminja, ostaja pa vse eno in isto. Osnovni zakon o privatizaciji smo sprejeli šele pred dnevi. Pot do njega je bila mučna in predolga. Medtem je odšla svojo nepopravljivo stransko pot divja privatizacija. Reorganizacije državne uprave in lokalne samouprave še ni. Še vedno imamo davinšestdeset kardeljevskih občin namesto 200 in več manjših in samoupravnih. Ni še reorganizacije sodišč, zaradi Cesar trajajo civilne pravde od treh do petihlet (in tudi vec). -ri še prevredno-I tenja kazenske JL N zakonodaje. Žrtve vseh mogočih političnih procesov iz prejšnjega totalitarnega obdobja še niso rehabilitirane, krivice še niso popravljene. Leta, ki so jih prebili po zaporih in taboriščih prisilnega dela, se jim ne štejejo v pokojnino. To bodo težko dočakali, saj so vsi stari Cez sedemdeset let. Parlamentarna komisija za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov še ni raziskala ničesar. Premoženje družbenopolitičnih organizacij prejšnjega režima (ZKS, SZDL, ZSMS in državni sindikati) ni bilo podržavljeno. Tako so stranke in organizacije, ki so iz njih izšle s spremenjenim imenom, postale univerzalni dediči teh velikih premoženj po vseh koncih Slovenije. f a akonodajalci pr-/ vega demokratic-t J nega slovenskega parlamenta so pri sprejemanju svojih zakonov tudi občutno zanemarili glavne vidike našega strankinega programa. Tu imam v mislih socialno in družinsko zakonodajo. Na podlagi zakona o dohodnini je davčni odbitek za drugega otroka le osem odstotkov, čeprav vemo, da se z drugim otrokom povečajo izdatki družine za najmanj trideset odstotkov. Ni uveden progresivni otroški dodatek, Ce ima družina več otrok. Za en sam dan ni podaljšan porodniški dopust, ki še vedno traja le eno leto, ko otrok še ne shodi. V zakonu o zdravstvenem zavarovanju je neizprosno zapisana uravnilovka tudi za nepremožne sloje. Tako mora npr. upokojenec (j enka), ki prejema varstveni dodatek do višine najnižje pokojnine 18.000 slovenskih tolarjev, ravno tako plačevati isti znesek za dodatno (beri nujno potrebno) zdravstveno zavarovanje. -ra korekture Ca-1^1 ka tudi zakon o -L XI državljanstvu, v katerem je treba našim izseljencem in zdomcem vrniti letal 946 iz političnih razlogov odvzeto državljanstvo, ne pa, da se jih sedaj sili, da znova zanj zaprošajo in se o tem upravni organ odloCa diskrecionarno in brezprizivno. Našteta (in zaradi omejenega Časopisnega prostora nenašteta), nerešena ali slabo rešena vprašanja nacionalnega interesa kakor tudi vprašanja s področja socialnega tržnega gospodarstva (ki nikakor ni identično s predvojnim kapitalizmom) so odgovor na del naslova v tem članku: Pogled SKD za naprej. Slovenski krščanski demokrati pričakujemo, da bomo izšli iz volitev kot relativno najmočnejša stranka. Zato je kot državotvorna stranka politične sredine pripravljena prevzeti odgovornost za izgradnjo novega družbenega reda. 1 1 GLOSA Volitve po slovensko Slovenski pregovori pravijo: • Dolgo kakor gladno leto. Hudobni ljudje delajo hude čase. Kadar začno berači skupaj hoditi, je blizu sneg. Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more. Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki meso jemo. Kdor se v gozd kliče, tako odmeva. Največji slepci bi radi vidce vodili. In končno, resignirano: Bog daj norcem pamet, nam pa denar. Na prvi pogled je odgovor preprost. Ker teh in takih, ki nam sedaj in na tak način krojijo usodo, ne maramo več. Pa tudi oni sami ne marajo veC tega, kar počnejo, nevarnost je celo, da bodo sami sebe zasovražili. To pa je za Slovenca, ki ima rad samo sebe, lahko zelo kritično. Zadeve pa so tudi malo bolj zapletene. Skupščina deluje po starem zakonu, številno poslanci in (narod?) pa hočejo, da bi po novem. Vendar pa skupščine, vsaj take kot je naša, v novi ustavi ni veC. Gospodje se si spodrezali vejo, zdaj pa vsi kričijo, ker bodo padli. Nekateri resnici na ljubo kričijo tudi od veselja, saj si bodo sedanje nedelo dali krepko poplačati še v naslednjih nekaj mesecih. Po drugi strani so v treh zborih zbrani ljudje različnih interesov - Človeških in nečloveških, strankarskih, podjetniških, občinskih - in vlečejo vsaj na svojo stran in za svojo korist ali za volilce, kot pravijo. Razen tega, da se o ničemer ne strinjajo pa jih ima veliko interes, da se situacija v Sloveniji čim slabše razvija, nekateri pa so lopovsko tehnologijo privatizacije podjetij prenesli tudi na državo: Čimbolj sesuta bo, lažje jo bodo (skupaj s tujci) odkupili. A roko na srce. Tega si nismo zaslužili, zato je boje imeti nove voitve. Kljub temu pa nas skrbi: SR Slovenija ostaja. Včasih je bila: Socialistična Republika Slovenija. Sedaj imamo: Strankarsko Republiko Slovenijo ali Sprto Republiko Slovenijo. Kaj Ce nas čaka: Skra-hirana Republika Slove- nija ali Sveta Ruševina Slovenija. ČEMU SO NAMENJENE VOLITVE? »Volitve so sredstvo agregacije individualnih preferenc v kolektivno odločitev«, pravijo v mednarodni enciklopediji za področje družboslovja. Bolj enostavna definicija pa ugotavlja: volitve so sestavina vseh in-terkacij v političnem sistemu; so eden od načinov za prenašanje želja in zahtev z oblasti, indikator podpore zanjo, opredelje-valec njenih prioritetnih blodenj, vizij in čisto koristnih stvari, razvršče-valec in usmerjevalec ter strogi preverjevalec pri delu v skladu s predvolilnimi obljubami in željo po ohranitvi oziroma ponovnem zavzetju ustreznih prestolov, kar je vse skupaj pogojeno in realizirano ob komuniciranju z javnostjo in eksistiranju vlade do konstantnega oddajanja ustreznih informacij javnosti. SLOVENSKI NAROD MIRNO VOLI Voliti prihaja po mojih raziskavah iz voleti, kar je pomenilo v bivših brat- skih logih nekoga iinetI zelo rad ah celo ljubiti ga’ Volitve so bile torej v dobri stari Jugo - Slov6^ niji javno izražanje, da J nekdo množično ljubi)60 >hoi°e Ramones so najbolj očitna prelomnica med novejšim in starejšim rockom v sedemdesetih Pozitivna rock energija Po osemnajstih letih delovanja in štirinajstih Ploščah (dve od teh sta koncertni) je skupina sti-bh njujorčanov iz Forest tfills še vedno vitalna in zvesta svojemu pojmovanju rocka kot dinamič-ne> energične in neposredne preproste glasbe, ki se pri njih izraža v kratkih pesmih polnih plana, njihov koncert pa Je tudi danes, ko so trije °d elanov skupine stari Ze okrog štirideset let, en sam neprekinjen tok zlivanja te energije z odra, k° pesmi prehajajo ena v drugo, skupina pa je tam parno zato, da jih čim-d°lje odigra brez blišča in U>pa ali postavaštva na ?dru. V osnovi so vsi oncerti Ramones takšni, r^oja lastna izkušnja, ko Sem si jih ogledal dvakrat p a tanko pred dvemi leti, 0 80 prvič nastopili pri !\a8 (v Zagrebu in v iubljani), pa se je potrdi-a tudi na četrtkovem oncertu v športni dvora-ai Rudi Siedlmayer Halle , Muenchnu. Na vseh teh oncertih sem videl Ra-°nes z novim bas kitari-, 0tn; ki je pred kakšnimi emi leti zamenjal prvotna in dolgoletnega bas Rarista zaradi njegovih Problemov z mamili, in Pokazalo se je, da je sku-P'Ua z njim dobila novo v®Zo vitalnost. V razgo-oru s pevcem Joeyjem anionom, ki je bil ne-dkSno nadaljevanje naji- nega pogovora ob njihovem gostovanju pri nas, se je to tudi potrdilo. Ramones so rock poetiko zgostili v kratke energične pesmi, ki nosijo v sebi dovolj spevnosti, melodičnosti in tiste lahkotne poskočne dina- mike, kakršna je bila značilna za prvotni rock‘n‘ro-11 v petdesetih in šestdesetih letih. S tem so sredi sedemdesetih let, ko se je rock »simfoniziral«, prehajal v različne fuzije eksperimentiranja z drugimi glasbenimi stili in se ZDAJ IN NIK O L I Pisatelji in država, čez leta Starejši slovenski pi-8atelj (ker ne bom pove-^ kateri, si lahki o pri-v°Sčim tako brezčutno °značbo) se je potožil: Rh-ed leti smo hoteli le tio odpreti vrata, da bi Pnslo kaj svežega zraka, R že je Zahod brezobzir-. 0 vdrl v deželo, zdaj pa treba s tem živeti.« i>es’ vse večkrat je opazi-,, Prepričanje, da je duh L?! \z steklenice bolj, ot)e bilo načrtovano, in o včerajšnjega velikega Sv°trni^a’ zahodnega DrJalŽe marsikdo čuti Podobno kot Hrvati do ?n?r?0I1a: razočaran je. gb°d ni tisto, kar je bil, ^10 bil skrit za železno So. kakrSn°koli že zave-■ Pred prvimi volitva- osa^i^a .t0 °Pozarjal le amljeni glas Boštjana Dn,ZvUp,anCiCa- v jeziku štjKjrpa Dt°"‘ SVSTiJ 5 H^v"d ‘ Rakr« n,a astni ko2i-vrnu ?ak0li žel)a po seveH V Preteklost je ir, smLena!:0 neb°gliena no ~ Zaprise2e" Curln, a, )e na mestu. sliSai; ' hsockrat smo že sniCo beraklitovsko re- kot jet ^ V6C ne bo' imP * ,°, Pa smo v Prišli nakakšnega na-znm nega ideala vselej S ;?1 Pripravljeni pol Tdro ,„P,C zadnjem času (morda P"i»-d Caso^ -1 ne mrzlice?) v ti n°Pls)u zaceli pojavljali8^1 zapisih Pred =iak° )6, bil° DSP svoHtf °ves/lko osamo-nih |0 Srbalo družbe-Sen?Preimemb' zdaj pa (Tu L°8vasil° niti °b ... .^jm-diJi navajajo raz- to mogoče Andrej Blatnik lične dogodke, skupno jim je le to, da vsi pripadajo tako imenovanemu političnemu življenju.) Očitki so simptomatični in vredni nekaj premisleka. Potem ko sta si obe strani, ki sta sprožili »slovensko pomlad«, torej na eni strani DSP in Nova revija in še nekaj sorodnih ustanov in na drugi nova družbena gibanja in Mladina in ... (po želji vstavite sami), za obe sprejemljivo razdelili zasluge, se je slednji posrečilo svoj delež bistveno bolje kapita-lizirati; pisatelji, po definiciji individualisti, so komaj čakali, da so se lahko razkropili vsak na svojo stran, in vsaka stranka jih je vzela nekaj. Temu seveda ne gre ugovarjati, politično prepričanje je človekova ustavna pravica in morda celo organska potreba. Bolj nenavadno je, da pogled od zunaj še zdaj, ko naj bi bili že vajeni demokracije, v DSP vidi osrednjo slovensko moralno instanco, ki naj bi se oglasila ob vsakem nespoštovanju pravic in svoboščin. Nočem trditi, da tovrstnih glasov v vsak dan širšem slovenskem medijskem prostoru že kar mrgoli in da proglašajo drug drugega, tako da bi bil dodaten odvečen, prav nasprotno; a zdi se, da je, če že niso iztržiti neposrednega izkupička iz svojega uspeha, treba dati pisateljem vsaj možnost, da niso več dežurna vest družbe, temveč da se posvetijo tudi nekaterim v preteklosti zanemarjenim stanovskim zadevam, med njimi ne na- zadnje tudi pisanju. S propadom ponudbe dobrin po vzhodnem vzoru, kjer je knjiga zasedla pomembno mesto tudi zato, ker konkurenca ni bila ravno opazna, prihaja na površje nova ali doslej potlačena problematika: nezmožnost preživetja leposlovne knjige po tržnih kriterijih zaradi premajhne ciljne skupine, premajhna gibkost državnega aparata, ki si je ob privatizacijah založb pustil pobrati vsa pretekla vlaganja v družbeno pomembno knjigo, desetletja načrtno zanemarjam promocija slovenske književnosti v tujini, neverjeten padec profesionalnih kriterijev v imenu svobode ustvarjanja. Ce bi DSP ohranilo svojo vlogo javne vesti družbe, bi sčasoma iz njega izstopiti prejko-ne vsi člani, saj bi DSP moralo ošteti zdaj to zdaj ono stranko, in le malo jih je, ki se ne počutijo zavezane kateri od njih; a to nemara niti ne bi bilo prehudo narobe, saj bi se tudi prostor za pisanje po prej očrtani koncepciji zožil do take mere, da bi pisatelji kot pisatelji niti ne biti potrebni. Bolj zaskrbljujoč je izkaz, ki ga bodo v tem primeru dobiti inštrumenti demokracije: če se bo pokazalo, da je potrebna takšna vloga DSP, kot jo poznamo izpred nekaj let, bo to pomenilo, da smo s strankarstvom, volitvami, demokratizacijo in podobnim, zapravljati čas. Posebno pisatelji, ki bi lahko medtem napisali kaj, česar tako niso utegniti. petrificiral podobno kot se je zgodilo z jazzom, rocku vrnili vse značilnosti njegove izvorne poetike (preprosta, hitra, dinamična in energična glasba, ki te neposredno telesno in čustveno prevzame) in s kratkimi udarnimi pesmimi postali prototip punka kot ene izmed ključnih faz revitali-ziranja rocka v sedemdesetih letih. Brez Ramones ne bi bilo punka! Vaša nova plošča Mondo Bizzaro je izšla za neodvisno založbo Radio Active Records? Čigava založba je to? To je založba našega menedžerja in za nas se je pojavila kot blagoslov, saj se pri njej res trudijo za nas, kar ne bi mogli trditi za Sire, oziroma za War-ner Brothers, kjer smo biti vsa ta leta. Končno so se za skupino tudi te stvari postavile na pravo mesto. Založba nas res podpira, ljudje pri njej so polni entuziazma. Pravkar smo končali šesttedensko turnejo po Ameriki, kjer smo nastopali v velikih dvoranah. Pojavili smo se na mnogih radijih, ogromno so pisali o nas in naša plošča je trenutno na desetem mestu alternativne lestvice, na desetem mestu lestvice metalnega rocka in na stotem mestu lestvice »rocka za starejše« (AOR - adult oriented rock - op. M.O.). To se res redko zgodi kakšni skupini, kajti večino skupin posluša samo določen tip občinstva, naše občinstvo pa je različno in ekstenzivno - od punkerjev, metalcev, trasherjev, alternativcev do povsem običajnih ljudi, in vse to v starostnem razponu od petnajst, šestnajst let do štirideset in več. Čemu bi pripisal tako raznoliko občinstvo tako različne starosti? Ramones smo skupina, s katero se ljudje lahko poistovetijo, ki jim je blizu, in pri kateri so lahko prepričani, da se jih dotakne. Smo skupina, ki jo ljudje lahko vzamejo za svojo. Pri nas je pomembna integriteta, smo skupina, kjer so pomembni ideali. Mnogo skupin danes niti ne ve, kaj je integriteta, nimajo nobenih moralnih načel, zavesti, kaj je prav in kaj ne, in podobno. Mi skrbimo za kakovost. To ni samo igranje glasbe, glasba je tisto, kar nosiš v sebi, kar prežema tvojo kri in notranjost. To ni samo del tvojega življenja, kot: »O, danes pa bomo igrali glasbo.« Jaz živim glasbo vsak dan in to že od nekdaj. Toda dandanes je glasba nekaj modnega, danes je moderno igrati glasbo. Ramones smo enkratna skupina podobno kakor so biti The Who ali Jimi Hendrix. Tovrstni ustvarjalci so ponujali nekaj posebnega, bili so enkratni in glasba je bila sestavni del njihove kemične sestave, če se tako izrazim. Opazil sem, da si se na zadnji plošči mnogo bolj avtorsko angažiral kot mnogo let nazaj, V Republiki ste včeraj in predvčerajšnjim lahko prebrali novice o slovenskih ljubiteljih starih avtomobilov. V pariški Le Halle de Mercedes-Benz pa je na zdaj že božično bleščavih Champs-Elysbes v okviru Meseca fotografije še do petega decembra na ogled razstava Masterpieces. Na njej predstavljajo fotografije VVernerja Pavvloka, ki je s svojo kamero upodobil Mercedesove avtomobile. Pavvlok se je lotil Mer-cedes-Benzove klasike, od modelov iz leta 1886 do najnovejsih tipov. Uporablja »instant« fotografski aparat, ki dela posnetke v velikosti 50 x 60 cm - le trije fotografi na svetu ga premorejo. Podobe prenese na platno po postopku, ki ga je sam izumil, in tako nastanejo dela, ki spominjajo na velike mojstre umetniških platen. Na njegovih delih ni kromi-ranih odbijačev in kot zrcalo zloščenih blatnikov; starinski avtomobili so prikazani v novi luči, osvetljeni z barvo, ki se spogleduje s preteklostjo. Pavvloku je pri »slikanju« pomagal Peter Brok, umetnik iz Stuttgarta, ki je poskrbel za kulise. VVerner Pavvlok, po rodu Nemec, si je svoj mednarodni sloves pridobil predvsem z modno in reklamno fotografijo.(A.K.) ZA REPUBLIKO / S KULTURO NAPREJ Zaenkrat le v Ljubljani Prvi kondomat na filozofski fakulteti (foto: SZ/TRIO) V naslovu:Ovitek plošče Ramones (foto: arhiv) če ne najbolj v zadnjih desetih letih. Ja, zdaj sem nekje drugje. Že dve leti in pol sem »trezen« in pri sebi, zato se vse poraja iz popolnoma drugačnih vzgibo. V zadnjih dveh letih in pol čutim več inspiracije kakor sem jo čutil dolga leta nazaj. Obstoja kakšen poseben razlog za to? Verjetno zato, ker sem trezen, ker ne uživam nobenih omamnih substanc. Vsa črnina se je razblinila, družim se z različnimi ljudmi, in zdaj me zanimajo drugačne stvari. Pred volitvami sem postal politično aktiven, začel sem delovati v Gibanju proti cenzuri v ZDA. V predvolilni kampaniji sem spregovoril o določenih zadevah in poskušal pripraviti ljudi, posebej mularijo, da dojamejo nekatere stvari. Ce si te vrste ustvarjalec, si v položaju, ko ljudem ni vseeno, kaj jim imaš povedati, in to lahko konstruktivno uporabiš. Večina ljudi v rocku se ne meni za to. Bolj jim je do druženja, do omamljanja in vsega tega rockovskega zvezdništva. Lahko pa dejstvo, da si znan, pozitivno uporabiš tako, da ljudi opozoriš na realne probleme, na to, kaj se pravzaprav dogaja. Vse te zadeve vplivajo na vse nas, nihče ni izvzet, posebej dandanes, ko je svet ena sama zmešnjava, kakršne še nikoli ni bilo. Vse se je izmuznilo vsakršnemu nadzoru. Anarhija je povsod, - v vladi, v gospodarstvu... ...Cel sistem prežema kaos... ...Ja, pravilno, ves sistem... okolje, medčloveške odnose, odnose med spooma... Vse popolnoma razpada, preveč je sovraštva, kot tisto, kar se dogaja v tvoji deželi. To je res bolno. Zato ljudje danes, bolj kot kdajkoli prej, potrebujejo nekaj, česar se lahko oprimejo, nekaj, s čimer se lahko poistovetijo, nekaj, v kar lahko verjamejo. To je kot odrešitev. Ko stvari razpadajo, glasba pomirja čute, te inspirira in stimulira, pomaga ti dojemati svoje zavedanje o njih. Trenutno je rock glasba v zadnjem obdobju razvoja vračanja h korenom ravno zaradi kaosa, ki vlada svetu. Ljudje imajo radi taksno glasbo, ker tako lahko sprostijo svojo agresivnost in frustracije, obenem pa spodbuja razmišljanje, kajti to je stvarna glasba. To so mladi ljudje, ki igrajo resnično glasbo. To ni sranje ali mediokriteta, ampak je pozitivno, ustvarjalno in konstruktivno pojmovanje življenja. Ati je kultura res vsa umetnost ali pa tudi kaj zraven? Naj bodo na strani kulture v časopisu le tisti dogodki, ki veljajo za prestižne, ali vsi, ki pričajo o človekovi tvornosti? Ne bo držalo, da je kultura lahko dobra ali slaba, ker kultura preprosto je - celota človekove ustvajalno-sti in rezultatov te ustvarjalnosti. Na nekatere rezultate smo ponosni bolj, na druge manj, vsi pa predstavljajo naš način življenja, bolj izrazito, kadar posegajo v ustaljeni red stvari, manj izrazito, kadar se temu redu predajajo. Kultura je človekov zapis v čas. Danes, v torek, bo v Ljubljani najbolj vpijoča pisava tistih, ki si prizadevajo zajeziti AIDS - 1. december je namreč Svetovni dan boja proti AIDS-u. Da bi jo brali, se bo treba že popoldan odpraviti v Galerijo SKUC na ogled plakatov na to temo, potem pa po Čopovi, kjer brezplačno prejmete kondome, oditi na Aškerčevo ulico v Zdravstveni dispanzer in poiskati zdravnika z rdečo pentljo na halji - prav takšno, kakršno so nosili filmski zvezdniki na letošnji podelitvi Oskarjev, pomeni pa simbol boja proti AIDS-u. Omenjeni zdravnik bo brezplačno testiral tiste, Iti so v skrbeh zaradi svojega razuzdanega življenja. Vendar ne gre zamuditi pogovora z režiserjem in koreografom Damirjem Zlatarjem - Freyem v Gradu Tivoli ob 18. uri -vodila ga bo Uršula Cetinski - ali pa predavanje Jožeta Vogrinca v okviru Humanističnega simpozija na sosednji Filozofski fakulteti z naslovom Ali je mogoče ne-razumeti? Pripovedoval bo o prvem sporazumevanju med Evropejci in Pa-puanci z Nove Gvineje. Več časa se bo mogoče zadržati v dispanzerju, ce se bo šlo ob 22. uri v Klub K4 na koncert ameriške skupine Consolidated, ki igra mešanico techno-house-industrial glasbe. Tisti pa, ki živijo ustaljeno življenje in imajo že kaj otrok, naj popeljejo svoje malčke tega dne na nekoliko drugačno branje: v Sweet, svveet way seveda - trgovino na Slovenski cesti nasproti Veleblagovnice NAMA z največ in najbolj raz- ličnimi bomboni v Ljubljani, ki so jo odprli pretekli teden. Od tam pa v trnovski KUD France Prešeren, kjer bo od 17. ure dalje ustanovitvena slovesnost Pravljičnega gledališča. Predstave se ne bo, pač pa bodo pokali balončki in Sampanjčni zamaški. V sredo bo prevladovalo branje likovne govorice: popoldan v Ateljeju Zois na Bregu 22, novi galeriji za oblikovanje, arhitekturo in fotografijo, kjer razstavljata Michele De Lucchi in Tom Vack, ob 18. uri bo v Vili Katarina na Brdu J. Slak predstavil svoj katalog Razstava in postregel s sušijem, ki ga bo ob 20. uri verjetno mogoče zaliti z belim vinom v Moderni galeriji na otvoritvi retrospektivne razstave slikarja Gojmirja Antona Kosa, če tamkajšnji natakarji prazne kozarce še berejo kot žalitev. V četrtek bo treba brati med besedami Bertolda Brechta, ki jih bosta prepevala in uprizarjala Barbara Levstik in Ivan Rupnik - že spet v KUD France Prešeren - ter razmišljati o novi slovenski popevki, v petek ugotoviti, ali se predstava Gledališča Glej in Grapefruita, katere premiera bo ob 21. uri, res razbere kot »parapoli-tična parazajebancija«. V soboto dopoldan se bo brskalo za čtivom po knjigarnah. Založba Mihelač je izdala pesniški zbirki Kajetana Kovica Sibirski ciklus in Milana Dekleve Preseženi človek, Državna založba Slovenije Zgodovino glasbe Karla H. VVoernerja, Mladinska knjiga v zbirki Lirika pesmi Paula Valeryja (prevedel Boris A. Novak), Konstanty Ilde-fonsa Galczynskega (prevedel Lojze Krakar) in Sylvie Plath (prevedel Miha Avan-zo), Cankarjeva založba v zbirki Bela krizantema Spleen Charlesa Baudelaira (prevod Marko Crnkovič), Sonce prerezan vrat Guil-lauma Apollinaira (prevod Aleš Berger), poleg tega pa še pesmi Andreja Medveda v knjigi Telo losa. Nova revija je izdala Zapise iz zdomstva Franceta Papeža. Izmed novih izdaj založbe Mladika gre poiskati Angele (ogrožena vrsta) Mal-coma Godvvina. V nedeljo je zagotovo čas za prebiranje muzejev. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije brenčijo žuželke na razstavi Entomolo-gia Slovenica - prisluhnilo se jim bo med 10. in 13. uro. Besedišče kulture je tudi v tem tednu obsežnejše od našega skromnega zapisa -zagotovo ga je najbolj privlačno odkrivati na lastno pest. (L.B.N.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 1. decembra 1992 NOVICE Povratek italijanskih tornadov z vojaških vaj RIM - Osem italijanski tornadov, ki so se udeležili vojaške vaje »Red flag 92« v ameriški zvezni državi Nevada se je vrnilo včeraj v Italijo. Na vajah sta umrla dva italijanska pilota. Poleg tornadov se je vaje udeležilo tudi letalo her-cules C130, ki je prevažalo tehnični material. Italijanski tornadi so skupaj opravili 115 poletov in skupno 250 ur letenja. Državni svet: DA za prometni zakonik RIM - Državni svet se je pozitivno izrekel o prometnem zakoniku, ki bi moral stopiti v veljavo 1. januarja 1993. Segni polemizira z demokristjanskim listom RIM - Polemika znotraj Krščanske demokracije se nadaljuje. Mario Segni, vodja skupine, ki se zavzema za korenite reforme v italijanskem političnem življenju odgovarja neuradnemu glasilu stranke rAvvenire in pravi, da je njegova skupina ponosna na to, da je spodbudila največjo in najobšimejšo pobudo za obnovo političnega sistema v Italiji. Avvenire je njemu in njegovim somišljenikom očital, da ogrožajo idejno bogastvo in pobtično identiteto italijanskih katohčanov. Segni ponovno poudarja, da je treba odpraviti večinski volilni sistem ter nezmožnost upravljanja, ki ga je ta sistem povzročil. Italijanski pohtični sistem je v krizi, iz katere ni izhoda, meni Segni, ki dodaja, da stranke ne morejo spremeniti sistema, katerega del so tudi same. Kar zadeva Krščansko demokracijo samo pa gre v njej zabeležiti nekatere premike, ki pa še ne zadostujejo, da bi premakniti vso zadevo z mrtvega tira. Delegacija mednarodnega RK na obisku v Rimu RIM - Predsednik mednarodnega komiteja Rdečega križa Cometio Sommaruga je prispel v Italijo, kjer si bo ogledal strukture tukajšnjega Rdečega križa, socio-sanitame strukture v rimski pokrajini in šolo za poklicne bolničarje in zdravstvene asistente. Med njegovim obiskom so predstavili načrt za humanitarno pomoč Somaliji. Prav včeraj zvečer je v Somalijo odpotovalo letalo z 32 ton hrane in zdravil za tamkajšnje sestradano ljudstvo. Nadzor na Jadranu dokaj uspešen RIM - V okvira nadzora nad južnim Jadranom, ki izhaja iz resolucije 787 varnostnega sveta OZN so doslej pregledati 41 trgovskih ladij. V zadnjih urah so uistavikti sedem ladij, od katerih so 6 pooblastiti, da nadaljujejo plovbo proti obalam nekdanje Jugoslavije, medtem ko so eno ladjo preusmeriti v pristanišče Bari, kjer jo bodo temeljiteje pregledati. Admiral Pellegrino, ki poveljuje brodovju, ki nadzoruje Jadran, pravi, da je zadovoljen s potekom operacije. Ladje zahodnoevropske zveze nadzorujejo Otrantski preliv, medtem ko nadzorujejo ladje NATO južni Jadran. Pomisleki zdravnikov o nosečnosti 63-letnice RIM - Italijansko združenje za demografsko vzgojo A TRD je danes izrazilo resne pomisleke o zadevi 63-letne ženske, ki je zahtevala od rimskega ginekologa, da jo oplodi z zamrznjenim semenom moža, ki je umrl pred desetimi leti. AIED predvsem ugotavlja, da so e začele delovati v Italiji leta 1982 in si tem sprašuje, kako je mogoče, da je njen mož že leto prej dal zamrzniti svojo spermo. In kako je sploh namenil spermo svoji ženi, ki je že takrat imela krepko več kot 50 let. Pri tem ne gre pozabiti, da so zdravniki komaj v zadnjih letih začeti delati s to tehniko. Zeleni o podpori ES italijanskim deželam RIM - Zeleni so včeraj izročiti predsedniku vlade Amatu rezultate svoje študije o tem, kako italijanske dežele izkoriščajo poldrago milijardo ecujev, ki jih prejemajo od ES. Pritem zeleni ugotavljajo, da je končni namen denarja pogosto različen od prvotnega, se pravi tistega, za katerega so pravzaprav denar prejeli. Zato zeleni predlagajo ustanovitev nadzornega odbora, ki naj preveri, če je denar, ki prihaja iz Evrope, res namenjen za uresničitev načrtov, za katere so sredstva nameniti. Famesina potrjuje tudi Italijani v Somalijo RIM - Podtajnik v zunanjem ministrstvu Azzara je izrazil vso podporo sklepu ZDA, da pošljejo v Somalijo mirovne čete in potrdil, da bodo v Somalijo odšli tudi italijanski vojaki. Kako bo sestavljena italijanska odprava za sedaj še ni znano, bo pa odvisna od sugestij, ki bodo prišle s strani Združenih narodov, ki so pobudniki miroljubne akcije. Namen človekoljubne odprave v Somaliji je vsekakor pomoč trpečemu somalskemu ljudstvu. ITALIJA / VOLILNA REFORMA Kdo naj izvoli predsednika rimske vlade PRI kritična do Occhetta TISK / MESSAGGERO VENETO IN IL GIORNALE VZTRAJATA Rupel in slovenska vlada ponovno tarči napadov Tržaški II Piccolo: Tako pisanje je samo v radost Srbov RIM - Dvodojnna komisijia, ki se ukvarja z reformami državnih inštitucij, je zavrnila predlog za direktno izvolitev ministrskega predsednika. Včeraj je prišlo tudi do ostre polemike med republikanskim tajnikom La Malfo in voditeljem DSL Occhettom. Prvi se zavzema za direktno izvolitev predsednika, drugi, ki sicer poudarja potrebo po globoki volilni reformi, pa je mnenja, da mora premierja v vsakem primeru izvoliti parlament. Tajnik PRI je obtožil Occhetta in njegovo stranko, da pri reformi volilne zakonodaje iščeta kompromise s socialisti in z demokristjani za obnovitev neke vrste levosredinske koalicije, pri kateri bi sodelovala tudi DSL. »Nekatere stranke nočejo poltične-ga sistema, ki bi določal jasne kriterije za oblikovanje alternativnih vlad, ampak hočejo samo nekatere manjše popravke, ki bi zagotovili sedanjo oblastniško strukturo«, je rekel med drugim La Malfa. Republikanci se, kot znano, ogrevajo, za uni-nominalni volilni sistem po vzoru britanske zakonodaje, kjer se za parlamentarne mandate poteguje omejeno število strank. V parlament je izvoljen kandidat, ki v volilnem okrožju dobi največ glasov. Za tak sistem se potegujejo tudi socialist Martelli in mnogi parlamentarci tako imenovanega "pakta za referendum", ki ga vodi Segni. Med njimi je tudi precej poslancev in senatorjev DSL. Occhetto je prepričan, da bi bila direktna izvolitev predsednika vlade v nasprotju z italijansko politično tradicijo. »S tem bi okrepili samo politiko kot Spektakel, saj bi taka rešitev okrepila oblastniške kroge, ki nadzorujejo občila in hkrati spodbujala volilno abstinenco. V Italiji bi se tako ustvarila neke vrste elitna demokracija,« je dodal še voditelj DSL. Po njegovem mnenju je treba postopno ustvariti pogoje za radikalno obnovitev političnega sistema in ne tekati naprej, kot dela La Malfa, kar večkrat ustvarja v ljudeh samo zmedo, ki je je itak že preveč. Occhetto je tudi demantiral vsakršna tajna pogajanja s socialisti in z demokristjani, na katere je namigoval republikanski voditelj. »Isto bi lahko rekli o PRI, da se skrivaj pogaja s Severno ligo, tega pa ne rečemo, ker je treba vprašanja reševati resno in trezno,« je na koncu rekel tajnik DSL. Gonja, ki jo je začel »Messaggero Veneto«, nadaljeval pa Montanel-lijev »II Giornale«, noče pojenjati. Tudi v včerajšnji številki se videmski dnevnik spet spravlja na zunanjega ministra Slovenije Dimitrija Rupla s člankom, v katerem spet izkrivlja resnico, saj med drugim pravi, da je slovenska stran vedno zagovarjala načelo recipročnosti pri obravnavanju manjšin, da pa je bilo ravno obratno, o čemer priča juridični položaj italijanske manjšine v Sloveniji. Clankar se nadalje hvali, da je Dežela FJK v treh letih dala zamejskim Slovencem 24 milijard lir in Italijanom onstran meje 12 milijard, a ni znano, da bi Slovenija segla v žep z isto velikodušnostjo. Slovenijo še obtožuje, da sploh ni dostavila pomoči, ki jo je Italija že poslala svoji manjšini (šlo naj bi za knjige, fotokopirne stroje in audiovizuelni material). Material naj bi od junija čakal na meji, kjer naj bi bil še danes: v bistvu naj bi Slovenija sedaj od Italije pričakovala, da plača še uvozni davek... Za italijanstvo Trsta pa se odkrito boji »11 Giornale«. Pravi, da Trst že dalj časa ne verjame demantijem diplomatov, pri čemer ima v mislih demanti zunanjega ministra o domnevnih tajnih pogajanjih z Ljubljano, ki naj bi »že obrodila osnutek sporazuma o ponovnem odprtju pogajanj o Osimu v izključno škodo Julijske krajine.« Kaže, da se nekateri (sicer vedno isti) še vedno bojijo, da bo 2 milijona Slovencev poslovenilo 60 milijonov Italijanov, opozarjajo pred teritorialnimi zahtevami, ki jih nihče ne postavlja. Dejstvo je, da vsakokrat, ko naj bi se končno začela reševati naša vprašanja, sprožijo mehanizme, da bi to preprečili, zgodovino hočejo pisati le od leta 1945 naprej, a nočejo slišati, kaj se je pred tem dogajalo. Povsem drugačno, trezno stališče pa je zavzel »II Piccolo«, ki pravi, da je pisanje »Secola dTtalia« in«11 Giornale« v pravo radost Beograda. »Srbi izredno pozorno sledijo prahu, ki ga pri nas dvigamo, in bodo to poudarili z mastnimi naslovi. “Evropa nas ne bo zlomila, ” vseskozi pravi komunist Miloševič, konec koncev se bo še sama pobalkanila.” In ima prav.« »Sami misovci, ki so se pred letom dni šli poklonit Miloševiču,« nadaljuje II Piccolo, »in RIM / CIGARET SE NI NA POLICAH Pred poslopjem italijanskega monopola v Milanu se zbirajo trpeči ikadilci, ki so v polni abstinenčni krizti so pri tem dopustili, da jih vleče za nos z obljubami o Istri, ki je nima, mu danes spet nepričakovano pomagajo s tem, da razpihujejo stare histerije na meji, ki je nihče noče spreminjati, še najmanj Slovenija .Uboga Italija, padamo v isto past, v katero se je ujela Grčija. Potem ko jo je okužil zviti gospod iz Beograda, že leto dni razglaša, tako da je že smešno, da je Makedonija, ki nikogar ne ogroža, grška.« »V resnici,« pravi še tržaški dnevnik, »ne samo napeljujemo vodo na mlin Srbov, ampak se kot oni tudi pričenjamo obnašati. Pred poldrugim letom se je vojna s Hrvaško pričela na isti način. In sicer tako, da je propaganda razpihovala malenkosti, s tem, da je ljudem, ki so 40 let živeli v miru, začela ušesa polniti s strahom, s cinično igro na koži tistih, ki so v vojni resnično trpeli, in s tem, da je lažno v etničnem ključu prikazovala spopad, ki je bil samo političen.« »Nekdo,« zaključuje članek, »se spušča v veliko igro, v slabi veri. ko odpira rane “ezulov’ samo zato, da ohrani svojo oblast. To je nevarna igra, ki nas lahko pripelje zelo daleč. Bo držalo, da je le dviganje prahu, vendar vojne nastajajo iz prahu, iz laži, iz histerij. Toliko je grmelo, pravi pregovor, da se je navsezadnje ulil dež.« CAGLIARI / 100 METROV NAD ZEMLJO Protest na dimniku ; ____________________ kli o Skupina delavcev tovarne Enichem iz Villacidra se je povzpela na dimnik vis metrov, da bi preprečila zaprtje tovarne (Telefoto AR) ITALIJA / STRANKE RIM / Dl PIETRO, CASSON IN COLOMBO ZA REVIJO MICROMEGA Del Turco odločno proti novim razkolom v PSI RIM - »Ge bo treba izbirati med Craxijem in Martellijem, se bom jaz opredelil z vsemi tistimi, ki nočejo razkola v stranki«. Namestnik generalnega sekretarja sindikata CGIL Ottaviano Del Turco je v sinočnji oddaji Mixer znova poudaril veliko zaskrbljenost nad usodo socialistične stranke, ki preživlja v tem trenutku zelo hudo krizo. Del Turco je demantiral, da se je kdaj potegoval za tajniško mesto v PSI in je hkrati priznal, da se ne strinja z vsemi stališči Craxijevih nasprotnikov. »Martelli vodi v marsičem pravilno politično bitko. Kot sindikalist pa se ne morem strinjati z njegovim sodelovanjem z republikanci in s poslancem KD Segnijem, ki zagovarjajo vse prej kot napredna družbena stališča«, je še dejal sindikalist CGIL. Minister Martelli je na zadnji vsedržavni skupščini PSI žel podporo približno 30 odstotkov delegatov, večina pa se je opredelila za tajnika Craxija. Do odločilnega obračuna v stranki bo prišlo na spomladanskem izrednem kongresu. RIM - Sodniki, ki vodijo preiskave o podkupninah, navadno z ukrepi izražajo svoje poglede, tokrat pa so jih tudi nazorneje prikazali s članki, ki jih bo objavil mesečnik Micromega. Antonio Di Pietro, Felice Casson in Gherardo Colombo so za mesečnik strnili nekaj bistvenih ocen o italijanskem pravnem in političnem sistemu. Uredniški odbor revije Micromega se je odločil, da vnaprej objavi članke treh sodnikov, da bi čimprej zavrnil teze lažnih garantistov, ki v težnji, da bi ohranili Tokrat govorijo preiskovalci pri življenju partitokracijo, napadajo preiskovalce, češ da pretiravajo. V svojem članku se je Antonio Di Pietro osredotočil na vprašanje razpisov in izvedbe natečajev za javna dela. Najprej ugotavlja, da pomanjkanje »glasnosti« v javnem upravljanju privede do omejene demokracije, potem pa pripominja, da bi bilo treba spremeniti sistem natečajev. Glede tega je zelo kritičen do veljavne zakonodaje, ker na primer v praksi ne dopušča, da bi se zaradi izredno kratkih rokov natečajev udeležili tudi tuji podjetniki oziroma tvrdke. Po oceni Di Pietra se tudi z novimi določili ne bo veliko spremenilo, ker le-ta puščajo preveč proste roke javnim upraviteljem. Potrebno bi bilo -zaključuje Di Pietro -vzpostaviti nekakšen kodeks, ki bi se ga prostovoljno držali podjetniki, istočasno pa ustanoviti posebne kontrolne komisije. Glede na specifične primere pa sta tako Di Pietro kot Casson izrazila mnenje, da se mora sodstvo osredotočiti na pravni-kazenski vidik celotne zadeve, in je pri tem pravzaprav zanemarljivo dejstvo, če »je tat samo posamezen politik ali celotna vodilna skupina«. Zato se tudi po Cassonovem mnenju sodnik ne more in ne sme beliti glave s problemom, če lahko njegov poseg privede do obglavljenja celotne javne uprave. Preiskave v zvezi s podkupovanjem so se komaj dobro začele - je trdno prepričan Gherardo Colombo, ki napoveduje, da se bodo nadaljevale še dobrih deset let. Sprijenost v Italiji je po njegovi oceni n®s^°zat]° visoka piranu • jsal> predlaga, da bi r P r b1 splošni odpust. o< priznal svojo U,nar vrnil ukradeni jjjg9 povedal vse, kar 5 oprostili zaporne ,,0 tem da za d°l°s00} obdobje ne T>i ,ci,. opravljati javnihW , Po njegovem ® ^ nujno, da se Jkup°i zatre P°iaV P povS°.j vanja, ki se ga » P,* J poslužujejo. jjogii tudi kritičen do P f k> Scalfaro-Martem- ^ predvideva zas moženja 00 podkupovanja. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 1. decembra 1992 VIDEM / PRED DEŽELNO KONFERENCO O INDUSTRIJSKI POLITIKI Kako brez pretresov v nov razvojni model Za odbornika Sara je stari asistencialistični model mrtev nov pa zahteva širok konsenz ekonomskih in socialnih sil Vlasta Bernard VIDEM - Kakšna naj bo deželna industrijska politika, da bo Furlani j a-Julijska krajina lahko stopila v Evropo? Kakšen razvojni model naj izbere in kako naj od dosedanjega, na politiki asi-stencializma slonečega modela preide na novega, ne da bi tvegala travmatične pretrese? Odgovore na ta in podobna vprašanja naj bi ponudila deželna konferenca o industrijski politiki, ki jo je za petek in soboto v Vidmu pripravilo deželno ravnateljstvo za industrijo. Gre za prvo tovrstno posvetovanje, ki ga predpisuje nov deželni zakon (št.2/92) in ki ga bo morala Dežela sklicati vsaka tri leta. Gre za pomembno priložnost - je na včerajšnji Predstavitvi konference podčrtal deželni odbornik za industrijo Fer-ntccio Saro - za ažumira-no analizo globalnega ekonomskega položaja v deželi in za oceno perspektiv, strategije in sredstev poseganja v funkciji izdelave deželnega programa za industrijsko politiko. Na konferenci se bodo tako soočila stališča in Pričakovanja ekonomskih in socialnih sil, za razliko od preteklih Podobnih posvetov pa Deželni odbornik za industrijo FJK Ferruccio Saro receptov in zaključkov prireditelji niso pripravili vnaprej. Zavedamo se namreč - je dejal Saro - da so ocene in pričakovanja zelo različni, toda to ne pomeni, da si lahko privoščimo delati vsak po svoje in vleči voz vsak na svojo stran. Deželna uprava želi zato razumeti, kateri posegi so najprimernejši ali naj-, nujnejši za preseganje krize, kakšne naj bodo izbire, da ne bi znova zapadli v asistenciali-zem, in kako naj pride- mo do novega, sou-pravljalskega odnosa med ekonomskimi in socialnimi silami. K staremu načinu podpiranja razvoja se ni mogoče vrniti, vendar to ne pomeni uvedbe divjega kapitalističnega sistema, pač pa sistem svobodne konkurence preplesti s korektivi javnega sistema. Sarovo izvajanje je dopolnil strokovni svetovalec odborništva za , industrijo, prof. Maurizio Di Palma, sicer docent za ekonomsko statistiko na rimski univerzi La Sapienza, ki je s skupino izvedencev - v kateri je tudi direktor tržaškega inštituta ISDEE Favaretto - pripravil osrednje poročilo za videmsko konferenco. Gre za “nezaključeno" delo - je poudaril - v smislu, da je odprto za različne opcije in za indikacije konference. V njem so strokovnjaki skušali interpretirati trenutni položaj krize oziroma težav in pri tem upoštevali zavore mednarodnega (zastoj v povpraševanju), vsedržavnega (močno skrčenje sredstev) in evropskega značaja (omejevanje svobodne konkurence). Končalo se je obdobje neomejnih finančnih virov - je izjavil prof. Di Palma - zato so nujne pretehtane izbire in čim širši konsenz. Saro ni skrival zaskrbljenosti, s katero Dežela spremlja aktualne ekonomske razmere v FJK: v tem smislu bo treba pretehtati tudi odnose z Vzhodom, pri čemer je odbornik specifično za Slovenijo izrazil upanje, da bo po volitvah dobila stabilno vlado in vzpostavila korektno davčno in finančno politiko, s čimer se bo povečalo tudi zanimanje tukajšnjih podjetnikov za investiranje onstran meje. r TRST / SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES n Skupaj poiskati znake razvoja Priprave na januarski posvet V svojem zadnjem srečanju v Gorici je deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa v prvi vrsti ugotovil, da se dogodki po Evropi in zadnje čase tudi pri nas odvijajo izredno hitro. Vojna na ozemlju bivše Jugoslavije, ki se utegne celo razširiti; izbruh nasilja v deželah zapad-ne Evrope; ogrožanje načel osimskega sporazuma, ki postavlja slovensko manjšino v Italiji pred dodatne in prav gotovo nelahke naloge; in ne nazadnje bližnje volitve v Republiki Sloveniji, ki bodo še dodatno preobrazile in dopolnile politično podobo matične domovine - že vsaj ti prerezi prepričljivo ponazarjajo dinamiko časa, ki ji je še kako podvržen tudi slovenski narod: v matični domovini, v zamejstvu in izseljeništvu. Svetovni slovenski kongres je na srečo z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije izpolnil nekaj temeljnih točk programa. Odpirajo se tako imenovane dolgoročne pobude, ki pa zahtevajo globlje analize in katerih cilj je seveda povezovanje oziroma občutek povezanosti prav vseh različnosti sloven- skega naroda, od geografskih do dobesedno političnih. Dolgoročne naloge Svetovnega slovenskega kongresa so v bistvu moralnega značaja in jih je nujno sproti ugotavljati iz številnih novih situacij v spremembah časa. Dokopati se je treba do jasnih stališč, ki na plemenit način bogatijo slovenstvo, istočasno pa niso obremenjeni z nikakršnim pokroviteljstvom. V tem smislu deželni odbor ob napetostih ob meji ugotavlja, da se velja pripraviti na dolgotrajnejše stanje te vrste. Italija pravzaprav npkaterih svojih vprašanj od konca druge svetovne vojne še ni rešila, ali vsaj tega niso storile vse politične sile. Očitno je tudi dejstvo, da te sile mladih držav, kot sta Slovenija in Hrvaška, ne jemljejo dovolj resno in spoštljivo, gotovo ne toliko kot bivše Jugoslavije. Na dlani je, da možnost tega dejstva postavlja slovensko manjšino v težak položaj, ki pa seveda lahko pomaga k večjemu občutku narodnostne solidarnosti in temu primerne politične naravnanosti. Verjeti je mogoče v močnejše vzpostavljanje tako organizirane manjšine, ki si bo v času spreminjanja sveta zagotovila še bolje in ustreznejše pogoje za lasten razvoj in sožitje z drugimi narodi. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo konec januarja pripravil posvet oziroma srečanje, ki naj bi zajelo tukajšnje članstvo kakor tudi predstavnike iz Republike Slovenije oziroma bližnjih regij onstran meje, da bi skupaj poiskali znamenja prihodnjega razvoja bodisi v Evropi, bodisi pri nas, bodisi v odnosu na stanje slovenskega naroda kakor tudi v odnosu na samo organizacijo in njene naloge. Dosti podatkov govori o možnosti precej spremenjene organizacije in novega področja globljih in tehtnejših ciljev. Seveda pa je še ob tem ogromno pomembnega operativnega dela, kjer velja omeniti predvsem zakon o državljanstvu, ki še ni zadovoljivo izboljšan, ter zakon o posebnem statusu brez državljanstva. Ne nazadnje se bo deželni odbor priključil humanitarni pobudi Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, ki je skupaj z odgovarjajočimi ministrstvi prispevala k odhodu Slovencev iz razrušenega Sarajeva. NOVICE Delegacija DSL na Reki Deželni tajnik DSL Elvio Ruffino in član strankinega deželnega tajništva Claudio Tonel (odgovoren je za mednarodna vprašanja) sta se na Reki sestala z delegacijo stranke socialdemokratske prenove, ki so jo sestavljali Ivica Percan, Ljubo Vlačič, Vladimir Sepčič in Erik FabijanCiC. Na srečanju sta si delegaciji izmenjali mnenja in informacije o političnem položaju v obeh državah in se domenili o programu srečanj med vsedržavnima vodstvoma obeh strank. Posebna pozornost je bila namenjena osimskim sporazumom in odnosom med Furlanijo-Julijsko krajino in is trsko-kvarnerskim področjem. Po mnenju obeh delegacij ni nobenih problemov glede meja, potrebno pa je, da Italija in Hrvaška skleneta nove sporazume za sodelovanje, za razvoj in za ureditev vseh odprtih vprašanj. Ruffino in Tonel sta se med obiskom onstran meje srečala tudi s predstavniki italijanske skupnosti: na srečanju je prišla do izraza velika zaskrbljenost zaradi kriznega gospodarskega stanja in zaradi negotovosti perspektiv. Po mnenju predstavnikov italijanske skupnosti se nahajamo pred “novim izseljevanjem" v Italijo, v kateri novi izseljenci vidijo boljše življenjske in delovne pogoje. V razpravi je torej bodočnost italijanske narodnostne skupnosti na tem področju. Predstavniki DSL so vsekakor zagotovili svoje posredovanje pri italijanskih oblasteh v korist potreb italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in s Kvamera. Deželna konferenca o industrijski politiki Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine prireja prvo deželno konferenco o industrijski politiki, ki bo v petek, 4. in soboto, 5. t.m, v dvorani za tisk, na videmskem stadionu Friuli. Konferenco bo v petek, ob 14.30, odprl predsednik deželne vlade F-JK Vinicio Turello, za njim pa bodo spregovorili priznani strokovnjaki, politiki in predstavniki zainteresiranih kategorij. Na programu je tudi poročilo deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara, ki bo govoril o perspektivah deželne industrijske politike. Vrsta skrivnosti o delu in vlogi jezuitskega reda v “hladni vojni” Tajna skupina jezuitov je bila usposobljena, da bi skušala preprečiti napredovanje komunistične partije v Italiji. To se je dogajalo v polni hladni vojni, v obdobju med leti 1950 in 1960. Skupino je ustanovila organizacija Compagnia del Gesu, bila pa je pravi “beli Gladio", katere-8a delovanje je bilo v tistih povojnih letih zelo °oSirno. Skupino je ustanovil don Luigi Sturzo Predvsem z namenom, da bi branil vlogo KD, hi jo je v tistih letih finansirala ameriška obveščevalna služba CIA. O tem piše v knjigi, ki je komaj izšla pater Caruso, ki govori o protikomunističnih in filo-demokristjanskih dejavnosti med leti 1.955 in T963. V tistih osmih letih je skupina jezuitov P°d pokroviteljstvom samega papeža Pia XII ^Prožila operacijo “Centro Studi": pod tem 1Q)enom se je skrivala tajna kampanja o infor-jtihranju in protikomunističnem usposabljanju Aktivistov, ki so jo opravljali škofi, duhovniki n laiki, ki so bili določeni za prevzem odgo-S^?°KD V razn*k katoliških organizacijah in v Ta del italijanske zgodovine je doslej sam v h jezuitskega reda hranil v strogi tajnosti, že r P/fbodnjih dneh pa bo po vsej verjetnosti ^zkrita marsikatera skrivnost. K spoznavanju ..2?a obdobja bo prav gotovo pripomogla knjiga l’t,°®Pa8ni bianchi e compagni rossi- Quando aha slittava verso il Cremlino". D ravi pokrovitelji protikomunistične kam-q fe 80 poleg don Sturza bili takratni tajnik QioniPagnie del Gesu nizozemski pater v„ Jansens, predstavniki najvišjih cerk- Giii vrbov, od Pia XII. pa do kardinala d0vSt|T1Pa, Sirija, ki je v tistem obdobju predse-“R d^ijaoski škofovščini. obd u-\_Gladi°” je v bistvu deloval v dveh na s0bPb; in sicer od leta 1.955 do leta 1.958 v voL]1 • ’ kier so jezuiti delovali skupno s sameg Vatu'110 raven’ pod “blagoslovom" "UKana. je izkušnjah, ki segajo daleč nazaj, s del z ' Lmatrafi' da je treba javnosti razgrniti t tein ^dovine, čeprav so prepričani, da bodo pol dprii vrsto vprašanj in sprožili nemal 1 K. Vsfikalčnr na c rt mrtonia Ha mnr arug^ dvoma, da je največji delež prispeval ka obveščevalna služba CIA. TRBIŽ / AFERA O GRADNJI STOJNIC V SREDIŠČU MESTA Ugibanja po aretaciji bivšega župana TRBIŽ - Petkova aretacija bivšega socialdemokratskega župana in zdajšnjega načelnika demokristijanske skupine v občinskem svetu na Trbižu Vita Anselmija je sprožila veliko ugibanj in tudi polemik. Anselmija, ki je doma iz kraja Tricase v pokrajini Lecce, je preiskovalni sodnik iz Tolmeča dr. Tettamo dal aretirati, ker naj bi bil vpleten v afero o gradnji stojnic sredi Trbiža, ki so postale izredno vabljiva točka za avstrijske in tudi slovenske kupce. Leta 1984 naj bi župan »don« Vito Anselmi od lastnika podjetja Lux-Ser iz Tavagnacca zahteval 50 milijonov lir za izvedbo del, ki so veljala približno milijardo lir. Ker se lastnik Lux-Sera ni hotel podrediti temu izsiljevanju, je župan sklenil delo oddati trem drugim podjetjem. Po osmih letih je lastnik podjetja iz Tavagnacca zaradi utrpe-ne škode zahteval 300 milijonov lir odškodnine, samega župana pa je prijavil zaradi izsiljevanja (concussione). Vito Anselmi, ki je pred tremi leti prestopil v vrste KD, ni nov sodnim oblastem. Pred nekaj meseci ga je sodišče iz Tolmeča spoznalo za krivega zaradi izkoriščanja javne funkcije in mu prisodilo 5 mesecev zapora pogojno. Gez nekaj dni pa se bo »don« Vito ponovno vrnil v sodne dvorane, tokrat zaradi izsiljevanja. Leta 1984, naj bi od trgovca iz Padove zahteval 3 milijone lir, da bi mu izstavil dovoljenje za odprtje Rudi Pavšič trgovine z oblačili. Najbolj vesel Anselmijeve aretacije je vsekakor trbiški občinski in videmski pokrajinski svetovalec Gaetano Longo (neodvisen), ki je od videmskega prefekta zahteval razpust ribiškega sveta, saj - tako pravi Longo - kar 10 od 20 svetovalcev ima opravka s sodno oblastjo. Po aretaciji Vita Anselmija so finančni stražniki v nedeljo dopoldne preiskali tudi urad zdajšnjega župana Erberta Rosenvvirtha (PSI). Prvi občan s Trbiža, ki je tudi načelnik socialistične skupine na videmski Pokrajini, je takoj pojasnil, da je prei- skava zadevala afero Anselmi in da agenti finančne straže niso našli nič takšnega, ki bi jim služilo pri ugotavljanju resnice. Dejstvo je, da aretacija bivšega ribiškega župana postavlja v ospredje precejšnjo gospodarsko krizo, ki se kaže tudi v stagnaciji turistične ponudbe, ki bi morala predstavljati biser Kanalske doline. Kanin je gotovo ena najbolj privlačnih turističnih točk Kanalske doline Brez emocij šene dela FIRENCE Ustvarjalnost je porok za uspeh: v to so trdno prepričani psihologi, menedžerji in» izgraj evalci »novi h profesionalnih figur, ki so dva dni razpravljali o idealnih odnosih in razmerjih na delovnem mestu in v splošnem na posameznih delovnih področjih. Po njihovi oceni je dandanes v Italiji med podjetniki najbolj ustvarjalen Berlusconi, med politiki si prvo mesto delita Andreotti in Pannella, na vrhu lestvice režiserjev je Fellini, medtem ko sta med interpreti najvišje uvrščena Proietti in Arbore. Med velikani iz preteklosti sta se najbolje odrezala Dante med pesniki in Mozart med skladatelji, vendar pa so udeleženci srečanja isto število točk dodelili še kantav-torju Dalli in ansamblu Beatles. Izpolnitev vprašalnika seveda ni bila osrednja tema srečanja, katerega pobudnik je bil nevropsihiater Aleš'Sandro Vannucci. Po njegovem mnenju mora med delodajalcem in njegovim uslužbencem vladati odnos, ki upošteva odvisnega delavca kot celovitega človeka: samo tak je lahko tudi kreativen. Finančni zakon in krajevne avtonomije Deželna zveza krajevnih avtonomij, tržiška občinska uprava in vsedržavno združenje italijanskih občin (ANCI) prirejajo v soboto, 5. t.m., v konferenčni dvorani goriške KZE (ob 9.45) širše zasedanje o finančnem zakonu in o proračunih krajevnih uprav. Zasedanje bo odprl tržiški župan Cesare Calzolari, za njim pa bodo spregovorili štarancanski župan Degrassi, župan iz Precenicca Napoli, predsednik ANCI iz naše dežele Ciuffarin, deželni odbornik za krajevne uprave Barnaba ter deželni odbornik za finance Longo. Zasedanje bo sklenil predsednik Zveze krajevnih avtonomij iz Emilije Romagne Valter Vitali. Svetovalci DSL o Friulii Deželni svetovalci DSL Poli, Travanut in Bratina so na predsednika deželnega odbora naslovili interpelanco, v kateri ga sprašujejo za vrsto pojasnil glede stanja v deželni finančni družbi Friulia. Sprašujejo ga predvsem, kaj je deželna uprava kot večinski delničar družbe naredila pred skorajšnjo skupščino ustanove, na kateri bodo obnovili vodstvo za naslednje triletje in da bi bila zagotovljena kontinuiteta njenega delovanja, ki ga urejuje deželni svet. Predstavniki DSL tudi sprašujejo, ali se mar predsedniku deželne vlade ne zdi potrebno, da bi o vseh teh vprašanjih pred temi važnimi zapadlostmi spregovoril v deželnem svetu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu šL 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 1. decembra 1992 NOVICE Tržaški župan sprejel predsednike rajonskih svetov Tržaški župan Staffieri je včeraj sprejel vseh dvanajst novih predsednikov rajonskih svetov, s katerimi je izmanjal poglede o poglavitnih problemih, ki zadevajo decentralizacijo. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu, je župan zagotovil zanimanje občinske uprave za te organizme, ki naj bi učinkovito prispevali k reševanju problemov teritorija. Dogovorili so se tudi, da bi imeli občasna srečanja z odbornikom za decentralizacijo, ki je bil navzoč tudi na včerajšnjem pogovoru, ter s samim županom. Prav tako je bila poudarjena nujnost, da bi Cim prej odobrili novi pravilnik rajonskih svetov. Volitve na Univerzi Levičarska lista V Četrtek in petek bodo na Univerzi volitve za obnovitev raznih vseuciliških teles. Levičarska lista, ki združuje tudi skupino slovenskih študentov, poziva Slovence, ki obiskujejo Univerzo, da se množično udeležijo volitev. Podprejo naj Levičarsko listo, piše v izjavi za tisk, ki se konkretno in dosledno bori za pravico do študija. Lista je nestrankarska skupina, ki združuje študente različnega etničnega in verskega porekla in se tudi spričo svoje raznolike sestave zoperstavlja vsakršni diskriminaciji. Množična udeležba na volitvah in množična podpora naši listi, piše nadalje v izjavi, pomeni veC izvoljenih predstavnikov v upravne svete in tudi učinkovito zaščito vseh študentov. Javno soočanje o Severni ligi Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja prireja jutri konferenco univerzitetnega profesorja iz Benetk Giorgia Politija, ki bo govoril na temo "Severna liga: racionalnost in neracionalnost«. Konferenca, ki jo bo uvedel predsednik inštituta Teodoro Sala, bo ob 17. uri v konferenčni dvorani Vile Primc (Reber za Greto 38). Prihodnji ponedeljek pa bo gost te ustanove don Mario Vatta, voditelj skupnosti San Martino al Čampo, ki se ukvarja z rehabilitacijo in z zdravljenjem uživalev mamil. Debata o krizi politike danes v krožku Rosselli Socialistični krožek Rosselli vabi danes ob 17. uri v hotel Excelsior Savoia na razpravo o krizi demokracije in italijanskega političnega sistema in o perspektivah za bodočnost. Govorila bosta predsednik ustanove »Pietro Nenni« Giuseppe Tamburrano, elan vodstva PSI in oster kritik tajnika Craxija, ter prof. Sergio Bartole s Tržaške univerze. Dramska skupina Kraški dom gostovala v Rovtah Člani in prijatelji KD Rovte-Kolonkovec so v soboto preživeli lep in prijeten večer v društvenih prostorih, kjer je nastopila dramska skupina Kraški dom, iz repentabrske občine, ki se je predstavila z igro »Kdo je kriv«. Vsebina igre, ki je bolj resna kot šaljiva in govori o današnjih problemih ter se ttragicno konca, je pritegnila pozornost številnih poslušalcev, tudi italijanske narodnostni, katerim je potek dela obrazložil predsednik društva Sergio Zampieri, ki je igralce (šest jih je nastopalo) ter režiserja Draga Gorupa in ostale, ki so pri izvedbi igre sodelovali, na začetku pozdravil, na koncu pa se jim še zahvalil za dobro igro in za trud, ki so ga vanjo vložili. To ni bil prvi nastop dramske skupine Kršaki dom v tem društvu. Tako so poslušalci že vedeli, da imajo opravka z dobro dramsko skupino, ki pridno deluje in se predstavlja vedno z novostmi, ki so vezane na naš Cas in sedanjo problematiko. Za uvod v lep veCer so poskrbel še trije mladi godci na diatonično harmoniko, ki jih uči David Danieli. (N.L.) Solidarnost z don Mariom Vatto Dolinski občinski svetovalec KD Roberto Raffae-le je včeraj poslal duhovniku Mariu Vatti odprto pismo v zvezi z načrtovanim centrom za rehabilitacijo uživalcev mamil pri Frankovcu. V pismu poudarja, da razume stališča domačinov, ki se bojijo te strukture, razume pa tudi potrebe in načrte don Vatte. »Prav je, da se upošteva mnenja in stališča obeh strani, na koncu pa bo treba vendarle odločiti«, je mnenja Raffaele, ki upa, da bo prevladal občutek solidarnosti do ljudi, ki so ubrali pot mamil in katerim je treba pomagati, da se rešijo tega jarma. Iz tega pisma je razvidno, da se predstavnik dolinske KD zavzema za gradnjo centra pri Frankovcu. Nova številka revije Messaggi registrati Revija Messaggi registrati, ki jo izdaja zadruga Fratelli Rosselli, posveča svojo 26. številko mladinski problematiki. Uvodni članek je izpod peresa Gianfranca Carboneja in ugotavlja, kako se danes mladina bolj malo briga o politiki in ima o njej večkrat izkrivljene predstave, podtajnik v ministrstvu za univerze in znanstveno raziskovanje Rossella Artioli pa piše o delovanju in problemih znanstvenih ustanov. O raziskovanju in o seminarjih za mlade je prispeval članek Milan Pahor. O problemu mamil piše dr. Grazia Cogliati, Mauro Delago pa o težavah univerzitetnih študentov zaradi neustreznega upravljanja nekaterih vseuCilišCnih struktur. Elia Caraffi pa je zbral mnenja mladih o najbolj aktualnih evropskih in italijanskih temah. V novi številki revije je konCno govor o dramatičnem položaju rekreatorijev, o študentskih nemirih, o odnosu mladih do pornografije itd. m H I : P 81 ■ H ■ PROMET / DANES BREZ OMEJITEV V SREDIŠČU MESTA Ugodne vremenske razmere »pomagajo« avtomobilistom Tržaško odbornica Poleffijeva o »dolgoročnem načrtu« proti onesnaženju Danes ne bo omejitev v mestnem prometu, kako pa bo jutri? (foto Ferrari) Tržaški avtomobilisti bodo lahko danes prosto krožili po mestnem središču. Občinska uprava se je odločila, da prometa ne omeji, ker se je stopnja onesnaženosti zraka v središču v zadnjih treh dneh preteklega tedna bistveno znižala. V petek, 27. novembra, ko je veljala še prepoved vožje v centru, so merilne naprave na Trgu Goldoni zabeležile povprečno 8,2 miligrama ogljikovega oksida na kubični meter zraka, to je manj od mejne mere 10 mg na kubični meter. V soboto je bila povprečna stopnja onesnaženosti še nižja, 6,2 miligrama, v nedeljo pa so namerili v osemurnem povprečju 8 mg ogljikovega oksida. »Stopnja onesnaženosti zraka je bila tri dni pod varnostno mejo, zato v torek ne bo omejitev v mestnem prometu,« nam je včeraj povedala občinska odbornica za okolje Rossana Poletti, upraviteljica, ki se v teh dneh mrzlično ukvarja z vprašanjem »kvalitete zraka« v mestu. Po njenem mnenju so k izboljšanju zraka konec preteklega tedna pripomogli trije faktorji: omejitev prometa v prejšnjih dneh, izboljšanje vremenskih razmer in dejst- vo, da je ob sobotah, nedeljah, pa tudi ob ponedeljkih promet v mestu manjši. Kako bo v prihodnjih dneh, ostaja doslej še nejasno. Vremenoslovci napovedujejo za danes še lepo vreme, ki pa bi se moralo že jutri skisati. Sredi tedna naj bi mesto ovila v svoj vlažni objem megla. Ce bo tako, ne kaže avtomobilistom nic dobrega. Megla, nizek zraCni pritisk in brezvetrje prinašajo že sami po sebi povečanje onesnaženosti. Odbornica Polettijeva vsekakor pozitivno ocenjuje tridnevno zaprtje prometa v preteklem tednu, a obenem meni, da predstavljajo podobni ukrepi le izjemen izhod v krizi, kratkoročno rešitev, kot obliž na lice onesnaženega mesta. Mestni upravitelji se bodo morali v prihodnjih mesecih temeljiteje spoprijeti z vprašanjem onesnaženja. V to jih silijo novi predpisi, ki bodo stopili v veljavo 28. maja prihodnje leto. Po tem datumu bodo občine neposredno krive za onesnaženost zraka; njihovi možje se bodo morali zaradi morebitnih takih prekrškov zagovarjati tudi pred sodiščem. Na Tržaški občini se tri odbomištva (za okolje, za redarsko službo in za promet) že nekaj Časa ukvarjajo s to »nadlogo«. Uprava si je tudi zadala rok: do 31. marca prihodnje leto bo sprejela paket norm za boljše življenje v mestu. Nekaj teh norm je odbornica Polettijeva tudi omenila. Občina naj bi zvečala število takoi-menovanih območij za pešce. Na teh območjih bo promet prepovedan. Nadalje si med občinskimi možmi (in ženska- mi...) vse bolj utira pot ideja o parkirnih prostorih s Časovno plačano parkirnino. Tak sistem je v Vidmu in v Bellunu žel izjemen uspeh. Parkirne prostore s parkirnino naj bi uvedli v večini središčnih ulic. Upravljala naj bi jih skupina paznikov, ki bi imela tudi druge zadolžitve, kot sta na primer soljenje glob avtomobilom zunaj dovoljenih prostorov (na primer v drugi vrsti ali pa na pločnikih) in pa klicanje »pajkov« za odvoz nepravilno parkiranih vozil. Kje naj bi torej parkirali avtomobilisti, Ce bo prišlo do teh restriktivnih ukrepov? Odbornica Polettijeva se ogreva za parkiranje v pokritih parkiriščih v predmestnih predelih. »Ljudje bi morali izkoriščati parkirišča v bivšem silosu, pri centru Giulia, ki je sedaj zelo slabo izkoriščeno, poleg tega pa bi se morali v kratkem poslužiti še parkirišč na območju bivše Tovarne motorjev in trga pred sodnijo. Ta parkirišča bi morala biti "privlačna" za avtomobiliste predvsem zaradi nižje cene. V Vidmu je stala pred leti parkirna ura na pokritih parkiriščih borih 250 lir; sedaj stane tisoč lir, kar pa je še vedno mnogo manj od parkirnin pod milim nebom. Tak sistem bi morali uvesti tudi v Trstu. S tem bi zmanjšali število vozil na ulicah, promet bi postal bolj tekoč, izognili bi se večjim zastojem, s tem pa bi se tudi neposredno znižala onesnaženost zraka v mestu, saj prav Čakanje pred semaforjem ali pa pred nenadno oviro na cesti najbolj negativno učinkuje na CistoCo zraka.« Zmanjšanje števila vozil bi blagodejno učinkovalo tudi na javna prevozna sredstva. Avtobusi bi hitreje vozili in tako bolje ustregli zahtevam prebivalstva. Po mnenju Polettijeve bi morali seveda uvesti tudi preferenčne vozne pasove za javni prevoz. Vse to naj bi ljudi odvadilo od sedanje vročične uporabe avtomobila za vsako ceno. Bodo ti predlogi prodrli? Bodo želi željene uspehe? Odgovor na ta vprašanja bo znan Cez slabega pol leta, ko bodo novi predpisi začeli veljati. Zbrane 00116 glavnih živil Seznam cen observatorija V skladu z nameni, zaradi katerih je bila ustanovljena, je delovna skupina tim. observatorija za cene pri tržaški prefekturi izdelala seznam proizvodov široke porabe in za vsakega navedla najnižjo in najvišjo prodajno ceno. Delovna skupina - v kateri so predstavniki Trgovinske zbornice, združenj trgovcev, obrtnikov in odjemalcev ter sindikatov - je seznam pripravila na osnovi cenikov, ki so ji ga posredovali največji supermarketi v Trstu, naslednjega pa bo objavila sredi decembra. Poglejmo cene nekaterih izdelkov, ki gredo najbolj v prodajo: kruh od 2.395 do 4.800 lir, testenine (domače, pol kg) od 645 do 1.780, riž (domač, lkg) 1.590-3.240, paradižnikova mezga (pol kg) 720-1.540, olivno olje (“extra vergine", liter) 4.450-13.700, semensko olje (liter) 980-1.290, maslo (domaCe, 250 gr.) 1.980-4.500, polnomastno mleko (konzervirano, 1 liter) 1.240-2.080. TOBAK / KADILCI BODO MORALI POTRPETI ŠOLSTVO / PO NOVIH UČNIH NAČRTIH Trst pred prihodnjim tednom ne more pričakovati cigaret Razdeljevanje v posameznih krajih se je sicer že začelo Danjel Bizjak Tržaški kadilci bodo morali potrpeti še nekaj dni. Kot so nam povedali pri Zvezi trgovcev, pred prihodnjim tednom cigaret v našepi mestu ni pričakovati. Osebje, ki je zaposleno v glavnih skladiščih v državi, je sicer stavko prekinilo, položaj pa se iz objektivnih razlogov ne more tako hitro normalizirati, da bi naenkrat spet založili izpraznjene police po vsej državi. V naši deželi je glavno skladišče v Vidmu, od tam pa tobak vozijo v skladišča v posameznih krajih. Iz teh skladišč, ki so v rokah zasebnikov, zatem tobak prihaja v trafike. Kaže, da bodo najprej oskrbeli skladišče v Cervinjanu in v drugih mestih in da bo torej Trst prišel na vrsto šele prihodnji teden. Na Zvezi trgovcev smo želeli izvedeti, ali so morebiti ocenili škodo, ki so jo utrpeli tržaški lastniki trafik, a doslej takih izračunov še niso naredili. Medtem so tovarne tobaka, tako imenovane »manufakture«, redno nadaljevale s proizvodnjo. Ena od teh tovarn je tudi Trstu, oskrbuje pa glavno skladišče v Vidmu, od koder po potrebi tobak vozijo tudi drugam v državo. Pri finančni straži pa so bili medtem že v pripravnem stanju. Navodila v tem smislu so konec tedna dobili iz glavne komande v Rimu, kakšnih drugih navodil o morebitnih posegih (pri finančni straži imajo posebne enote, ki so vedno na razpolago) pa niso prejeli. Povprašali smo, Ce so glede na razmere, ko gre tobak brez težav v denar, na mejnih prehodih zaplenili kakšno večjo količino cigaret. Odvrnili so nam, da zaenkrat odmevnejših poskusov tihotapstva ni bilo. Nove meje, ki so nastale med republikami nekdanje Jugoslavije, so namreč velika ovira: prej so tihotapci do italijanske meje dejansko prihajali brez težav, sedaj pa morajo že-prej premostiti številne pre- preke. Vsekakor so v prvih 10 mesecih letos zaplenili veC kot 900 kg tobaka, a v zadnjem obdobju okrog 150-200 kg. Ne mejah razumljivo ne morejo vseh pregledati, kontrola pa je le poostrena. Cigaret, ki so bile regularno prijavljene, a njihova količina presega dovoljeno, sicer ne morejo zapleniti in niti njihovih imetnikov prijaviti. V tem primeru imajo imetniki dvojno možnost: lahko jih takoj nesejo na drugo stran meje ali pa jih pustijo v »varstvu« in jih nazaj nesejo daj kasneje, saj zanje ni predviden uvoz, niti s plaCanjem carinskih pristojbin. Zelo veliko imetnikov se odloCa za prvo možnost. TURIZEM / S SODELOVANJEM GOSTINCEV IN HOTELIRJEV SDGZ Prireditelji predstavili promocijsko turističnogostinsko pobudo »T For You - Vikend v Trstu« za prihodnje leto V prostorih tržaške Zveze trgovcev so včeraj predstavili turistično promocijsko ponudbo »T For You - Vikend v Trstu« za leto 1993. Udeležence in predstavnike sodelujočih organizacij in ustanov s področja gostinstva in turizma, hotelirstva in muzejev (med njimi tudi SDGZ) so pozdravili predsednik trgovcev Donaggio, predsednik Promotrieste Fabricci in ravnatelj Deželne turistične ustanove Richetti, pobudo s finančnim prispevkom Trgovinske zbornice pa je orisal rav- natelj tržaške Ustanove za turistično promocijo De Gavardo. Tretje leto zapored bodo namreč sodelujoči hoteli, restavracije, gostilne, bifeji, kmečki turizem, muzeji in druge turistične ustanove, diskoteke, kopališča in trgovine v Trstu in pokrajini nudili olajšave in popust turistom, ki se bodo Cez vikend podali v naše mesto in si priskrbeli kartico T For You. Organizatorji bodo tudi letos s posebno akcijo po vsej Italiji predstavili svojske strani tržaške turistiCno-gostinske ponudbe, predvsem specialitete krajevne kuhinje, tako v mestnih bifejih in ribjih restavracijah kot na Krasu, kjer imajo levji delež tradicionalne slovenske gostilne ob Vinski poti terana. Ponudbo dopolnjujejo še možnosti obiska muzejev po znižani cen in druge zanimivosti, trgovine z antikvariatom, vodeni izleti po Krasu itn. O zanimanju vsedržavnih občil za izrazito tržaški, napol "mittelevropsko” in napol kraško obarvani turistični paket priCa dejstvo, da je bilo letos v okviru kampanije T For You objavljenih veC kot 280 Člankov in reportaž o Trstu. Vendar gre sprejeti tudi nekatere kritične pripombe operaterjev, Ceš da akcija še ni povsem startala in da ni obrodila pravih rezultatov. Spodbudnim znakom še ni sledilo povečanje porabe pod znakom T For You, kar poleg hotelirjev trdijo zlasti gostinci. Vendar je tudi res, da je treba na tej poti vztrajati, da se bo lahko povečano zanimanje konkretiziralo s povečanim turističnim obiskom. (D. Devetak) Nov psihopedagog za naše osnovne šole Stanko Salvi deluje od letos no šentjakobskem didaktičnem ravnateljstvu - Zahtevne naloge Novi uCni naCrti za osnovno šolo, ki so stopili v veljavo pred dobrima dvema letoma, so v mnogočem spremenili podobo italijanske osnovne šole. Ukinitev razrednega učitelja in uvedba timskega dela med učitelji sta najvidnejši zunanji izraz te spremembe. Novi programi pa vnašajo tudi druge nove figure v osnovnošolski učni proces. Uvajajo na primer učitelja tujega jezika, tehnološkega svetovalca, knjižničarja, pa tudi psihopeda-goga. Danes bodo zapisali besedico ali dve prav o tem novem liku. Da ne bo nesporazumov in nepotrebne zmešnjave: psihopedagog, ki ga uvajajo novi uCni programi za osnovno šolo, nima nobene zveze s socio-psiho-pedagoško službo, ki deluje v okviru Krajevne zdravstvene enote. Ne obravnava klinično uCencev, ne izvaja nobene terapije, nima nobenega ambulantnega pristopa do uCenca, ker za to preprosto ni pristojen. V primeru hudih težav pa lahko to javi pristojni psihopedagoški slubi. Po novih uCnih načrtih bi moral v vsakem didaktičnem ravnateljstvu delovati po en psihopedagog. Od letošnjega šolskega leta opravlja na šentjakobskem didaktičnem ravnateljstvu to delo Stanko Salvi. Ministrstvo za šolstvo je odobrilo njegovo prošnjo, ker je zadostil predvidenim pogojem (učitelj v staležu s specifično psihološko izobrazbo). Dejstvo, da na drugih naših didaktičnih ravnateljstvih nimajo še podobnega strokovnjaka, gre pripisati prav pomanjkanju slovenskih učiteljev, ki bi izpolnjevali te pogoje. »Za to mesto sem se odločil, ker delo odgovarja moji univerzitetni izobrazbi; dokončal sem namreč študij na pedagoški smeri filozofke fakultete,« je Stanko Salvi obrazložil svojo poklicno usmeritev. Njegovo delo ima doslej le bežno začrtane obrise, saj tudi ne more biti- drugače, ko gre za figuro, ki mora šele dobiti svojo dokončno ustaljeno vsebino. Salvi je takole začrtal zasnovo svojega dela. »Z novimi učnimi naCrti se je bistveno povečal obseg vzgojno-izobraževalnega dela. Delo učiteljev je d, ker so novi programi zelo •itolii’ ti’H mnraln cami nh^RŽ' sdovalec uCnih vsebin, paL ^anizator izobraževalnega i tem mu je lahko v veliko irazmemo dobro odkriva -----v uCencev, kar ihte vaj o novi uCni načro, membno. Psihopedagog eljem uporabo ustreznih nri Hpln c nncamRZnifl^ om sledi že od otrošksj? hko podrobno spremi)3 •in In ct min imomo Tl O Si ^ n. rsiaaaije lesura ireverjanje zrelosti; Prl te za takoimenovan0 mtacijo, gradivo, i lotrebujejo učitelji v iz°^ l procesu. Je v stiku , v katerih delujejo ;a odpravljanje spečih^ ;, defektologi; oblikovanju poročil tih; informira učitelje iki literaturi.« t bilo zahtevati, da Salvi v kratkem cas tem nalogam. V prv mn naiug za °ce,n^a Pri tem se je oprl >ve, ki so opravile » že lepo delo, kot sta in Sklad Mitje Cuk bmil tudi na ita 9 .. ?ge, naertujejaju^ vrst0 Ino bo lahko upe,-mkretne sadove.^ ^ eseks-se a n zanimanju KULTURA / DREVI OBČNI ZBOR Slovenski klub mora zaživeti Pogovor s podpredsednico ZSKD GLEDALIŠČE / PREMIERA V ROSSETTIJU Jack Razparač za TV uporabo Zanimiva predstava z odličnim Alessandrom Haberjem - Režiserje Vittorio Franceschi V Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 22) bo drevi ob 20.30 izredni občni zbor Slovenskega kluba. Na njem bodo člani in prijatelji kluba skušali postaviti temelje za oživitev dejavnosti te organizacije, ki je vse od ustanovitve igrala zelo pomembno vlogo v slovenski, a tudi v splošni tržaški kulturni stvarnosti. V zadnjem času je klub zašel v zelo hudo krizo, tako da je v zadnjem letu le občasno priredil nekaj pobud, ki pa so bile v glavnem sad dobre volje in prizadevanj nekaterih posameznikov in ne kolikor toliko organiziranega in rednega dela. Pobudo za drevišnji občni zbor je dala Zveza slovenskih kulturnih društev, zakaj je to naredila smo vprašali njeno podpredsednico Damiano Oto, ki je bila doslej neke vrste koordinatorka klubskega dejavnosti. »ZSKD si je vzela k srcu usodo Slovenskega tiuba predvsem zato, ker je to njen član in ker predstavlja veliko škodo dejstvo, da klub že tako dolgo časa miruje, oziro-rna ne daje od sebe nobenega glasu. Pobude, ki smo jih organizirali v Prejšnji sezoni (srečanja s slovenskim ministrom Kacinom, s karikaturi-stom Francom Jurijem Damiana Ota ter s kulturnimi delavci iz Slovenije ter večera posvečena židovskemu vprašanju in ruskemu pesniku Vysockemu), so vse zelo dobro uspele. Ugotovili smo, da je klub potreben ne samo za Slovence iz mesta, ki imajo itak zelo malo možnosti in priložnosti za srečanja, ampak za celotno našo kulturno skupnost«. Naša sogovornica je prepričana, da moramo imeti Slovenci, poleg tradicionalnega kulturnega in društvenega življenja, tudi primerni prostor za soočanje, za izmenjavo mnenj in za spodbujanje dialektike znotraj manjšine. Klub se ne sme omejiti samo na "slovensko vprašanje" ali pa biti dostopen le ožjemu krogu intelektualcev, ampak mora spet postati - kot je sicer že bil v preteklosti - tudi izhodišče za soočanje z realnostjo, ki nas obkroža. »V mislih imam Slovenijo in seveda tudi splošno tržaško stvarnost, do katere nismo vedno dovolj pozorni, čeprav smo njen sestavni del«, nam je še povedala podpredsednica ZSKD. Glede tega je omenila zelo uspel večer o židovskem vprašanju na Tržaškem, ki je marsikateremu poslušalcu razkril do takrat nepoznane utrinke iz tega protislovnega, a hkrati zanimivega mestnega mozaika. Ce ostanemu pri vprašanju kulture sožitja ne morem mimo treh nedavnih pobud, ki jih je ZSKD pod pokroviteljstvom Občine Trst priredila v gledališču Miela. »Za te manifestacije v Mieli smo si morda pričakovali nekoliko več pozornosti in več odziva s strani Slovencev. Dobro vemo, da smo ubrali težko, a istočasno prepotrebno pot, ki bo prej ali slej obrodila tudi svoje sadove. Slovenci veliki govorimo, da nas ne poznajo in upoštevajo, sami pa potem ne znamo teh potreb učinkovito udejaniti«. Bojana Vatovec Kdo je Jack Razparač (Jack lo Sventratore), naslovni junak novega dela mladega italijanskega gledališkega avtorja Vittoria Franceschija, ki ga je za letošnjo sezono pripravilo Deželno stalno gledališče v sodelovanju z zadrugo Cooperativa Nuova Scena in s skupino T e a t r o Test oni /in t er A c ti on? Kdo je serialni morilec, ki je ubil osemnajst mladih deklet, pravzaprav skoraj Se deklic, morda v trenutku, ko se je v njem začela zbujati ljubezen do žrtve, vsako truplo pa je »zaznamoval« s kapljicama parfema z vonjem po Šmarnicah, ki ga je uporabljala prva žrtev? Časopisi so zanj izbrali vzdevek po njegovem arhetipskem londonskem predhodniku, ki ima povsem upravičeno svoje mesto v sodobni mitologiji. Zadnji zločin se je zgodil pred dvajsetimi leti, je mar zločinec nehal ubijati, ko je dišava posla? Na ta vprašanja hoče odgovoriti televizijska ekipa, ki pripravlja novinarsko oddajo, kakršne so dandanes nadvse popularne. Jackov najbližji prijatelj iz mladih let je zgodbo prodal za dokaj visoko nagrado, da Prizor iz Jacka Razparača v Rossettiju (foto LEPERA) bi morilčevi ostareli in obuboženi materi zagotovil potrebno zdravniško nego. Tako v materino revno in temno kletno stanovanje skoraj vdre ambiciozna mlada novinarka, ki za narejeno prisrčnostjo skriva oholost in samovšečnost; režiser z umetniškimi ambicijami, ki bi se v VČERAJ ZAKLJUČILI VPISE n V Kranjski gori letošnje zimovanje Dijaškega doma Udeležilo se ga bo 66 mladih Včeraj se je v Dijaškem domu S. Kosovel zaključilo vpisovanje za letošnje zimovanje, ki bo za Oilade od 12. do 18. "da starosti, tokrat v Kranjski gori, oziroma v hotelu v Bezji vasi, v Neposredni bližini tega danega letovišča. Tokrat se bo skupini Nuadih pridružilo še deset osnovnošolcev , 8. do 10. leta staro-sd. tako da bo celotna skupina štela kar 66 Zirnovalcev. Podatke o letošnjem unovanju nam je Posredoval Gorazd Učnih, vzgojitelj v em domu, ki bo i tokrat vodil zim-Počitnice. »Z men°j vred bo skupino spremljalo 14 odraslih, med temi smučarski vaditelji, vzgojitelji (ki bodo skrbeli tudi za pet mladih handikapiran-cev) in še bolničarka.« »Prvič bomo zimo-vali v tem hotelu. Prvotno smo mislili na Bohinjsko Bistrico, kjer pa nismo našli dovolj mest v tamkajšnjih hotelih in domovih.« Seveda bodo mladi udeleženci tu preživeli novoletne praznike. V glavnem bodo smučali, morda se tudi drsali. Na programu so tudi krajši izleti in morda še kaj drugega. Obetajo se torej našim mladim, kot nam je povedal Gorazd, prav lepe in prijetne zimske počitnice. (N.L.) —^BAZOVICA / PROF. REBULA SLAVNOSTNI GOVORNIK lepa Slomškova proslava 80 v pevski zbor Vesela pom- e^e^° 80 v pevski zbor Vesela pom- Baz0Vj 0Vem domu v lad, ki je pod vodstvom SloujgC1 priredili Franca Pohajača zelo 192-leC^9 Proslavo ob ubrano zapel več lepih Velikega cV roistva tega slovenskih pesmi. Nato je brskega ,|°V!inca’ ruari- pisatelj Alojz Rebula izvr-Li je ziVpi . °fa, človeka, stno in živo podal lik in slovensk-m za sv°i življenje tega velikega ditev je nar°d. Prire- narodnjaka. Sledil je M°Zina ^čKsunder nastop dijakinje Suzane a0gat k,in 6 napovedal Bambi, ki je recitirala Prebral .9™! spored, nekaj Slomškovih Vo, ki s^a ® uce za prosla- izrekov. Za zaključek je °°rski narlc-J3xlA DEŽURNA LEKARN V TRŽIČU i. Občinska lekarna S ul. Terenziana 26 410341. ■pOGRp Danes v Gorici ob Vittorio Ginaldi iz 0\j ne bolnišnice v Tržl 10. uri Alessandrc\ ■ bone iz splošne bo ce v cerkev pri sv. na pokopališče v drežu. TRNOVSKI GOZD / ODKRITJA KOMISIJE ZA RAZISKAVO MEDVOJNIH IN POVOJNIH POBOJEV Brezna, jame in vrtače odkrivajo žalostno preteklost Se bo kdaj natančno potrdilo, kaj se je z Goričani dogajalo po vojni? Ko se je slovenski narod pred dvema letoma v Kočevskem Rogu na spravni slovesnosti sklenil pozabiti na sovraštva, porojena iz bratomorne vojne pred petinštiridesetimi in vec leti, je postalo jasno, da bo prišlo do odkrivanja bolečih, morda komaj zaceljenih ran. Številni med Slovenci, zlasti tisti, ki so na eni ali drugi strani izgubili svoje najdražje, so se zavedali, da bo treba v duhu še enkrat prehoditi vso kalvarijo groze, bolečine in komaj usnu-lega spomina. Pa vendar je zmagalo spoznanje, da resnične svobode duha ne more biti brez očiščenja. Oživeli so spomini enih in drugih: na Teharje, na Kočevski Rog, na kraške jame in vrtaCe, kjer so našli večni mir rdeCi in Črni, plavi in beli, Slovenci in neslovenci. Oživele so komis j e za raziskavo vojnih in povojnih pobojev. Njihovi izsledki so marsikoga presenetili, presunili. Zlasti tiste,'ki so verjeli zgodbam, da se pri nas ni dogajalo nic takega, za kar bi morali povešati oci pred drugimi... Trnovski gozd je šele na letošnji praznik vseh svetih, oziroma na dan mrtvih, 1. novembra, dobil svojo celovito duhovno razsežnost. Omogočili so jo vsi, ki počivajo .v breznih, jamah ali drugod, pa tudi partizani v Parku NOB na Trnovem, zlasti pa živi, ki so v duhu sprave obogatili svojo zavest in morda doumeli, kaj od ljudi pričakujeta civilizacija in kultura sodobnega sveta. Delegacija novogoriške občine na Čelu s predsednikom Sergijem Pelhanom je takrat, prvič doslej položila venec pred okoli 60 metrov globoko brezno, imenovano Za Cvetrežem blizu Trnovega. V njem naj bi neposredno po zadnji svetovni vojni, torej v obdobju novega komunističnega režima, usmrtili okoli 70 Slovencev in Italijanov, zvečine iz Gorice. Eden od domačinov, ki mu gre verjeti, zatrjuje, da so v omenjeno brezno že med vojno vrgli tudi kakšnega za tedanja merila nediscipliniranega ali nezanesljivega borca, pa še kakšno žensko. To naj bi potrdila tudi preiskava, ki so jo izvedli v okviru občinske komisije za ugotavljanje grobišč vojnih in povojnih žrtev. Pred breznom Za Cvetrežem se je mrtvim poklonil v imenu prebivalcev Trnovske planote predsednik KS Trnovo Pavel Rijavec, ki je k breznu položil šopek Marijan Drobež IZOLA / KAKO JUTRI? Bodočnost tega mesteca je v turizmu Robert Rakar Za Izolo bi le težko trdili, da je turistično ^esto, vsaj zunanji videz nima veliko sku-no - turizmom. so bila indu- PRega s lurizm Zadnja desetletja so Udi vlaganja v inuu-®trijo veliko večja od ,lstih ki naj bi popestrile 'dolsko turistično Ponudbo. Zelo zgovoren 6 Podatek da je mesto v adnjih desetih letih pri-obilo le 30 novih turi-“UCnih ležišč. V času, ko e Je gospodarstvo dobe-®dno sesulo, so Izolani ^Poznali prednosti pano- Jz°la lahko naenkrat Sosu 3100 gostov (1300 Uotelih, 930 v zaseb-U sobah in 900 v avtokampih). Gre veči-sn*11? za kapacitete, ki Vp,relativno cenene in so p®11® na letno sezono. udba je relo skromni Izola ob klasičen kopališkem turiz-dp, Ponuja tržno nedo-aip„tn° Ponudbo starega Sp »sko tradicijo, nik ,Cerneli0, predsed-PersnZyr?nega sveta’ ie ^Voi-M-iT tu,risticnega nem t nakazal v navtič- ntarii^nzmu 2 izgradnjo Umi ln tTet)e slovenske dom?12,6’ ki naj bi fieWeH 313 V kompleksu Ve,dere nad Izolo. Paniifračun čari 1 i in staregc 594,1811 deviznega varče 595,9690 vanja. 597,7569 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 mi 213,00 HHHHH Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 mmm ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 z 12 Torek, 1. decembra 1992 SVET NOVICE Peru bo dal zatočišče udeležencem vojaškega udara v Venezueli LIMA - Peru bo dal zatočišče 93 pripadnikom venezuelske vojske, ki so po petkovem poskusu vojaškega udara v Venezueli pobegnili v Peru. To je zatrdil perujski predsednik Alberto Fuji-mori. »Dali jim bomo zatočišče v skladu z mednarodnim pravom,« je poudaril in dodal, da bodo tistim, ki se želijo vrniti v Venezuelo, ker v vojaški udar niso vpleteni, in Ce jim bo tamkajšnja vlada zagotovila varnost, to omogočili. (Hina/Reuter) Delegacija izraelskega parlamenta odpovedala' obisk v Nemčiji JERUZALEM - Delegacija izraelskega parlamenta je odpovedala za torek napovedani obisk v Nemčiji, in sicer v znamenje protesta proti neonacističnim zborovanjem v tej državi. »Za to smo se odločili zaradi Čustvenih reakcij, ki so jih v Izraelu sprožila ta zborovanja,« je izjavil Dan Tišon iz opozicijske stranke Likud. Iz zanesljivih virov pa se je izvedelo, da je o razmerah v Nemčiji v ponedeljek popoldne v imenu vlade govoril tudi zunanji minister Simon Peres, nato pa je o tem tem razpravljal še parlament. (AFP/Hina) Šamir v bolnišnici JERUZALEM - Izraelski radio je v ponedeljek zjutraj sporočil, da so nekdanjega premiera Ji-caka Samirja v nedeljo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na preiskavah. 77-letni vodja opozicijskega Likuda je iz zdravstvenih razlogov moral že prejšnji teden odpovedati srečanje s francoskim predsednikom Mit-terrandom. (AFP) Parlament Tatarstana in nova ustava MOSKVA - Parlament Tatarstana, ene od naj-veCjih republik v Ruski federaciji, naj bi v ponedeljek sprejemal novo ustavo, ki predvideva razglasitev suverenosti in neodvisnosti te republike. Poznavalci pričakujejo, da se bo s tem stopnjevala napetost med osrednjo in lokalnimi oblastmi v Rusiji, mogoCe pa je, da bo Tatar stan z gospodarskim embargom Rusijo skušal prisiliti, naj razpiše referendum za morebitno odcepitev. (CINA) Boj proti aidsu -dolžnost skupnosti ŽENEVA - Za boj proti aidsu bodo države v razvoju potrebovale najmanj dvajsekrat vec denarja, kot so ga za preprečevanje te bolezni porabile doslej, je v ponedeljek, dan pred svetovnim dnevom boja proti aidsu sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. Po podatkih te organizacije tretji svet za boj proti aidsu na leto porabi okrog 120 milijonov dolarjev, Čeprav bi v resnici za to potreboval najmanj 2, 5 milijarde dolarjev. Večji del denarja morajo te države zbrati same. 2.5 milijarde dolarjev je malo v primerjavi s stroški, ki nastanejo z oskrbo vedno večjega števila obolelih za aidsom. Denar je potreben tudi za preventivno dejavnost in ozavešCanje ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje, da bo leta 2000 kar 90 odstotkov vseh okuženih s to boleznijo prav v državah tretjega sveta. Geslo letošnjega dneva boja proti aidsu 1. decembra je Aids - dolžnost skupnosti. (STA/DPA) Več kot 20.000 Etiopcev okuženih z aidsom ADIS ABEBA - V Etiopiji domnevajo, da je kar 20.000 ljudi okuženih z virusom aidsa, toda za večino od njih nihče ne srkbi, ker je država preveč revna, sporočajo predstavniki Združenih narodov. Za zdaj so v Etiopiji popisali 3.978 primerov te bolezni, to število pa je le vrh ledene gore, saj število okuženih z aidsom verjetno presega 20.000.V Etiopiji so prvi primer okužbe z aidsom opazili že leta 1986. (Reuter) Dobimo se v Parizu! LONDON - Unija mednarodnih združenj, ki spremljajo statistiko različnih mednarodnih srečanj, je sporočila, da se že tretje leto ni spremenil vrstni red petih vodilnih držav po številu mednarodnih srečanj. Se vedno vodijo ZDA, sledijo pa jim Francija, Velika Britanija, Nemčija in Nizozemska. Gre za najraznovrstnejša srečanja, sestanke, konference, kongrese, razstave itd. Med mesti, kjer so organizirali največ tovrstnih srečanj, je prvi Pariz, kjer je bilo samo lani 350 prireditev. Sledijo mu London, Dunaj, Bruselj in Ženeva. (Plina) Ankete kažejo, da Japonci ne marajo Rusije TOKIO - Večina Japoncev ne mara Rusije (kar 74.5 odstotka), Rusi pa so Japonski bolj naklonjeni (72,9 odstotka). Te ugotovitve navaja javnomnenjska raziskava, ki so jo med 5. in 15. novembrom izvedli na Japonskem in v Rusiji, rezultate pa objavili v ponedeljek v Tokiu.Razi-skavo so opravili med 2.000 Japonci in 1.600 Rusi, spraševali pa so jih dva meseca potem, ko je Boris Jelcin odpovedal svoj obisk na Japonskem.Glede Kurdskih otokov, ki si jih je leta 1945 prilastila Sovjetska zveza in ki so osrednji predmet spora med Moskvo in Tokiom, pa je 84 odstotkov Japoncev menilo, da bi jih morali vrniti Japonski, 72, 2 odstotka Rusov pa je temu nasprotovalo. (STA/AFP) im ■ jj ::W l|| ; ' ; lili lil lil lil lil e im ■ ■ jj lil " 'z 111 I SOMALIJA / UMIRANJE Vojaki za pomoč Ameriško vojsko no poti NEW YORK - Člani Varnostnega sveta so v ponedeljek razpravljali o možnosti, da bi povečali človekoljubno pomoC Somaliji. Za to se je prejšnji teden zavzel generalni sekretar OZN Butros Gali. Približno 80 odstotkov te pomoči namreč konca v rokah oboroženih roparskih tolp, ki jih neoboroženi pripadniki Rdečega križa ne morejo nadzorovati. V diplomatskih krogih so povedali, naj bi razdeljevanje pomoči bi v prihodnje nadzorovali ameriški vojaki. Oborožene sile naj bi štele do štirideset tisoC elanov in bodo delovale pod pokroviteljstvom Združenih narodov, a na zahtevo Wa-shingtona pod poveljstvom Pentagona. Šeststo vojakov je že odpotovalo v Mogadiš, da bi okrepili misijo OZN 3.500 pa jih Čaka na priporočila Varnostnega sveta ZN. »Seveda pa bilo narobe, če bi menili, da je misija Združenih narodov s tem najnovejšim predlogom že končana,« je povedal predsedujoči Varnostnega sveta Združenih narodov madžarski predstavnik A. Erdos. Ko bodo prvotne cilje te humanitarne pomoči dosegli, se bo treba lotiti obnove somalske družbe. Odkar je namreč januarja 1991 odstopil predsednik Siad Barre, je družba, v kateri se borijo za oblast najrazličnejše politične in oborožene skupine, povsem razpadla. Združeni narodi naj bi v Adis Abebi organizirali vrsto sestankov med predstavniki posamičnih skupin in somalskih strank ob navzočnosti predstavnikov mednarodnih humanitarnih organizacij. Na njih naj bi opredelili politični položaj in poiskali možnosti za učinkovito razdeljevanje človekoljubne pomoči. Združeni narodi bi utegnili biti prisiljeni k oblikovanju protektorata, se pravi prehodne vlade, ki bi razpisala volitve v Somaliji. To je izjavil neki ameriški vladni uradnik in pri tem navedel primer začasnih oblasti pod varstvom Združenih narodov v Kambodži. Visok uradnik ZN je povedal, da je generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali »dokončno odobril« pismo predsedniku Varnostnega sveta o morebitni napotitvi oboroženih mednarodnih sil v Somalijo. Operacije Združenih narodov v Somaliji v zadnjih mesecih niso bile preveč uspešne. Somalci umirajo od lakote v enakem številu kot prej, saj so 80 odstotkov mednarodne pomoči pokradle oborožene skupine. (AFP) Somalski vojak v boju za svojo resnico (Foto Jože Suhadolnik, TRIO) NEMČIJA / TUJCI Skrajneži napadajo Kohlova zagotovila, da bo ukrepal, še niso zalegla LANGENFELD - V noCi od nedelje na ponedeljek so neznanci podtaknili ogenj v stanovanje neke turške družine. Krajevna policija je sporočila, da žrtev ni bilo. Preiskovalci so poudarili, da v tem hipu še »nimajo dovolj dokazov«, če je šlo za dejanje desnih ekstremistov. Pet družinskih članov je zapustilo stanovanje, ko so v pritličju obvestili, da v hiši gori. Pred tednom so desničarski skrajneži v Mohru podtaknili ogenj v dveh bišah, kjer so prebivali turški priseljenci. Dve ženski in ena deklica sta našli smrt v plamenih, osem pa je bilo ranjenih. V noCi od nedelje na ponedeljek je policija zaslišala pet oseb tudi zaradi molotovke, ki so jo vrgli na začasno prebivališče prosilcev za politično zatočišče v mestu VVinsen-an-der-Luhe. Požar v hiši so pogasili stanovalci. Prebivalci nekega drugega začasnega prebivališča v mestu pa so videli bežati človeka, ki je v roki nosil ročko, polno bencina. Očitno se je namenil proti začasnemu prebivališču. Nemška policija je v ponedeljek razpisala nagrado 5.000 nemških mark za kakršnokoli obvestilo, ki bi pomagalo odkriti storilce podtaknjenih požarov, ki so v nedeljo povsem opusto-šili začasno prebivališče prosilcev za politično zatočišče v Eberswaldu. V Langenfeldu se je laže zastrupil z dimom tudi nočni vratar, medtem ko se je šestdesetim prebivalcem zatočišča, večinoma Romunom in Bolgarom, posrečilo pobegniti pred plameni. Že drugič v desetih dneh so neznanci oskrunili vojaško pokopališče ruske armade v Potsdamu in prevrnili več nagrobnikov. V začetku meseca je bilo oskrunjeno še eno sovjetsko pokopališče v Tburingu, na katerem so bile pokopane žrtve bitke za Berlin leta 1945. Krajevna policija je sporočila, da sta v Baut-zenu dva obritoglavca sredi belega dne napadla štirinajstletnega dečka in mu z nožem v obraz urezala kljukasti križ samo zato, ker je nosil palestinsko ogrinjalo. Neonacista sta pobegnila. Minister za zunanje zadeve Kinkel se je v ponedeljek v Bonnu srečal s turško parlamentarno delegacijo, ki želi zbrati podrobnejše informacije o molnškem napadu. Obe strani sta izrazili pripravljenost, da bi turško-nemške odnose ohranili na enaki ravni kot pred rasističnimi napadi, ki skoraj vsak dan pretresajo Nemčijo. (AFP) DUNAJ - Tri leta po padcu komunističnega režima v vzhodni Evropi opažajo, da v državnih podjetjih privatizacija napreduje zelo počasi, deloma zaradi pomanjkanja tujih vlaganj, večinoma pa zaradi nerentabilnosti velikih državnih kombinatov, ki so dediščina prejšnjega obdobja. Na Madžarskem, ki je na drugi strani nekdanje železne zavese gospodarsko najbolj napredna država in se lahko pohvali tudi z najbolj liberalno zakonodajo, je samo 8, 3 odstotka državnega lastništva v zasebnih rokah. Podatke navajajo poznavalci Dunajskega inštituta za primerjalno proučevanje gospodarstev (WIIW). »Privatizacija na Madžarskem poteka postopoma,« ocenjuje Szandor Richter, analitik WIIW, »in to z veliko večjimi težavami, kot smo mislili leta 1990. Madžari, ki imajo denar, raje vlagajo v lastna podjetja oziroma v obstoječo zasebno industrijo, za velike državne kombinate pa ni veliko zanimanja. Konec septembra naj bi madžarska sodišča obdelala 4.509 primerov stečajev in izrekla 7.859 primerov sodnih sklepov o likvidaciji. Večini državnih podjetij grozi stečaj. To seveda odbija madžarske in tuje vlagatelje. Vlada, ki jo ta položaj vznemirja, se je odločila, da bo finančno podprla 13 velikih državnih podjetij z dolgovi VZHODNA EVROPA Težave z lastnino v dižavah, kjer je o vsem odločal veliki brat Jean Burner nad 700 milijonov dolarjev, ki zaposlujejo najmanj 70.000 delavcev. Češka in Slovaška sta se pod pritiskom zagovornika svobodnega trga Vaclava Klausa odločili, da bosta privatizirali kar največ podjetij v Cim krajšem času. Tržišče pa naj bi samo ločilo rentabilna podjetja od nerentabilnih. Cehi in Slovaki morajo v najkrajšem Času prodati 1.491 državnih podjetij v vrednosti desetih milijard dola- rjev. Vaclav Klaus pri tem računa na delnice, saj je šest milijonov Cehov in 2, 6 milijona Slovakov pokupilo knjižice s kuponi po 33 dolarjev. Vsi ti pa naj bi postali delničarji novih zasebnih podjetij skupaj s 400 investicijskimi skladi. Strokovnjaki WIIW dvomijo, da bi bili večji vlagatelji pripravljeni pomagati številnim državnim kombinatom, pa tudi o tem, da bi bilo milijon majhnih delni- čarjev sposobno uspešno upravljati velika podjetja. TržišCe, ki naj bi uravnalo gospodarske mehanizme na Češkem in Slovaškem, pravzaprav ne obstaja, saj je bila industrija v Času komunizma v celoti nacionalizirana. Na Poljskem, kjer zasebni sektor ta bip predstavlja 45 odstotkov notranje bruto proizvodnje, je privatizacija državnih podjetij prav tako težko izvedljiva, saj ima država rekor- dno število 2, 5 milijona nezaposlenih. Po podatkih WIIW so med 8000 državnimi podjetji doslej privatizirali samo štiristo. Vendar pa strokovnjaki priznajo, da ima Poljska med vsemi nekdanjimi komunisitčnimi državami najveeji zasebni sektor. Na Madžarskem dosega samo 27 odstotkov, na Češkoslovaškem pa le 19 odstotkov. Na Poljskem pa je 80 odstotkov trgovine, kmetijstva in gradbeništva že v zasebnih rokah. Položaj je še bolj zapleten na jugovzhodu. Kot v drugih državah osrednje Evrope tudi romunski in bolgarski vlagatelji raje ustanavljajo svoja podjetja in se izogibajo tvegani sanaciji državnih. V Romuniji se je »velika privatizacija« uradno zaCela junija letos, ko so vsem odraslim razdelili brezplačna potrdila o lastništvu za 6.200 državnih podjetij. Hudo zapleten proces te privatizacije naj bi trajal najmanj pet, Ce ne sedem let. V Romuniji obstaja 25 tisoC zasebnih podjetij že od leta 1990, ta številka pa zajema v glavnem majhne trgovine, med katerimi so številne nehale obstajati kmalu potem, ko so jih odprli. V Bolgariji so šele zdaj opravili prvi popis desetih do dvanajstih državnih podjetij, ki naj bi jih privatizirali. (AFP/STA) JAPONSKA / ŠKANDALI Politiki so izgubili spomin Vse manj časa za obtožbe TOKIO - Tradicionalno razbita japonska opozicija se je včeraj združila, da bi nekdanjega premiera Takešita prisilila k odhodu iz parlamenta. Ta-kešiti naj bi odvzeli poslansko imuniteto in mu sodili zaradi vpletenosti v najhujši politični škandal v povojni japonski zgodovini. Dokazujejo mu, da je leta 1987 postal ministrski predsednik s pomočjo »uslug« japonskega podzemlja in s štirimi milijoni dolarjev, ki jih je s podkupovanjem dobil Kanemaru, nekdanja siva eminenca vladajoče Liberalno-demokrat-ske stranke. Toda oba dolgoletna najvišja japonska politika sta se na parlamentarnih zaslišanjih sklicevala na delno izgubo spomina. Takešita in Kanemaru sta bila po lastnih izjavah na skupnih večerjah z mafijskimi šefi preveC pijana, da bi se spominala skupnih načrtov za onemogočanje neke majhne desničarske stranke, ki je očitno vedela preveč o poneverjanju denarja v političnih vrhovih. Člani komisije tudi še ne poznajo imen 60 politikov, ki so si menda nezakonito razdeljevali denar od podkupovanj. Japonska opozicija nima vec veliko časa za škandale vladajoče stranke. 2e 11. decembra bodo morali poročati parlamentu. Tam pa je Liberalno- demokratska stran-ka še vedno najmočnejša kljub najmanjši priljubljenosti med Japonci v zadnjih treh letih. (AFP) RUSIJA / RAZSODBA O KP SZ_, lokalni komunisti bodo spet sklicali svoje celice MOSKVA - Rusko ustavno sodišče je v ponedeljek ugotovilo, da je predsednik Boris Jelcin deloval v skladu z ustavo, ko je prepovedal nekdanjo sovjetsko KP, ne bi pa smel prepovedati tudi lokalnih partijskih organizacij. Boris Jelcin se je odločil za prepoved partije s predsedniškim ukazom avgusta 1991, po ponesrečenem poskusu državnega udara proti zdaj že nekdanjemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu. Komunisti so se takoj pritožili na sodišču, ki se je po šestmesečni razpravi od- Ruski koi postali po pi ko bolj pri prej, so že sestanke pf »na 1 povedal s KP Valen Hkrati pa bodo kome vo dobili i ki jim jo država. ( SVET Torek, 1. decembra 1992 Makedonija / nevarne sosede Država v primežu Ni možnosti za obrambo __ Marijan Kos SKOPJE - Kako nevarno VroCe je v Makedoniji, dokazuje hitrost, s katero j® generalni sekretar Združenih narodov Bu-*-r°s Gali odgovoril na zahtevo makedonskega Predsednika Gligorova, naj v to nekdanjo jugoslo-vansko republiko pošlje Prodre čelade. Gligorov je to zahtevo Galiju poslal M. novembra in že čez 14 dni, natančneje v soboto, J® prišla njihova predhodnica v Skopje. Preiskovalno skupino sestavlja 14 '■'pjaških, policijskih in civilnih strokovnjakov Pod vodstvom generala ti° Pelinasa, njihova nalo-pa je, da čimprej poroko o dejanskem stanju ®a kritičnih točkah makedonske meje. Makedonski premier jjranko Crvenkovski trdi, aa so te točke predvsem da severni in zahodni jdeji proti Srbiji in Al-aniji. V sporočilu s sestanka makedonskega pre-ddera in ministrov za orambo in notranje zade-Ve s preiskovalno misijo f° Poudarili, da je Crven-°vski »v pogovoru ome-d Posledice morebitnega °jnega spopada na Ko-/)Vu in njegove razširitve a zahodni del Make-.ddije«, kjer je v večini Pansko prebivalstvo. Kljub prikritim napeto-llr> med Makedonci in Albanci se v Makedoniji vse bolj omenja možnost posega od zunanj. Tako je makedonski minister za notranje zadeve dr. Ljubomir Vrčkovski omenil, da »Makedonija sodi med stabilne države« in si »prizadeva, da te stabilnosti ne bi porušili zunanji posegi«. Po njegovih besedah namreč »stabilnosti ne zagotavljata močna vojska in policija, ampak politični konsenz«, predvsem z Albanci. Dejstvo, da Makedonija nima oboroženih sil, ki bi se lahko spopadle s katero od sovražnih sosed, ni skrivnost. Ko se je aprila letos umaknila jugoslovanska vojska, je s seboj odpeljala tudi težko oborožitev in tako danes varuje makedonske meje približno 10.000 slabo oboroženih vojakov. Njeno vojno letalstvo je omejeno na nekaj helikopterjev, zato Makedonija ni sposobna nadzorovati svojega zračnega prostora. Po makedonskih ocenah ima ZRJ 120.000 vojakov, 1.500 oklepnikov in 400 bojnih letal, Bolgarija 110.000 vojakov, 2.416 oklepnikov in 387 letal. Albanija ima 42.000 vojakov, 597 oklepnikov in 112 letal, Grčija pa 209.000 vojakov, 2.000 oklepnikov in 427 letal. Bo tudi Makedoncem hrano kmalu vozil le še Unprofor? (Telefoto:FaH) ZRJ / VOLILNI GOLA2 Se Miloševič že veseli? Spori v opoziciji koristijo le sedanjemu predsedniku Žarko Rajkovič BEOGRAD - Natanko opolnoči bo potekel rok za oddajo prijave za kandidaturo srbskega predsednika. Uradni podatki bodo objavljeni jutri, že zdaj pa je jasno, da bosta Miloševičeva protikandidata zvezni premier Milan Panič in Vuk Draško vič, vodja najbolj številne opozicijske stranke. Za Paniča se je vedelo, da se bo na volitvah postavil nasproti Miloševiču, čeprav je svojo kandidaturo prijavil tik pred zdajci. To je bilo jasno tudi po nekaj zaporednih turnejah, ki jih je opravil v minulih desetih dneh. Vendar pa so vsi pričakovali, da bo prišlo do sporazuma med Paničem in Vukom Draško-vičem. Njuni programski cilji so podobni, oba uživata naklonjenost istih ljudi (študentje). Drugo stran predstavljata predsednik Dobriča Cosič in njegov ljubljenec, vodja Demokratske stranke prof. Dragoljub Miču-novič. Cosič se ni hotel ali pa se ni smel spustiti v volilno tekmo s srbskim predsednikom, s čimer je še enkrat dokazal, da z njim sploh ni sprt, čeprav to nenehno zanika. Cosič napada Vuka Draškoviča, ta pa mu vrača z očitki o njegovi partizanski mladosti. Poleg tega se je Vuk Draškovič iz čistega oportunizma odrekel sodelovanju z vodjo demokratov profesorjem Mičuno-vičem, ki pa je CosiCev dober prijatelj že več desetletij. Tudi njuni politični nazori so sorodni, še bližji pa jima je skupni nasprotnik, ki se mu nista nikdar resneje postavila po robu. To pa je Slobodan Miloševič osebno. V tej igri se Panič ni najbolje znašel. Draškovič mu je ponudil mesto na svoji kandidatni listi. Razen Cosiča Panič ni imel nobenega razloga, da bi ponudbo odklonil. Panič Cosiču sicer marsikaj dolguje, saj ga je ta že dvakrat potegnil iz skupščinskega blata, kamor so ga potisnili Sešljevi radikalci, ki so zahtevali njegov odstop. Na koncu se je zgodilo to, kar se je pač moralo: demokratična opozicija se je še enkrat razcepila in tako utrdila Miloševiča. Javne raziskave, opravljene pred volitvami, ne govorijo v njegov prid. Više sta uvrščena Cosič in Panič, vendar to ne pomeni še nič. Opozicijski glasovi so se včeraj opolnoči razdelili na Paničeve in Vukove, zato ima Miloševič spet velike možnosti za izvolitev. ..... SRBIJA / OPEHARJENO LJUDSTVO _ Odkrili so novo rudo, imenuje se srbijamit Oblast nekaznovano tiska denar brez kritja Zoran Jelicič dni M : če \ Uje zmoti. A dokler ni prepričljivih dokazov, mora pač bolj zaupati dejstvu, da predsednik Srbije skoraj vsak dan z nogo dregne ob kakšno bogato nahajališče rude, energije ali hrane. Eden od uglednih ekonomistov, ki je strankarsko neopredeljen, javno razpravlja o delu srbske vlade in ob tem spomni na znani ljudski pregovor, da »kdor laže, tudi krade«. Nekdo drug spet duho- vito in cinično pripominja, da je Srbija že vstopila v poindustrijsko dobo, saj dve tretjini zaposlenih v industriji nima kaj početi. Seveda ni države, v kateri politiki ne bi poskušali zapravljati preveč, kjer ne bi obljubljali več, kot je mogoče. Razlika med srečnimi državami in tistimi, ki to niso, pa je v tem, da imajo prve mehanizme nadzora nad politiki, drugi pa imajo svoje vodje in svoje mite. Z obljubami ni mogoCe ogreti stanovanja. (Foto: TRIO) DIPLOMACIJA / POGOVOR Z VELEPOSLANIKOM Odnosi s Slovenijo drugim državam za vzor Imenovanje M. Žagarja za hrvaškega veleposlanika v Sloveniji je presenetilo celo poznavalce Gojko Marinkovič H BIH h Ustavite vojno! SARAJEVO - Ob zaostrenih razmerah v Bosni in Hercegovini in premajhnem vključevanju mednarodne skupnosti v reševanje krize v tej nekdanji jugoslovanski republiki je skupina petdesetih intelektualcev muslimanske narodnosti poslala Organizaciji islamske konference posebno pismo. V njem je zapisala, da v nepojmljivem nasilju nad neko suvereno in neodvisno državo mednarodna skupnost s svojimi odločitvami jemlje muslimanskemu narodu pravico do obrambe lastnega obstoja. »Evropa je z molčanjem dopustila, da se genocid nad nekim narodom izvaja v samem srcu evropske celine. To je dopustila v času, ko nenehno, a očitno le verbalno, prisega na demokracijo, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin,« so intelektualci poudarili v pismu. Ob tem so opozorili, da na območju Bosne in Hercegovine nikoli v zgodovini ni bilo muslimanskega ekstremizma. »Muslimani se nikoli niso maščevali za genocide, ki so jih izvajali nad muslimanskim narodom,« so poudarili. Od Organizacije islamske konference pa so zahtevali, naj stori vse potrebno, da zaustavi sovražnika, ki očitno namerava etnično uničiti muslimanski narod na območju Bosne in Hercegovine. ZAGREB - Ko je dr. Franjo Tudman preklical svojo odločitev o imenovanju dr. Zdravka Tomca za prvega hrvaškega ambasadorja v Ljubljani, je bilo jasno, da je hotel na tem mestu človeka, ki bi bil čim bliže vodilni stranki. Prijateljstvo dr. Tomca z Milanom Kučanom in vrsto drugih slovenskih politikov se je v tem primeru pokazalo kot slabost, in ne prednost, kot bi si kdo utegnil misliti. Imenovanje Miljenka Žagarja pa je v političnih krogih vendarle izzvalo osuplost, saj nekdanji duhovnik, vdovec, oče petih otrok, krščanski intelektualec, poliglot, nekdanji tajnik HDZ in zdaj poslanec v hrvaškem saboru ter hkrati predsednik upravnega odbora Šolske knjige doslej ni imel skoraj nobene diplomatske izkušnje. Ste bili presenečeni, da so vas izbrali? »Nekoliko že. Podobne ponudbe sem doslej zavračal.« V Ljubljani niste dolgo. Kakšni so vaši vtisi, kako so vas sprejeli, kako to mesto diha in kako doživljate razlike med Hrvaško in Slovenijo? »Ljubljano nekoliko poznam že od prej, sprejem pa je bil nenavadno prisrčen, odprt, zelo pozoren. Zelo sem zadovoljen, ker vidim, da obstaja dobra volja in da se naši odnosi razvijajo na najboljši možni način. Postali bodo zgled tudi ya odnose v sosednjih državah. Pravzaprav bi bilo idealno, če bi se ti odnosi tako razvijali tudi med drugimi državami, ki so nastale z razpadom mamutksih držav oziroma umetnih državnih tvorb. Možnosti za sodelovanje so velike in obstaja resna pripravljenost, da bi vse stvari reševali z dogovori in v obojestransko zadovoljstvo.« Ali obstaja razlika med pisanjem slovenskih medijev in uradno slovensko politiko? »Predvsem mislim, da je miselnost ljudi, ki delajo v medijih, povsod zelo podobna; reagirajo na podoben način, čeprav obstajajo tudi izjeme.« S katerimi vprašanji se boste morali najprej spoprijeti? »Mislim, da je na prvem mestu reševanje eksistenčnih problemov, tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, saj je gospodarska stagnacija zadela obe državi, čeprav so vzroki različni. To pa ne pomeni, da bomo zanemarjali politična in kulturna vprašanja.« Ce ni skrivnost, pri katerih vprašanjih je Slovenija najbolj vztrajna? »Seveda ni skrivnost, o tem se veliko govori. Gre najprej za vprašanje statusa posameznih slovenskih podjetij, ki delujejo na Hrvaškem, potem za denarne odnose, še posebej Ljubljanske banke, in potem za odpiranje slovenskih podjetij na Hrvaškem in nasprotno. Neposredno je s tem povezan tudi način plačevanja, se pravi odnos med dina- rjem in tolarjem. In seveda prometno povezovanje, vprašanje meja, posebej morskih, vprašanje določenih solastniških odnosov, obmejnih območij, odnos do tistih, ki delajo v Sloveniji, oziroma na Hrvaškem prehod meje, carinski odnosi itd. Z drugimi besedami, gre za cel sklop vprašanj, ki jih je treba reševati v okviru prijateljskih in dobrososedskih odnosov.« Niste omenili problema carin za uvoz blaga iz Slovenije. »To je povezano s problemom vrednotenja blaga oziroma cene kapitala. Vsako gospodarstvo se skuša na neki način zavarovati. Tu bi morali najti ravnotežje oziroma pravšnjo sredino, pri kateri ne bo nihče oškodovan zaradi umetnega ustvarjanja vrednosti.« Vendar pa iz Slovenije prihajajo ugovori, da sicer razumejo hrvaške probleme, ne pa tudi nepopustljivega hrvaškega stališča glede uvoza iz Slovenije, saj bi se s prodajo tega blaga polnil tudi hrvaški proračun? »To je res, vendar gre pri tem za uravnoteženje menjave izdelkov, ki jih bo Slovenija uvozila iz Hrvaške in nasprotno, saj ni vseeno, ali bomo izvažali končne izdelke ali hlodovino. Mislim, da stališče ni nepopustljivo, ampak je predvsem odraz strahu, da Hrvaška ne bi utrpela večje škode, kot bi jo lahko. Gre potemtakem za interese.« NOVICE Delegacija slovenske vlade na Madžarskem LJUBLJANA - Delegacija slovenske vlade, ki jo vodi premier Janez Drnovšek, na povabilo madžarskega premiera Jozsefa Antalla potuje v Budimpešto. Med enodnevnim obiskom Drnovška spremljajo tudi zunanji minister Dimitrij Rupel ter svetovalca v zunanjem ministrstvu Andrej Kumar in Stanka Rušt. Z madžarsko delegacijo se bodo pogovarjali predvsem o razširitvi sodelovanja na področju trgovine, prometa in zvez ter kmetijstva in turizma. Govorili pa bodo tudi o vprašanju manjšin, o čemer sta državi nedavno podpisali tudi poseben sporazum. Slovenija in Madžarska bosta ob tej priložnosti podpisali pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. (STA) Na izrednem zasedanju ludi Slovenija LJUBLJANA - Na povabilo Organizacije islamske konference bo v Riad, kjer se bo jutri začelo izredno zasedanje ministrov, odpotoval namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler. Zasedanje bo posvečeno razmeram v Bosni in Hercegovini ter nadaljnjim dejavnostim islamskih držav pri reševanju krize v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Predsedujoči Organizacije islamske konference Hamid Algabid je izjavil, da bodo ministri na srečanju od Organizacije združenih narodov zahtevali vojaško posredovanje v BiH in ukinitev embarga na uvoz orožja v to državo. »Zahtevah bomo drugačno strategijo za reševanje krize v BiH,« je poudaril Algabib. (MZZ, Hina) O Bosni in Hercegovini tudi v Ženevi ŽENEVA - Na zasedanju Komisije Organizacije združenih narodov, kjer so prav tako govorili o razmerah v Bosni in Hercegovini, so se zavzeli za sprejem resolucije, ki so jo predlagale ZDA in Turčija. V osnutku dokumenta ostro obsojajo etnično čiščenje na ozemlju nekdanje Jugoslavije, za kar so obtožili srbsko vojsko, jugoslovansko armado in srbsko vodstvo. Mednarodno skupnost pa so povabile, naj čimprej zberejo podatke o kršenju človekovih pravic v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Komisija se je na izrednem zasedanju o razmerah v tej nekdanji jugoslovanski republiki sestala že drugič, ne more pa sprejemati obvezujočih sklepov. Ti so lahko samo priporočilo Generalni skupščini Organizacije združenih narodov. (Hina) Švica zaostruje blokado ZRJ BERN - Švicarska vlada je sklenila še zaostriti gospodarsko blokado Srbije in Cme gore. Tako bo prepoved trgovanja z ZRJ veljala tudi za pošiljke vsakršnega strateškega blaga, ki bi ga le vozili skozi Srbijo ali Cmo goro. Ob tem v Švici naraščajo zahteve javnosti, naj se švicarska vlada dejavneje vključi v pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Od vlade zahteva, naj sprejme še najmanj 10.000 vojnih beguncev, saj je v begunskih domovih zanje še dovolj prostora. Visokošolski docenti pa so od vlade zahtevah, naj odpre meje in poveča pomoč za najbolj ogrožena območja v Bosni in Hercegovini. (Z. P. J Paničeva vlada razpada BEOGRAD - V ponedeljek je odstopil še en član vlade tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije. Svoj odstop je napovedal podpredsednik Paničeve vlade Oskar Kovač. V pojasnilu je zapisal, da odstopa, ker je premier Milan Pahič napovedal svojo kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah v Srbiji. »Ker ima moja stranka že svojega kandidata za republiške volitve,« je zapisal Kovač, »lahko svojo moralno dilemo rešim samo z odstopom.« V soboto je že odstopila ministrica brez listine Radmila Milentijevič, v nedeljo pa še minister za gospodarstvo Nikola Sainovič. Ministrica meni, da je Paničeva vlada premalo naredila za boljšo podobo ZRJ v svetu, Sainovič pa .je poudaril, da je vlada delala v nasprotju z narodnimi interesi.- Milan Panič podpira odstope ministrov. Oskar Kovač je namreč že tretji član vlade, ki je vlado zapustil in obtožil srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Trdi namreč, da je za razpadanje sedanje zvezne vlade kriv prav on. (Hina, D. D.) Obletnica neodvisnosti Albanije PRIŠTINA - Te dni Albanci praznujejo 80-letnico neodvisnosti Albanije. Na Dan Zastave, kakor tudi imenujejo ta praznik, so v vseh kosovskih mestih pripravah priložnostne slovesnosti. Osrednja slovesnost je potekala v katoliški cerkvi v Prištini. V Albaniji pa so praznik najbolj slovesno praznovali v Valoni, kjer so leta 1912 razglasih državno neodvisnost. Na osrednjem praznovanju sta sodelovala tudi kosovski voditelj Ibrahim Rugova in premier Bujar Bukoshi. Ta dni so Kosovo obiskale številne delegacije mednarodnih organizacij. Vodja nemške delegacije Chroborg je albanskemu voditelju na Kosovu Rugovu predal pismo nemškega zunanjega ministra Kmkla. Vsebina pisma pa še vedno ni znana. Ker Albanija menda kopiči svojo vojsko na meji s Kosovom in pripravlja vojaške manevre, so Rusija, ZDA, Velika Britanija in Ceško-Slovaška že poslale svoj protest Tirani. Agencija APA je objavila poročilo, da so v Atenah zaradi oboroževanja Albanije, ki jo z orožjem oskrbujeta Turčija in ZDA, zelo zaskrbljeni. (Y. H., S. M.) Predsedniški kandidati Črne gore znani PODGORICA - Znanih je že vseh šest predsedniških kandidatov v Cmi gori. Po poročilih črnogorskega radia je demokratska stranka socialistov kandidirala Momira Bulatoviča, Liberalna zveza Cme gore Slavka Peroviča, Narodna stranka Novaka Kilibarda, Demokratska stranka Slobodana Vujoševiča, Srbska narodna stranka obnove za Cmo goro in Hercegovino Zivojina Kiro Radoviča, skupina državljanov pa je za predsedniškega kandidata predlagala Dragana Hajdukoviča. Radio Cme gore je sporočil, da so si vsi kandidati že zagotovili podporo po manjmanj dva tisoč volilscev. (Hina) SLOVENIJA Torek, 1. decembra 1992 NOVICE STRANKE / KOALICIJE ODBOR / SAMOUPRAVA Podmladek LDS član IFLRY LJUBLJANA - Te dni so bili na kongresu IFLRY (Mednarodne federacije mladih liberalcev) v Bri-ghtonu v Veliki Britaniji Mladi liberalni demokrati (MLD) sprejeti za polnopravne elane te organizacije, in sicer kot prvi iz držav Vzhodne Evrope. Na kongresu so tudi potrdili, da bo prihodnji kongres IFLRY leta 1994 v Sloveniji, organiziral pa ga bo podmladek LDS. (P.S.) SLS v Pomurju LENDAVA, MURSKA SOBOTA - Slovenska ljudska stranka se je včeraj predstavila v občinah Murska Sobota in Lendava. Predsedniški kandidat SLS dr. Stanko Buser je v Murski Soboti povedal, da je treba zdaj graditi gospodarsko in socialno pravično državo. SLS želi povezati vse napredno mislece, saj je pred nami obdobje narodne preobrazbe. , Volilni program SLS je predstavil predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je v Lendavi pripadnike madžarske narodnosti tudi opozoril, da imamo predrago državo, ki se vzdržuje z davki revnih državljanov. Predstavili so se tudi kandidati za poslance Jože Tivadar, Janko Halb, Franc Stanjko, Edvard Spilak, Jože Magdič in Evgen SepaC. (B. H.) LDS o »fenomenu Jelinčič« LJUBLJANA - Po mnenju Liberalno-demokratske stranke pojav skrajno desne stranke Zmaga Jelinčiča pomeni, da bodo izginile druge, manj radikalne stranke. JelinCiC je bil trikrat zaprt in izpuščen, enkrat s posredovanjem Janeza Janše, trdijo liberalni demokrati. Očitno ima Jelinčič zveze v policiji in podporo v javnem tožilstvu, saj še vedno niso pojasnjene okoliščine kupovanja orožja. Poleg tega je Anton Krkovič prejel Jelinčičev zlati znak za hrabrost, kar bi bil v svetu škandal brez primere. Stranke Demosa so Jelinčiču omogočile nastop na volitvah, zato je zgražanje nad njegovim početjem zdaj, ko je ogrožen njihov vstop v parlament, navadno sprenevedanje. (T.S) Za uravnotežen razvoj Slovenije KOČEVJE - Predsedniški kandidat stranke SKD Ivan Bizjak se je med obiskom v kočevski občini ustavil tudi v KS Kostel v dolini Kolpe. V pogovoru s krajani je med drugim povedal, da Slovenija v prihodnje potrebuje stabilen parlament in stranke, ki bodo zares uveljavile voljo volilcev. Zavzema se za enakomeren razvoj Slovenije in hkrati poudarja, da morajo imeti območja, ki so bila v preteklosti odrinjena, enakovreden položaj. Kot predsednik bo prisluhnil težavam ljudi. Ob tej priložnosti sta svoje programe predstavila tudi kandidata za državni ztjior Bogomir Stefanič in državni svet Anton Starc. (G.M.) Vse je odvisno od imen, odstotkov in frakcij Šele po volitvah bo zares jasno, kdo in s kom bo sestavljal vlado Tanja Starič Čaka nas »živ cirkus« Vsaj polovica občinskih skupščin ne delo - Tri rešitve Majda Vukelič Do volitev je še manj kot teden dni in vse veC je ugibanj o tem, katere stranke bodo sestavljale vlado. Liberalni demokrati so včeraj ponovno zanikali govorice, da je njihova stranka podpisala sporazum o povolilnem sodelovanju s krščanskimi demokrati. Po tem dogovoru naj bi mesto predsednika vlade prevzel Janez Drnovšek, najmanj tri ministrstva (zunanje, za šolstvo in za zdravstvo) pa naj bi dobili krščanski demokrati. Po besedah liberalnih demokratov je takšna koalicija malo verjetna iz nekaj razlogov. Najprej zato, ker se stranki tako razlikujeta, da bi takšna zveza za liberalne demokrate pomenila »preskok v drug prostor in Cas«. Slaba točka te vrste špekulacij je tudi v tem, da so pred časom predstavniki SKD povedali, da jih zanimajo tudi gospodarski resorji, LDS pa namerava obdržati mnistrstvo za šolstvo. Tretji razlog je še bolj pragmatičen: obe stranki bi sami težko dosegli prepričljivo večino v parlamentu - tako vsaj kažejo rezultati javnomnenjskih raziskav - in bi torej, če naj bi bila vlada stabilna, potrebovali še tretjo. Jasno je, da za SKD kot morebitni koalicijski partner vsekakor odpade Združena lista, malo verjetna pa je tudi otoplitev odnosov krščanskih demokratov z demokrati. Ostane torej - Ce spet verjamemo javnomnenjskim anketam - Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka. Ta pa je, pravijo v LDS, edina, s katero nikakor ne bodo sklepali sporazumov. Možen je tudi dogovor z drugimi malimi stran- kami, ki so že Članice sedanje vladne koalicije in ki si - tega ne skrivajo -prizadevajo zasesti nekaj poslanskih mest, v morebitnih vladnih kombinacijah pa bi lahko dodale nekaj odstotkov, ki bi koaliciji zagotovili parlamentarno večino. Vendar je znano, da so socialisti, socialdemokrati in verjetno tudi zeleni bolj naklonjeni dosedanji »mali koaliciji«, torej vladi, ki bi jo sestavljale omenjene tri stranke, demokrati in liberalni demokrati. Vladna kombinacija med zadnjima dvema je tudi sicer (poleg povolilne »poroke« med SKD in LDS) najbolj pogosta tema predvolilnih preračunavanj. Izjave predstavnikov obeh strank kažejo, da sta se LDS in DS sicer srečevali, vendar nista sprejemali ali podpisovali obvezujočih dogovorov. Liberalni demokrati celo trdijo, da sta se obe strani sporazumeli, da gresta na volitve brez medsebojnih obveznosti. Kar najbrž ne drži povsem, saj so demokrati včeraj očitali LDS, ker se noče izreci, s kom bo sodelovala po volitvah. Naši viri pravijo, da doslej nobena izmed morebitnih bodočih vladnih partneric ni podpisala obvezujočega sporazuma. Dogovor so sklenile le nevladne stranke, pa še v tem primeru naj bi šlo - pravijo poznavalci - bolj za »rezervno« različico. Vse je namreč odvisno od volilnih rezultatov -ne samo odstotkov, ki jih bodo stranke dobile, ampak tudi od ljudi, ki bodo sedeli v parlamentu. V strankah, ki naj bi po dosedanjih napovedih sodile v vladne koalicije, je namreč cela vrsta frakcij. Tudi od njih bo na koncu odvisno, ali bo vladna združba prihodnja štiri leta bolj stabilna in učinkovita od tistih doslej. Osemnajst sej, devetdeset posvetov v občinah in krajevnih skupnostih ter veC kot sto pripomb k zasnovi bodoCe lokalne samouprave so bera, s katero se lahko po dveletnem delu pohvali skupščinski odbor za lokalno samoupravo, ki je imel včeraj zadnjo sejo. Člani odbora so sicer razočarani, ker predloga za izdajo zakona (z osnutkom) o lokalni samoupravi, s katero bomo nadomestili sedanji komunalni sistem, ni obravnavala že sedanja skupščina. Obravnavala ga je le vlada, ki je z njim sicer soglašala. Upajo, da bo nov parlament imenoval podobno komisijo, ki naj bi nadaljevala začeto delo. Glede na doslej opravljene razprave pa je pričakovati najveC razhajanj pri odgovoru na vprašanje, kako preprečiti nastanek velikega števila občin, ki ne bi imele pravih pristojnosti in ki se ne bi bile sposobne same preživljati, kar bi šlo vse v prid močne in centralistične države. »Živ cirkus!« pa je rekel elan odbora Ivan Bizjak, ko so razpravljali še o tem, kako rešiti problem 62 občinskih skupščin, od katerih jih zaradi stalne nesklepčnosti ne dela že polovica, mandat pa se jim bo iztekel aprila leta 1994. Primer za to sta, denimo, ljubljanska in krška skupščina. Zadnja ni zasedala že pet mesecev. Odbor je menil, da so tri možnosti. Prva je ta, naj bi državni zbor sprejel zakon o volitvah v enodomne občinske in mestne svete (ti naj bi bili po novem najvišji organi odločanja). Nji' hov mandat naj bi trajal do vzpostavitve lokalne samouprave. Druga možnost je, naj bi nov parlament sprejel ustavni zakon, ki bi sedanje občinske skupščine spremenil v svete. Pri tem so člani odbora izrazili dvom, da bi že s sami® preimenovanjem skup' šCin v svete rešili težave. Tretja možnost je, naj bi občinske skupščine spremenile svoje statute in izpeljale volitve v svete. Tudi ta ni najboljša, saj ni verjeti, da bi se bile skupščine sposobne sestati in to opraviti, Lahko bi se tudi zgodilo, da potem ne bi imeli hkrati lokalnih in drža-vnih volitev, kar je vsajs stališča pametne porabe denarja slaba rešitev. Toda vse to ni veC stvar tega odbora in skupšci' ne, tako da bo treba počakati vsaj do ktonc3 decembra. Katere stranke bodo sestavljale novo vlado? (Foto: Srdan Zivulovič/ TRIO) VOLITVE / ŠE 5 DNI SKUPŠČINA / JAVNE FINANCE ŠOLSTVO / ŽIVAHEN UNIVERZITETNI UTRIP Proti nacionalizmu Stranke levice obsojajo skrajnosti vseh vrst Demokratska stranka nodajna ureditev, ime- je zaskrbljena zaradi naraščanja nacionalizma in podpore, M jo v nekaterih krogih uživajo ekstremistične stranke in njihovi kandidati, so poudarili prvaki te stranke na včerajšnji novinarski konferenci. Opozorili so, da so -kljub dejstvu, da so napisali slovenski nacionalni program in ga tudi uresničili - odločno proti širjenju politične skrajne desnice. Dimitrij Rupel je poudaril, da si Slovenija ne sme dovoliti strateških napak, saj v tem prelomnem času potrebujemo trezno in stabilno politično moštvo. Na zlonamerno protislovensko gonjo so opozorili predstavniki stranke Slovenska skupnost iz Italije, ki so obiskali SDP. Ciril Ribičič je poudaril, da se SDP zavzema za priznanje pravic slovenske manjšine. Uresničevanje novih ustavnih rešitev položaja sodstva je vprašanje, na katerega so na včerajšnji novinarski konferenci opozorili predstavniki Združene liste. V predvolilni kampanji stranke vse preveč zapostavljajo vprašanje sodne oblasti, je povedal predsednik SDP Peter Bekeš. Treba je poskrbeti za bistveno višjo stopnjo avtonomije in samostojno kadrovsko politiko. Vodja poslanskega kluba SDP Mirah Potrč je pojasnil, da naj bi državni zbor, kot to predvideva nova zako- noval sodni svet. Ta naj bi izbiral sodnike in samostojno odločal o svojih vprašanjih. "Videti je, kot da sta Hitler in Miloševič z Zmagom Jelinčičem dobila učenca, ” je dejal Božidar Flajšman, glavni tajnik Zelenih Slovenije, na včerajšnji tiskovni konferenci. Zeleni pozivajo vse državljane, naj na nedeljskih volitvah zaustavijo skrajno desnico na njenem pohodu v skupščino. Ker nimajo svojega predsedniškega kandidata# so se odločili, da bodo na volitvah podprli nestrankarskega, ki bo imel v svojem programu največ »zelene« tematike. Dr. Stanka Buserja (SLS) pa bo na volitvah podprla De-mos-Krambergerjeva združena lista, ki zaradi spoštovanja do dobrotnika iz Negove nima svojega predsedniškega kandidata. Buser je bil edini med sedanjimi in prejšnjimi kandidati, ki se je udeležil Krambergerjevega pogreba. Socialisti so predstavili svoje kandidate za državni svet. To so Roman Matek (5. volilna enota), Miroslav Steržaj (8. volilna enota), Danijel Marko Bezjak (10. volilna enota) in Anton Antičevič (17. volilna enota), kot skupni kandidat SSS in LDS. »Prepričani smo, da bomo na volitvah presenetili, predvsem zaradi izbire dobrih ljudi,« je poudaril Primož Heinz, tajnik SSS. Z denaijem za ceste potovali v Las Vegas SDK je odkrilo, zakaj so noše ceste droge Inšpektorji SDK so se lotili inšpekcijskih pregledov finančno-materi-alnega poslovanja notranjega in obrambnega ministrstva, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za informiranje, vendar do danes še niso prišli do konkretnejših ugotovitev. Notranje ministrstvo so pregledali 10. novembra, ostala tri pa šest dni kasneje, kar je premalo časa za dokončne sodbe. Delna izjema je notranje ministrstvo, v katerem inšpektorji SDK doslej niso zasledili nobenih nepravilnosti. To so med drugim povedali na včerajšnji zadnji, sicer nesklepčni seji odbora za proračun in javne finance slovenskega parlamenta, ki je konec Ivanka Mihelčič oktobra SDK naložil pregled poslovanja omenjenih ministrstev. Člani odbora so včeraj največ pozornosti namenili predlogu za izdajo zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji. Vlada naj bi zato podražila liter bencina za 10 tolarjev, ta denar pa potem namensko vložila v gradnjo avtocestnega križa. Navzoči člani odbora so glasovali proti temu predlogu, pred tem pa se je razvnela razprava med predstavnikoma ministrstva za promet in zveze ter ministrstva za finance. Prvi je soglašal z ben- cinskim tolarjem, drugi pa je menil, da je ta popolni nesmisel, saj se je že doslej namenjalo veliko denarja za ceste, ki so ga potem nespametno porabili. Komentar k temu je podal tudi predsednik odbora za proračun in javne finance Janez Kopač, ki je citiral poročilo inšpekcijskih služb. Te so med drugim ugotovile, da so v investicijske stroške za gradnjo, denimo odseka avtoceste Smarje-Malence-Sap, vračunali tudi jezikovne tečaje, nakupe poslovnih kovčkov in koledarjev, reprezentanco, Čiščenje garaž, in celo potovanje enega izmed uslužbencev v Las Vegas zaradi uvajanja novih tehnologij reciklaže... Ali je bencinski tolar upravičen? (Foto:S.2ivulovič/TRIO Univerza slavi Univerza se predstavlja z različnimi prireditvami Boštjan Lajovic Z odprtjem razstave Univerza v Ljubljani 1919-1930 se je včeraj začel teden univerze, v katerem se te visokošolske ustanove predstavljajo z različnimi prireditvami. Hkrati je rektor dr. Miha Tišler prvič bolj slovesno razglasil tudi novoimenovane redne profesorje, ki so po njegovih besedah »jedro univerzitetne dejavnosti«. Listine o imenovanju je dobilo trideset novih rednih profesorjev ljubljanske univerze. Ena izmed osrednjih tem letošnjega tedna bosta posveta o strukturi sodobne univerze in o pedagoškem šolstvu. Na Odkupna cena mleka še ni znana LJUBLJANA — Odkupno ceno mleka, ki je nespremenjena že od junija, naj bi zvišali še ta mesec. Na včerajšnji seji odbora za mleko pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ugotovili, da so se stroški predelave mleka v zadnjem mesecu povečali za 1,8 odstotka. Ni še jasno, za koliko naj bi bila odkupna cena mleka večja, vendar naj bi cene na drobno ostale nespremenjene. posvetu o sodobni univerzi bodo sodelovali tudi predstavniki Sveta Evrope, ki se te dni mudijo v Ljubljani, pogovor, ki bo v četrtek, pa bo gotovo obravnaval tudi predlagane nove zakonske ureditve visokega šolstva v Sloveniji. Med številnimi spremljajočimi prireditvami omenjamo študentsko razstavo Stripcore, pregledno razstavo študentov Likovne akademije iz let 1967-1972 ter razstavo študentskih del Plečnikovega seminarja 1945-57. Na Višji šoli za zdravstvene delavce bo okrogla miza o načrtovani ustanovitvi visoke šole za zdravstvo, med univerzitetnim tednom pa bodo predstavili tudi knjigi dr. Antona Grizol- Omeniti velja še odp* da Razpotja nacionalne ti dan Fakultete za el®* varnosti in dr. Dušana trotehniko in računal® Nečaka Obiski prete- tvo ter teniški turnir 11 klosti. Fakulteti za šport. SSK / ZADNJA SEJA SKUPŠČINSKE KOMISIJE. Svetovni slovenski kongres - ustanovo, ki lahko zdiuži vse Slovence »Junija lani smo skušali navezati stike s Slovenci v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem, pa niso bili pripravljeni priti v Slovenijo. Menim, da so se počutili bolj Jugoslovane kot pa Slovence,« je izjavila Spomenka Hribar, predsednica skupščinske komisije za Svetovni slovenski kongres, na včerajšnji zadnji seji te komisije. Ivo Svetina, organizacijski tajnik SSK-Konfe-rence za Republiko Slovenijo, je predstavil načrte za prihodnje leto. Meni, da bi morali misli- Petra Trček ti tako na starejše, in ustanoviti kongres za ostarele, kot tudi na mlade. Pri tem je mislil predvsem na pisanje novejše zgodovine, konkretno zgodovinskih učbenikov. Sodelovati nameravajo tudi s slavističnim oddelkom na Filozofski fakulteti in ustanoviti sklad za podiplomski študij Slovencev v tujini. Na delovni obisk v Slovenijo bodo prišli tudi avstralski Slovenci. Dr. Franc Miklavčič, predsednik SSK' gj0-renče za Republi venijo, je poveda , ^ letos izdali šesto S rj- revije Slovenski sV® „ V Svetovni slovens ^aj, greš potreben že P- ko je naša država-^ znana, saj je e jgjjcj nova v Slovenije združi Slovence za onalni interes. fe- I redili dva simpozij^. zavzemali za P°e nSk®' tev pridobitve slo ga državljanstva za rN ji po svetu, P oraf&so šestim študentom- u-odšli v Argentino F j.e. čevat izseljensko z b0 nje... Dodal je še, ^ojr n _______# „lnvensKl ri' .o naci' AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 1. decembra 1992 CELOVEC / TAJEN DOGOVOR STRANK Manjšinskega mandata ne bo? Socialdemokrati in Ljudska stranka proti samostojnemu zastopstvu Slovencev Ivan Lukan CELOVEC - Izgledi, da bi večinske politične stranke koroškim Slovencem olajšali samostojno zastopstvo v koroškem deželnem zboru, niso preveč obetavni. Kot se je Sele zdaj izvedelo, so se v koroškem deželnem zboru zastopane stranke (Socialdemokrati, Ljudske stranka in Svobodnjaška stranka) že pred 14 dnevi sestali za zaprtimi vrati, da bi se pogajali o volilni reformi in s tem tudi o možnosti uvedbe narodnostnega mandata za koroške Slovence v deželnem zboru. Po zanesljivih informacijah sta se Socialdemokratska stranka in tudi Ljudska stranka izrekla proti narodnostnem mandatu v deželnem parlamentu. Stališče SPO je v soboto potrdil njen predsednik Ambrozy na strankarskem zborovanju v Celovcu, ko je poudaril, da socialdemokrati ne cdstopajo od integracijskega modela, torej kandidaturi pripadnikov slo-venske manjšine na listi vecinskih strank. Utemeljil je stališče s tem, da manjšinsko vprašanje ni 8izolirana zadeva, mar-V®C da so za politiko in °dnose do slovenske Narodnostne skupnosti “dgovorni vsi politični dejavniki v deželi«. S strani Ljudske stranke pa je bilo slišati, da sicer zagovarja nek omejen virilni mandat, ta virilist pa bi imel glasovalno pravico samo v zadevah, ki direktno prizadevajo manjšino. Virilista naj bi imenovala slovenska narodost-na skupnost, preko (še ne obstoječega) zastopstva ali drugače. Odklonilno stališče obeh strank je mogoče razlagati s tem, da imata obe na njunih kandidatnih listah za naslednje deželnozborske volitve slovensko govorečega kandidata oz. kandi- datko, tako da računata z večjim številom glasov kot pri prejšnjih volitvah. Kot smo poročali, je v zvezi z volitvami zelo aktivna tudi slovenska Enotna lista. Mlada EL je pretekli petek zaCela z zbiranjem podpornih podpisov za samostojno zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Tajnik EL Rudi Vouk pa je že pred dnevi napovedal, da bo EL - neglede na nadalj-nji razplet razprave o volilni reformi na Koroškem - na vsak način kandidirala pri naslednjih volitvah. Tretja knjiga P. Zablatnika CELOVEC - Poleg založbe VVieser se je v okviru 45. tedna knjige, ki je potekal pretekli teden v Celovcu, predstavila koroški publiki tudi celovška Mohorjeva založba.Vabila je na predstavitev tretje narodnopisne knjige dr. Pavleta Zablatnika, »ambasadorja slovenske narodne kulture na Koroškem, ki bo prihodnji petek obhajal svoj 80. rojstni dan. Knjiga »Volksbrauchtun der Karntner Slovenen« je napisana v nemščini in želi posredovati slovensko ljudsko kulturo in slovenske narodne običaje sosedu. Nastala je v sodelovanju s Slovenskim narodnopisnim inštitutom KKZ, katerega vodja je Alois Angerer. Med Častnimi gosti na predstavitvi je bil tudi celovški župan Guggenberger. KOROŠKA / VOLITVE SporvSPO zasenčil zborovanje , Ivan Lukan CELOVEC - Koroška socialdemokratska stranka je preteklo soboto na »Koroški konferenci« predstavila vseh 145 kandidatk in kandidatov, ki se potegujejo za poslansko mesto v koroškem deželnem zboru. Med kandidati je tudi koroška Slovenka Ana Blatnik, 35-letna učiteljica iz BilCovsa, katera nastopa kot kandidatka Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Blatnikova je po skoraj 20 letih prva slovenska kandidatka na listi SPO. Dokončna uvrstitev kandidatov na deželni kandidatni listi bo znana po tajnih volitvah znotraj stranke, ki bodo zaključene 11. decembra. Člani stranke imajo v tem volilnem postopku možnost, da si na okrajni ravni izberejo najboljše kandidate in kandidatke. Koroški socialdemokrati so s trenutno 17 poslanci najmočnejša frakcija v koroškem deželnem zboru, v deželni vladi pa ima stranka s štirimi elani absolutno večino. Glavni kandidat za naslednje volitve je predsednik stranke in sedanji namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy. Konferenco je moCno zasenčil konflikt med predsednikom stranke, Glavar Peter Ambrozy Ambrozyjem in njegovim strankarskim kolegom Rauscherjem. Medtem ko želi Ambrozy Rauscherjev odstop kot elan deželne vlade, se za Rauscherja bori komite, ki je zbral že nekaj tisoC podpornih podpisov. Med Ambro-zyjem in vodjo komiteja je zaradi tega prišlo do ostrega konflikta, katerega je na konferenci sicer uspelo omiliti, ne pa dokončno rešiti. Akcija v podporo Rauscherju teCe dalje, na konferenci pa se je tudi pokazalo, da nekateri delegati stranke niso zadovoljni z Ambrozyjem kot glavnim kandidatom pri naslednjih volitvah. DUNAJ / MLADINA SPO Integrativna milijarda za begunce iz BIH Za zaposlovalno politiko Igor Schellander DUNAJ - »Računati je treba s tem, da bo dobra polovica beguncev iz bivše Jugoslavije ostala daljši Cas, Ce ne celo za vedno, v Avstriji«, je dejal v petek na tiskovni konferenci Seppo Spranig, predsednik dunajske Mlade generacije v socialistični stranki Avstrije. Takšna prognoza, tako mladi politik, ni težka, saj večina beguncev prihaja iz BiH, kamor se nimajo kam vračati. Mlada generacija s tem v zvezi zahteva od zvezne vlade ofenzivno integracijsko in zaposlovalno politiko. »Ce je v preteklih dneh v avstrijski politični javnosti tekla beseda o milijardah za nove rakete in drugovrstno orožje za zvezno vojsko, potem mora biti tudi dovolj denarja in volje za važnejše stvari«, pravi Spranig. Organizacija mladih v socialistični stranki (- Mlada generacija je priznani korpus stranke in ni istovetna s socialistično mladino! -) zato zahteva »integracijsko milijardo«, ki naj bi jo vlada investirala v šolske, izobraževalne in poklicno-pospeševalne projetke za begunce. S tem v zvezi se je Spranig odločno izrekel proti ministru za socialne zadeve Hesounu, ki je nekaj dni pred tem najavil redukcijo kontingentov za tuje delavce v letu 1993. Namesto restriktivnih ukrepov bi bila bolj utemeljena ofenziva v zaposlovalni politiki: razširitev kontingentov za tuje delavce ter določitev minimalne plaCe z 12.000 šilingi. Povezano z resnimi protiukrepi proti podjetjem, ki »na Črno« zaposlujejo in izkoriščajo tujce, bi tako postopanje koristilo tako delovnemu trgu kot velikemu številu beguncev, ki trenutno nimajo ne kaj delati ne od Česa prav živeti. Konkretni predlogi Mlade generacije v SPO: Cimprej naj se uredijo teCaji nemščine za vse begunce ter priznanje njihovih (delovnih, šolskih) diplom, posebna šolanja za »problemsko skupino« tistih mladincev med begunci, ki niso veC šoloobvezni. Iz Celovca pa prihaja vest, da je koroški deželni glavar Čhristof Zernatto je ponovno pozval angleške oblasti, naj izstavijo vize 176 beguncem s Korenskega sedla. Zernatto je angleškemu notranjemu ministru sporočil, da begunci noCejo ostati na Koroškem, kjer so trenutno nameščeni, marveč želijo k sorodnikom v Veliki Britaniji. NOVICE Haiderjev referendum o tujcih - so nekatere zahteve protiustavne? DUNAJ - Notranje ministrstvo je odločilo, da bo referendum o tujcih, ki ga je vložila Haiderejva svobodnjaška stranka, od 25. januarja do 1. februarja 1993. Zahtevo za izvedbo referenduma je podpisalo potrebno število državnih poslancev (osem), med njimi tudi poslanec FPO iz Koroške. Nekateri poslanci socialdemokratske stranke so medtem stavili vprašanje po ustavnosti nekaterih zahtev, ki so zapisani v referendumu, predvsem prve točke, v kateri je FPO zahtevala, da »Avstrija ni imigracijska država«. Socialdemokratska ministrica za ženska vprašanja, Dohnal, pa je v nedeljo javno pozvala k bojkotu referenduma. Avstrijska podpora zahodni Slavoniji DUNAJ - Avstzrijski državni sekretar Kostelka je predal direktorju OZN Giacomelliju Cek v višini 13, 5 milijona šilingov za projekt v zahodni Slavoniji. Avstrijska vlada s tem podpira humanitarno iniciativo mednarodnih organizacij za zopetno naseljevanje hrvaških in srbskih beguncev, ki so morali svoje uničene domove zapustiti zaradi vojnih dogodkov. Akcija Al za spoštovanje človekovih pravic v bivši Jugoslaviji CELOVEC - Deželna organizacija »Amnesty inter-national« na Koroškem je sprožila podpisno akcijo za spoštovanje človekovih pravic v bivši Jugoslaviji. Podpise bodo posredovali delegacijam Mednarodne konference o bivši Jugoslaviji, ki poteka v Ženevi. Uspešna bilanca pevskega zbora Sele SELE - Predsednik pevskega zbora Sele Heribert Kulmesch ter zborovodja Roman Verdel sta na občnem zboru podala poročilo o uspešni dejavnosti selskih pevk in pevcev. Izpostavila sta veliko aktivnost elanov ter da je zboru po dolgih letih spet uspelo prirediti lastni koncert. Višek v novi sezoni bo praznovanje 40-letnice zbora. Na volitvah so elani potrdili predsednika Kulmescha in pevovodjo Verdela, podpredsednica je Marija Draže, tajnica pa Veronika Korotaj. Germana Jug pa je bila izvoljena v novi odbor kot zastopnica mladih pevcev. DUNAJ / STALIŠČE AMNESTY INTERNATIONAL DUNAJ / PO POŽARU V DUNAJSKEM GRAJSKEM DVORU HOFBURGU Nova zakonodaja o beguncih ne ustreza priznanim načelom Zaradi novega zakona je število azilantov v Avstriji znatno padlo Restriktivni zakon in birokracija otežkočata posege v korist beguncev Vzroki požara še niso znani Obnovo bo plačala dfiava DUNAJ - Avstrijski 6kon o azilu ne ustreza ec načelnim motivom in Niernicam o zaščiti zasle-QVanih. To je osrednja ^itika avstrijske sekcije r8anizacije Amnesty ‘Nternational (Al) pol leta P° Uvedbi novega zakona 0 azilu. Odkar je začel veljati ^k°n (junij 1992), se tevilo prošenj za azil j Vstriji radikalno zniža Nni v oktobru je bi ist 44 Prošenj, letos 5mesecu samo ra l ^en izmed glavn zlogov za tako nazad s Je> tako pravi general ®kretar Al VVolfgaj gner, je strašilni ucin izvedbi restriktiv: h jHtske zakonoda ~pdaten razlog ' traženje (zelene) meje : adiscanskem s pomoč Igor Schellander avstrijske vojske ter okoliščina, da vse tam zajete begunce takoj pošljejo v odgonski pripor. Deklarirana zamisel notranjega ministrstva je, meni Aigner, da begunci svojo prošnjo za azil v Avstriji vložijo v odgon-skem priporu, v katerem se dnevno nahaja veC kot 100 beguncev: postopek teče pod pritiskom, uradniki so slabo obveščeni o’ situaciji v deželah, iz katerih prihajajo begunci-azi-lanti, pripornikom ni omogočen stik ne s sorodniki ne s pravnimi zastopniki, postopek je ponavadi zaključen v naj dalj e treh dneh (drugod tak postopek traja teden in vec). Aigner: »V odgon- skem priporu ni mogoC pravičen postopek za ugotovitev upravičenosti azila! » Situacija se je, po njegovih besedah, za begunce zelo poslabšala: na dunajskem letališču begunce zaustavjajo že pred mejno kontrolo. V bodočem zakonu o tujcih je predvideno določilo, da bodo letalske družbe morale plačati po 20.000 šilingov kazni za vsakega potnika, ki nima urejenih dokumentov za vstop v Avstrijo. Z negativno odločitvijo v postopku o azilu prizadeti begunec izgubi pravico bivališča, v velikem številu primerov mu grozi deportacija ali v tisto KOROŠKA / Z MOHORJEVIM KOLEDARJEM državo, preko katere je pripotoval v Avstrijo, ali pa (v nemalo primerih) čelov tisto državo, iz katere je moral bežati. To pa je po besedah avstrijskega generalnega sekretarja Al jasen prekršek 33. člena Ženevske konvencije o beguncih, ki prepovedjo izgon beguncev v državo, v kateri so ob pravice begunca in v primeru deportacije v domačo državo celo v življenjski nevarnosti. Priziv proti negativni odločitvi avstrijskega azi-lantskega urada je sicer možen, ampak ne razveljavi prvotne odločitve Tako večina ljudi, ki je od junija dalje brez uspeha zaprosila za azil v Avstriji, Čaka na zaključek postopka izven avstrijskih državnih meja. KOROŠKA / NERAZUMLJIVE REAKCIJE V CELOVCU Izšla je bogata zbirka knjižnega daru Mohorjeve založbe za leto1993 .1 .— juijizn Ožbe za leto 1993. Cel»Ji*ni dar vsebuje k star- M°horjeve založbe Prev navadi povezuje Sle UemL!SeJ? meia' knjig0 rNonArL D1yalClh 0b reki K knibn T 6 d.0 Prvih povoj] telif rf. z oci v oči« kirgiške ^„-,1 mgiza Ajtmatova c bivši *|a stanu v Času revo VenskiZ’ te.r stvamo knjigo Trs ! koroški duši« j venjaka in Erwina Ringla. I990 °yoniji pa je knjižnen »pn, Pnložena še otroška sl šastno« (Klaus Baumgarta ^te£8”lkMo' Einspielerjeva nagrada priznanemu politologu dr. Antonu Pelinki je za koroško vodstvo Ljudske stranke »provokacija« Ivan Lukan CELOVEC Odlikovanje mednarodno priznanega avstrijskega politologa univ. prof. dr. Antona Pelinke z Einspielerjevo nagrado, je v koroški Ljudski stranki privedla do nerazumljivih reakcij. Harold Scheucher, deželni poslanec in bivši predsednik koroške Ljudske stranke, je v izjavi za tisk dejal, da gre za »provokacijo«, saj bo odlikovanje prejela oseba, »ki je spomin na velikega koroškega brambovca Hansa Steinacherja omadeževala ter predlagala, da bi nekatere koroške vojašnice poimenovali po komunističnih partizanih«. V pojasnilo: Hans Steinacher je bil eden vodilnih koroških nacionalsocialistov, v letih 1933 do 1937 vodja »Volksbunda za nemštvo v inozemstvu« ter po priključitvi Avstrije k Nemškemu rajhu postal tudi elan NSDAP. Einspielerjevo nagrado podelujeta od leta 1987 dalje Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza nemško govorečim osebnostim v Avstriji, ki imajo posebne zasluge za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Podelitev letošnje nagrade bo v petek, 4. decembra, ob 18.30 uri v prosvetnem domu »Sodalitas« v Tinjah. Na sliki politolog dr. Anton Pelinka. Ivan Lukan DUNAJ - Štiri dni po silovitem požaru v dunajski Hofburg strokovnjaki še vedno ne vedo za vzrok. Notranje ministrstvo je včeraj demantiralo vsa poročila, po katerih naj bi prišlo do požara zaradi okvare v elektriki. Kot možen vzrok se je spet pojavila varianta, da je bil požar vendarle podtaknjen. Zastopnik notranjega ministrstva je to varianto sicer označil kot »bolj neverjetno«, dunajska policija pa »ne izključuje ničesar«. Vsi pristojni skušajo potolažiti javnost s tem, da bo šele po odstranitvi vseh ruševin jasno, kaj je povzročilo požar. Medtem pa se je tudi začela razprava, kdo bo moral poravnati nastalo gmotno škodo, saj požar ni povzročil samo neprecenljive kulturne škode (popolnoma je zgorela Redutna dvorana iz 16. stoletja, poškodovani pa so tudi slavnostna dvorana v nacionalni knjižnici ter nekateri objekti španske dvorne jahalnice), marveč tudi gmotno škodo v višini ene milijarde šilingov. Dunajski Hofburg namreč ni bil zavarovan. Odgovor pristojnih: zavarovalna premija za vsa zgodovinska pomemba poslopja, ki so v posesti države, bi znašala letno približno 1, 5 milijarde šilingov, Cesar si država ne more privoščiti. Škodo in obnovitev pogorelega dunajskega dvora bodo torej plačali Avstrijci kot pridni davkoplačevalci... LJUDJE IN DOGODKI 16 Torek, 1. decembra 1992 NOVICE Na Japonskem narašča protest zoper ladjo s plutonijem TOKIO - Več deset japonskih protijedrskih skupin je včeraj vladi v Tokiu izročilo serijo peticij proti uporabi nevarnega radioaktivnega plutonija, medtem ko po vsej državi potekajo protestni pohodi proti “ekspediciji" ladje Akatsuki maru. Ladja, ki ima krovu 1, 7 tone plutonija, natovorjenega v Franciji in namenjenega japonskim centralam in raziskovalnim ustanovam, je včeraj obplula Rt dobre nade in se napotila proti Indijskemu oceanu. Japonski protijedrski aktivisti, ki so v nekaj dneh uspeli zbrati okrog 45 tisoč podpisov, zahtevajo ukinitev uporabe plutonija in torej prenehanje njegovega uvoza iz Evrope. Prevoz te nevarne snovi je sicer dvignil val protestov po vsem svetu. Minister Costa sprejme italijanske uslužbence EGS RIM - Minister za odnose z Evropsko skupnostjo Raffaele Costa bo danes v Bruslju sprejel 1840 Italijanov, ki deljo za Evropsko gospodarsko skupnost (na skupno Število 13.400 zaposlenih). Costa je pred srečanjem izdal tiskovno noto, v kateri ugotavlja, da Italijani predstavljajo 14 odstotkov vseh zaposlenih v evropskih institucijah in da so po številu pred njimi le Belgijci, sledijo pa jim Francozi, Nemci in Britanci. Podatek je na prvi pogled zelo pozitiven - pravi Costa - vendar se spremeni, Ce poleg številk upoštevamo vpliv in porazdelitev službenih dolžnosti: v tem primem so namreč Italijani sorazmerno najmanj zastopani na mestih z večjo odgovornostjo. Skratka, minister Costa namerava poseči proti penalizaciji italijanskih uslužbencev na evropski hierarhični lestvici, ki je po njegovem prepričanju nikakor ni mogoče pripisati manjši poklicni sposobnosti Italijanov. Južno Korejo buri skrivnost črne škatle SEUL - Južnokorejska vlada trdi, da je ena od Črnih škatel južnokorejskega letala, ki so ga leta 1983 sestrelili sovjetski lovci, popolnoma prazna, druga pa da vsebuje povsem nerazuljive magnetofonske zapise. Škatli je seulskim oblastem izročil ruski predsednik Boris Jelcin ob nedavnem uradnem obisku, pri čemer je izjavil, da je to vse, kar ostaja od zvočne registracije poleta boeinga družbe Kal, ki je bil z 269 potniki sestreljen v zrCnem proštom otoka Sahalin. Po prepričanju južnokorejske vlade sta škatli vsekakor doživeti “obdelavo": zapiski prve so biti izbrisani, druge pa presneti in “obogateni" z interferencami sproščanja statične elektrike. Dve od štirih kaset, ki jih škatla sebuje, naj bi biti med drugim presneti na vzvraten naCin. Predaja obeh črnih škatel je predstavljala enega najpomenljivejših trenutkov nedavnega Jelcinovega obiska v Južni Koreji, zato je hladna prha za seul-sko vlado še toliko neprijetnejša. Njen ambasador v Mosvi je medtem že zaprosil za sestanek z Jelcinovimi sodelavci, da bi razjasniti to čudno zadevo. Spadolinijevo sožalje ob smrti stilista Puccija RIM- Ob smrti svetovno znanega modnega krea-torja Emitia Puccija je predsednik senata SpAdoti-ni njegovi vdovi in potomcem poslal telegram, v katerem izraža najglobje in doživeto sožalje ob smrti “rasnega" Florentinca, ki je prispeval k širjenju univezalnih vrednot Firenc v svetu. Deset milijonov za »Chateau Yquem« CALAIS - V francoskem Calaisu so na včerajšnji dražbi iztržiti lep kup milijonov za nekaj steklenic žlahtnih vin slovitih letin. Rekord je dosegel bor-deaux “Chateau Yquem“ iz leta 1847, ki je bil prodan za 42 tisoč frankov ati 10 milijonov tir, medtem ko je isto vino iz leta 1857 in 1861 - vsa iz zasebnih zbirk - doseglo ceno 8 in 5, 2 milijona tir. ____AMSTERDAM / VZROKI NESREČE SO ŠE NEPOJASNJENI_ Mrtvi in ranjeni Pri amsterdamskem letališču se je iztiril lokalni vlak, ki je vozil delavce - Podobna nesreča že v soboto na istem kraju Mišnica že 40 let na odru Alja Košak LONDON - V londonskih gledaliških krogih so sinoči proslavljali posebno obletnico, to je 40 let nepretrganih predstav Mišnice (The Mousetrap) britanske pisateljice Agathe Christie. V 40 letih si je to igro oziroma kriminalko v Londonu ogledalo 9, 5 milijona gledalcev, gledališče pa je z njo zaslužilo več kot 21 milijonov funtov.Mišnica v londonskem St. MarthTs Theatre je tudi posebna turistična privlačnost in nekateri turisti prihajajo v London le zato, da si ogledajo to predstavo. Zato je predstava temeljito zaščitena. St. Martin’s Theatre je edino gledališče v Britaniji, kjer Mišnico lahko igrajo in čeprav so pravice za snemanje filma prodali že leta 1956, posebna klavzula v pogodbi dovoljuje predvajanje filma šele šest mesecev po zadnji predstavi v St. MarthTs Theatru. Predstavo Mišnice vsako leto obnavljajo in pri tem zamenjajo tudi igralce. Od premiere leta 1952 sta v sedanjih predstavah ostala le en naslonjač in stenska ura. Zgodovinarji še dodajajo, da so Mišnico začeli igrati v Londonu v letu, ko je umrl Stalin in Eisenhovver je postal predsednik ZDA, v 40 letih odkar, je na sporedu v Londonu, pa se je v Britaniji na oblasti zvrstijo devet ministrskih predsednikov.Kaj je skrivnost, da se je to delo tako dolgo obdržalo na londonskih gledaliških deskah, nihče ne ve. Agatha Christie (M je umrla leta 1976) je dejala: »Igra ni zares zastrašujoča in tudi ni prava komedija. Od tega je v njen vsega malo in to je tudi morda všeC veliki večini ljudi.« 9 AMSTERDAM - Pri največjem nizozemskem mestu se je včeraj zjutraj iztiril krajevni vlak, ki je peljal delavce na delo. Pri nesreči je bilo deset mrtvih, medtem ko je veC kot 30 oseb moralo na zdravljenje v bolnišnico zaradi bolj ati manj resnih poškodb. Iz poročila nizozemskega železniškega podjetja je razvidno, da je vlak vozil na progi Amsterdam Vlissingen (mesto leži v jugovzhodni Nizozemski) in da se je iztiril v neposredni bitiži-ni amsterdamskega mednarodnega letališča Schi-pol. Vzroki nesreče za sedaj še niso znani, Čeprav je že na delu preiskovalna komisija, ki bo morala ugotoviti, zakaj so se iztiriti prvi štirje vagoni ter se postaviti počez po tračnicah. Zanimivo je, da je do podobne nesreče na istem kraju, vendar na srečo brez hujših posledic, prišlo že v soboto. Na posnetku AP kraj nesreče neposredno po včerajšnji nesreči. LONDON / NAKAZAL Sl JE POSEBNO PODPORO Minister Lamont v viharju Pritiski na Johna Majorja, naj zamenja finančnega ministra LONDON - Težav je že tako veC kot dovolj, zato ne rabimo upraviteljev, ki ustvarjajo še dodatne. Tako nekako negodujejo podaniki velikobritanske-ga kraljestva, ki se pritožujejo nad početjem njihovega finančnega ministra Lamonta. Dodatne kritike na njegov račun je sprožila vest, da mu je ministrstvo odredilo posebno pomoč v višini 4.000 funtov, s katero bi delno kril stroške za odvetnika v aferi, ki je močno razburila in zabavala obenem širše občinstvo. Z drago odvetnikovo pomočjo je namreč Lamont kot lastnik stanovanja iz njega izgnal najemnico, ki se je teoretično in praktično posvečala spolni terapiji po vzorcu sado-mazohizma. Iznajdljiva spolna terapistka Sarah Dale (Foto AP) NEW YORK / DANES OBRAVNAVA NA SODIŠČU Spor Woody-Mia NEW YORK - Neusmiljeno kot vse televizijske brezkončne nadaljevanke se nadaljuje tudi medijski dvoboj med Woodyjem Allenom in Mio Farrovv, ki se bo danes prenesel v sodno dvorano. Prejšnji teden je beseda in slika s pomočjo televizijske oddaje mreže CBS»60 minutes«pripadla njemu, preko dnevnika New-sday pa mu sedaj odgovarja njegova nekdanja muza. V televizijski oddaji je Woody Allen med drugim povedal, da mu je Mia večkrat grozila, igralka z angelskim izgledom pa je prijateljem in znancem prepustila nalogo, da jo zastopajo. Glavna tema njihovih izjav je kočljivo vprašanje spolnega nad- legovanja male Dylan, ki sta jo posvojila režiser in igralka. Kot prvo pričevanje pristaši igralke navajajo izjave varuške, ki je pazila na številne Miine otroke 4. avgusta letos, ko je šla igralka s prijateljico po nakupih. V prostrani hiši v Connecticutu je bil na obisku tudi Woody Allen, ki se je dalj Časa zadržal prav z malo Dylan. Varuška nadalje zatrjuje, da je opazila dvojico v Čudnem položaju: deklica je sedela na kavcku, režiser pa je položil glavo na njena stegna. Zaradi tega dogodka je Mia Farrovv takoj vzrojila, že naslednji dan je najprej poklicala svojega odvetnika, nato pa še pediatrinjo. Mala Dylan je večkrat podrobno opisala dogodek, nazadnje tudi pred videokamero za kaseto, ki jo je Mia želela predstaviti kot dokazno gradivo proti režiserju. Woody Allen že od začetka javnega spora z Mio zatrjuje, da svoje posinovljenke ni nikoli nadlegoval, nikoli pa ni zanikal, da se je zaljubil v Soon-Yi. Režiserjeva glasnica Leslie Dari vztrajno pravi, da gre v zvezi s sedemletno Dylan za podla podtikanja. Prve dvome ° verodostojnosti trditev igralke naj bi sprožile 2® izjave specialistke, ki )e pregledala otroka in ki s° jo takoj nato odslovili' Miina odvetnica Eleanot Alter je na to odvrnil3' da so pediatrinjo odslovili, ker jo je plačeva režiser. Izberite svojega kandidata LDS v svoji volilni listi IZ KRIZE I. volilna enota 21. Matjaž Peskar, Jesenice 21. Evgenija Korošec, Radovljica 21. Jože Dežman, Radovljica 21. dr. Slavko Gaber, Škofja Loka, Kranj 21. Marija Pičulin, Kranj 21. Sašo Govekar, Kranj 21. Judita Belhar, Tržič 21. Zoran Thaler, Škofja Loka 21. Maksimiljan Lavrinc, Kamnik 21. dr. Bogomir Kovač, Idrija II. volilna enota 19. Jožef Školč, Tolmin 19. Jaša L. Zlobec, Piran 19. mag. Janez Jug, Izola 19. Jadranka Sturm Kocjan, Koper 19. Miran Bavčar, Koper 19. Davorin Terčon, Sežana 19. mag. Stanislav Prosen, Ilirska Bistrica 19. Bogdan Biščak, Postojna 19. Borut Bašin, Nova Gorica 19. Črtomir Špacapan, Nova Gorica 19. Edvard Oven, Ajdovščina IH. volilna enota 15. Maksimilijan Turšič, Cerknica 15. Roman Jakič, Vrhnika 15. dr. Miran Mejak, Ljubljana 15. primarij Dunja Piškur Kosmač, Ljubljana 15. dr. Pavel Gantar, Ljubljana 15. Davor Valentinčič, Ljubljana 15. Marko Golob, Ljubljana 15. Vika Potočnik, Ljubljana 15. Janez Kopač, Ljubljana IV. volilna enota 14. mag. Vinko Pintar, Kočevje 14. Miha Kozinc, Ljubljana, Ribnica 14. Metka Mencin, Grosuplje 14. Miha Jazbinšek, Ljubljana, Litija 14. Mile Šetinc, Ljubljana 14. Tone Anderlič, Ljubljana 14. Janez Jančar, Ljubljana 14. Jože Lenič, Domžale V. volilna enota 5. Ivan Jager, Šentjur pri Celju 5. Vinko Žgajner, Celje 5. Zdene Podlesnik, Celje 5. dr. Janez Zupanec, Žalec 5. Nikolaj Rožič, Žalec 5. Rade Rakun, Mozitje 5. Alojz Kovše, Velenje 5. mag. Herman Rigelnik, Velenje, Ravne na Koroškem 5. Peter Petrovič, Slovenj Gradec 5. Maks Sušek, Dravograd-Radlje VI. volilna enota 14. Boris Mužar, Cmomelj-Metlika 14. mag. Boštjan Kovačič, Novo mesto 14. Janez Dule, Trebnje 14. mag. Marjan Šetinc, Brežice 14. Branko Janc, Krško 14. Samo Hajtnik, Sevnica 14. Slavko Spiler, Laško 14. Miran Jerič, Hrastnik 14. dr. Janez Drnovšek, Trbovlje, Zagorje VII. volilna enota 18. Marjan Aralica, Šmarje pri Jelšah 18. mag. Dragan Černetič, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice 18. Tone Partljič, Maribor, Ruše 18. mag. Jože Protner, Maribor 18. Rudolf Moge, Maribor 18. Jasmina Vidmar, Maribor 18. dr. Davorin Kračun, Maribor VD3. volilna enota 19. mag. Janez Širše, Lendava 19. Branko Kukec, Ormož 19. mag. Pavel Sere, Ljutomer 19. Geza Džuban, Murska Sobota 19. Dane Kataiinič, Murska Sobota 19. Janez Erjavec, Lenart, Gornja Radgona 19. Bogomir Mesner, Pesnica 19. Bogomir Vaupotič, Ptuj 19. Gabrijel Berlič, Ptuj 19. Milan Jager, Ptuj SLOVENIJA. ZGOKAOUSPEHU Z glasom za LDS izberete jasen izhod iz krize. Zdaj je trenutek, ko moramo izbrati uspeh. Uspeh nam je potreben kot kruh. Uspeh zagotavlja Drnovškov vladni program, ki je: 1. ZANESLJIV Iz vrhunskih strokovnjakov, ki so sooblikovali vladni program, se je ustvarila trdna ekipa najboljših. Vsak med njimi je odprt za sprejemanje idej drugih, odločen pri zagovarjanju svojih in garač pri uresničevanju obojih. 2. MOČAN V njem so najboljše rešitve za oživljanje gospodarstva, ki bodo Slovenijo dvignile in jo postavile na trdne noge. 3. BOGAT Izkušnje in ideje svetovljanskega politika in izkušenega gospodarstvenika so oplemenitile tenkočutno poznavanje Slovenije, njenih razmer in priložnosti v svetu. 4. PODPRT Svet Evrope, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in druge mednarodne ustanove poznajo vladni program slovenskega razvoja in ga podpirajo. 5. SOCIALEN Obnovljeno gospodarstvo, partnerstvo Slovenije v svetu in oživljena gospodarska rast so osnovni pogoji za boljše življenje. Brez tega so vse druge obljube prazne. NELEVO KDEMBOUL ZNANJE Torek, 1. decembra 1992 BIOMEDICINA / POROZNA KOST SE ZLOMI 2E PRI NAVIDEZ MAJHNIH NEZGODAH NOVICE Kako z beljakovino zaustaviti napredovanje osteoporoze? Marjan Erjavec /■'j lavna pravljičarja brata Grimm sta ust-U varila lik čarovnice, ki je med otroki živ Se danes: Starka, oprta na Palico, majhna, zgrbljena, z velikim nosom in hudobnimi očmi živi sama v koci na robu gozda... Prav, boste porekli, gotovo sta se zgledovala po kaki resnični ženski. Sodobna medicina ve, da sta bila res dobra opazovalca in Popisovalca, da pa sta ubogi ženski storila velikansko krivico. S skoraj klinično natančnostjo sta Podala sliko bolnice, ki je v starosti postala žrtev osteoporoze, bolezni, ki Prizadene skoraj izključno ženske po menopavzi in z leti dobiva vse hujšo obliko. Gre za krhkost kosti, Za izplavljanje kalcija iz ujih pod vplivom celic, imenovanih osteoklasti (kostojedi). Te celice so sicer v njih navzoče vse življenje, vendar skupaj z °stoblasti, ki v nasprotju ž njimi kost gradijo, skrbijo za pravilno ravnotežje in trdnost skeleta in Se marsikaj drugega. Zlomljeno kost, denimo, Pomagajo zaceliti in žakrpati obe vrsti celic s skupnim delovanjem. In Se bi lahko naštevali. Zaradi spleta okoliščin P° menopavzi, ko zaradi je mm popuščanja funkcije jajčnikov, ženskam prične primanjkovati estrogenih hormonov, presnova v kosti izgubi ravnotežje. V njej prevlada učinek osteoklastov in kalcij prične iz njih izginjati, kost pa postaja vse redkejša, poroznejša. Odtod tudi njeno ime - osteoporoza. Posledice tega doga- janja so predvidljive. Porozna kost postaja vše krhkejša in se zlomi sprva že pri navidez majhnih nezgodah. Neroden korak na primer, in prelomil se bo vrat stegnenice. Rahel udarec, in pokala bodo rebra. Ko postaja izguba kalcija še večja, zadostuje že običajna obremenitev, pa se bodo vretenca začela treti. j—* animivo pri tem je, / da bolečina, ki £ J spremlja tretje takega vretenca, ni tako huda kot pri zlomu zdravega, navadno pa tudi ne povzroča nevroloških motenj. Strto vretence se stisne in zniža in osteo-blasti ga pokrpajo, tako da za silo opravlja svojo funkcijo. Kmalu pa se stre še eno, za njim tretje in tako naprej. Hrbtenica postaja vse krajša in se ukrivi v grbo. Ženska postaja sključena in te pogleda v obraz nekako postrani, od spodaj navzgor. Opira se na palico. Neprestana bolečina ji para živce, zato je veCno zlovoljna, z leti morda res hudobna, kot sta jo opisala brata Grimm. Tudi dolg nos in ušesa so posledica starostne akro-megalije. Ko se zaradi spopadanja hipofize z vse večjo insuficienco žlez z notranjim izločanjem poveCa raven rastnega hormona, zraste le tisto, kar lahko še zraste: nos in ušesa. Medicina je pri tej bolezni precej nemoCna. Ker sprva bolezen poteka neopazno in je ni mogoCe ugotoviti niti z rentgenskimi posnetki običajnih zvrsti, jo odkrije šele tedaj, ko se začnejo kosti lomiti in treti. To pa že zelo pozno, ker izgubljenega kalcija v kost ni veC mogoCe vrniti. Vsaj doslej se to še ni posrečilo. Proces je mogoCe le zaustaviti, s hormoni seveda, kar pa je dvorezno. Nekatere študije namreč kažejo, da dajanje Čistih estrogenov pri ženskah sproži raka na maternici in usluga utegne biti torej medvedja. Dovolj zgodaj pa je osteoporozo mogoCe odkriti le s posebno izotopsko napravo, osteoden-zitometrom, ki na zelo zanimiv način izmeri kalcij v kosteh kar v gramih na kvadratni centimeter. Vendar takih naprav ni najti za vsakim vogalom, niti vsake ženske po 50. letu ne moremo meriti kar vsako leto. Zaradi tveganja raka tudi dajanje estrogenov vsevprek ne pride v poštev. Medicina seveda bolezen proučuje, uspehi pa so skromni. Pred 15 leti leti so na primer odkrili, da je v vozlišču dogajanj encim z ime- nom katepsin L, ki ga izločajo osteoklasti in z njim raztapljajo podporno tkivo v kosti. Tudi drugih, žal obrobnih podrobnosti so odkrili kopico, bolezni pa vendarle ni mogoCe obrniti nazaj in znova vzpostaviti ravnotežje v kosti. In kaj ima s tem opraviti IJS, naš popularni Stefan oziroma Inštitut Jožefa Stefana? Kar precej. Pestre dejavnosti se dogajajo pod njegovo streho in nekatere med njimi imajo svetovni sloves. Med takimi je tudi raziskava skupin biokemikov, ki jo vodi dr. Vito Turk, trenutno tudi podpredsednik znanstvenega sveta na inštitutu. Med drugim jih je delo napeljalo tudi na študij neke beljakovine iz belih krvničk, ki so jo poimenovali katelin. Ugotovili so, da katelin blokira učinek katepsina L in onemogoči njegov razdiralni učinek, v kosteh. -|k -i-ovica, dostopna I \ | seveda le najožjim -L N specialistom, ki se ukvarjajo s takimi rečmi, je že pred dvema letoma naletela na odprte roke Nobuhika Katanuma, direktorja Znanstvenega inštituta univerze v Tokushimi na Japonskem, kjer so katepsin L tudi odkrili. Zaceli so eksperimentirati s kateli-nom, v laboratoriju seve- da, in to na kitovih kosteh. Izkušnje so spodbudne in japonski znanstvenik meni, da bi s to beljakovino morda vendarle lahko zaustavili osteoporozo. Te dni se je iztekel v ZDA simpozij o osteoporozi, kjer sta o svojih izkušnjah in okdritjih poročala tudi Katunuma in Turk. Kakšen je bil odmev na poročilo, še ne vemo, prav tako ne, kakšne bodo posledice. Vemo le, da so o odkritju poročale že 3. novembra iz Tokia italijanska agencija ANSA in dve japonski agenciji, pri nas je o tem pisalo le interno glasilo Novice IJS, povzela pa je tudi Republika. Suhoparno seveda, kot je pri dolgočasnih raziskovalcih že navada.Japonski partnerji Turkove skupine že pripravljajo »klinične« poskuse s katalinom, ki naj bi pokazali moC te beljakovine, za zdaj seveda še na živalih. Projekt namerava finansirati japonska industrija. Ce bo uspel, so se namenili katelin izdelovati industrijsko, s pomočjo genske rekom-binatorne tehnike, tako kot na primer zdaj že izdelujejo inustrijsko humani interferon, ki so ga prej dolga leta in mukotrpno pridobivali na transfuzijskih zavo- GERONTOLOGIJA Pravočasno pogovarjanje starostniki Meta Pentek Velikokrat se zgodi, da starostnik ne more veC živeti sam in se zato preseli k enemu od svojih °trok in njegovi družini. Tu lahko ostane le žacasno zaradi bolezni, morda Cez zimo, pogosto Pa za vedno. Prihod novega elana v družino vedno prinese spremembe. Potrebne je precej Potrpežljivosti, da se različni načini življenja Uskladijo in da se ne prilagaja vedno isti elan uružine. O nekaterih zadevah se je dobro pogojih takoj ob prihodu ali pa že prej. . Prostori so ena izmed njih. Uporaba kopalnice jf Zel° velikokrat vzrok za hudo kri. Zakaj ne bi asa, kdaj jo bo kdo uporabljal, določili že prej. e je le mogoCe, naj ima vsak družinski elan Otožnost zasebnosti (zakonska spalnica, soba starostnika). Potrebno se je pogovoriti tudi o razva-1OK primer’ kje se bo kadilo. Gbroki (njihov Cas in priprava) so zelo pogost zrok nesoglasij. Potrebno je uskladiti diete, ocne večerje morda zamenjati z lahkimi, se ogovoriti za locen obrok, dati gospodinji en Prosti dan ipd. oj9°kr° je, Ce starostnik in ostali elani družine sk' r^° Že razvPe socialne stike, saj so prijatelj-j 1 °onosi za vse zelo pomembni. Pameten je rafv.or o ločenih obiskih, saj z njimi starostnik živV^8- eno 0(* oblik svojega dosedanjega Pot *e-n?a' haremu prijatelju se lahko malo Pohval'*11 ^kritizira nove razmere. Ali pa jih U2J,ak° možnost potrebuje tudi družina. Zato Sa len?st> če hoče biti nekdo s svojimi prijatelji želi ’ ni umestna. Potrebno je tudi spoštovati doo° J0Cenih počitnicah in se dovolj zgodaj regft°V°r'tk kako to izpeljati. Gotovo ni prava boltoe’ Ce Se v Casu dopusta spravi starostnika v bole,1 ^lco P3 Ce starostnik z namišljeno D°TuH^° zadrži svojce doma. g0VQ 0 denarnih zadevah se je potrebno do-družin v- Starostnik mora nekaj prispevati v skladi*18*11 /ontk Vsota, ki jo prispeva, naj bo v Doh Z nie§ovimi sredstvi in potrebami, skih *° Ce starostnik pomaga pri gospodinj-Rleniu'^aV^*1’ ^ jih zmore in ga ne preobre-Poeov 6-°' Vprašati se moramo, ali se z njimi ne ko iim^^1110 tu(*i tedaj, ko smo že vse povedali, Poseg' nimamo veC kaj povedati. Takšni nasilni starost ^?tovo ne prispevajo dobremu počutju drugi nikov. Morda bo pri tem počasnejši kot dobregVeult*ar pa za družino naredil nekaj PripaH ■ mu k° dalo občutek zadovoljstva in Ve ijj te"!8d družini. Zanj je zelo pomembno, da d’ da ga družina sprejema in potrebuje. RAČUNALNIŠTVO / SE LEPŠE IN BOLJ UDOBNO IZPISOVANJE S »ŠTIRICO« Še bolj kakovostni izpisi novega razreda tiskalnikov Dušan Mernik eta 1984 je Hewlett-Packard poslal na J—ltrg svoj prvi laserski tiskalnik in z njim postavil nov standard pri tiskalnikih. Ločljivost 300 točk na palec je bila daleč nad vrednostmi, ki so jih omogočali matrični tiskalniki, kakovosten in hiter izpis pa je poslej ponujal številnim uporabnikom tudi nove možnosti, denimo namizno založništvo. Po teh tiskal- nikih je posegalo Čedalje veC uporabnikov, zlasti veliko so jih (in jih še) uporabljali pri pisarniškem delu, povsod tam, kjer sta hitrost obratovanja in ločljivost izpisa pomembni komponenti delovnih procesov. Od tedaj so se tehnični standardi zaceli neverjetno hitro spreminjati, tako da skoraj ni mogoCe veC slediti novim in novim generacijam strojne op- reme, ki se pojavlja na tržišču. Zmogljivosti so se večkrat multiplicirale, a nic manj tudi potrebe uporabnikov. -a jr-ilijonskih kupcev |\ /I teh in drugih JL V J.podobnih izdelkov, ki so se pojavili pozneje, pa tudi ta raven vse manj zadovoljuje, saj so vedno večje zahteve po še bolj kakovostnih izpisih. Zato so se pojavili proizvajalci, ki ponujajo možnost dograditve ali pa popolnoma nov razred laserskih tiskalnikov, ki omogoča ločljivost 600 toCk na palec. Po takšnem razvoju je bilo pričakovati, da bo najveCji proizvajalec laserskih tiskalnikov odgovoril z novim izdelkom, s katerim bi prekosil najbližje tekmece in to se je pred kratkim tudi zgodilo. Hewlett-Packard je zaCel prodajati nove serije laserskih tiskalnikov LaserJet 4, s katerimi bo po vsej verjetnosti ponovil uspeh pred leti ter veC milijonom uporabnikov LaserJet III, II in drugih modelov že v kratkem dodal stotisoce novih. Želje uporabnikov in HP LaserJet 4 Konstruktorji novega tiskalnika so pri izboljšavah sledili željam kupcev, ki so pričakovali izboljšano kakovost izpisa hitrejši izpis grafike in besedila pestrejšo izbiro pisav večjo zalogo papirja v tiskalniku možnost programske izbire različnih papirjev, formularjev boljšo podporo za mešana okolja (Macintosh, Unix) Nova Canonova tiskalna naprava (engine) omogoča 600 x 600 točk na palec (Resolution Enhan-cement, mikrofini toner) in tako bistveno prekaša prejšnjo vrednost 300 x 300, saj je število točk zdaj štirikrat večje. Veliko večjim zahtevam po preračunavanju točk so ugodili z novim mikroprocesorjem 20 MHz INTEL RISC 80960, k večji hitrosti pa prispeva hitrejši paralelni I/O z možnostjo dvosmerne komunikacije (tiskalnik bo lahko npr. sporočil, da ni papirja). Za večjo hitrost ima zasluge tudi optimiran kontrolni jezik tiskalnika, izkazali pa se bodo tudi kvalitetnejši gonilniki. S tem tiskalnikom so postavili tudi nov standard za rokovanje s papirjem. LaserJet 4 ima standardno dva vhoda za papir, univerzalno vodilo za 100 listov ter predal za 250 listov (dva tipa papirjev, obrazcev) ter izhodni predal za 250 listov. Z možnimi opcijami pa se še poveča število variant. ^-ftandardna velikost pomnilnika je 2 MB, l—zki je s 4 MB moduli razširljiv do 32 MB. Velike vrednosti so potrebne tudi zaradi 45 internih povecljivih tipografij (35 Intellifont, 10 TrueType). Za nas je koristna informacija, da že zdaj podpira 30 odstotkov šumnikov, obljubljajo pa, da bodo ti že v kratkem v vseh tipografijah. Poleg naštetega moramo omeniti še vtiCnico za dodatni font cartridge, možnost PostScript Level2 ter emulacijo Epsona. S takimi lstnostmi se bo t.i. tiskalnik Četrte dimenzije, ki je lažji, manjši in hitrejši od svojega slavnega predhodnika, prav gotovo uveljavil v številnih okoljih - MS DOS, Win-dows, OS/2 in Macintosh (verzija M). Zastopnik firme Hevvlett-Packard pri nas je Hermes Plus v Ljubljani. Mednarodno srečanje: Znanstvena in tehnološka politika za razvoj - izkušnje za manjše države LJUBLJANA - V prostorih Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti se je včeraj zaCelo tridnevno srečanje na visoki ravni o znanstveni in tehnološki politiki, zlasti o izkušnjah manjših držav na tem področju oziroma za države, ki šele uvajajo tržno gospodarstvo. Srečanje prireja Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Povabilu se je odzvalo veC kot trideset ministrov, podministrov, visokih predstavnikov različnih mednarodnih ustanov in drugih uglednih strokovnjakov za to področje, med njimi Filippo Maria Pandolfi, podpredsednik Komisije Evropske skupnosti, M. Abathi, predstavnik Generalnega direktorata UNESCO za znanost in drugi. Udeležence je pozdravil V. K. Dar, direktor mednarodnega centra v Ljubljani, in jim zaželel uspešno delo. Minister Peter Tancig je visokim gostom spregovoril o ciljih, usmeritvah in problematiki znanst-veno-tehnološke in raziskovalno-razvojne politike s slovenskih perspektiv. Nato je udeležencem govoril predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Obširnejši je bil tudi prispevek F. M. Pandolfija, ki je razgrnil politične in strateške poglede Evropske skupnosti na znanstveno in tehnološko politiko manjših držav srednje in vzhodne Evrope, A. Abtahi je pojasnil poglede UNESCO na prenos tehnologij, George Metakides, predstavnik Generalnega direktorata XIII ES (za informacijske tehnologije, telekomunikacije in inovacije), pa vidike sodelovanja pri prenosu informacijskih tehnologij.V slovenski delegaciji, ki jo vodi Peter Tancig, na srečanju sodelujejo še: Ciril Baškovič, namestnik ministra za znanost in tehnologijo, Miloš Komac in Brane Semolič, svetovalca slovenske vlade, Marjan Manfredo, direktor Urada za tujo tehnično pomoč in drugi. O srečanju bomo obširneje še poročali. Filippo Maria Pandolfi in Peter Tancig Slovenija pridruženka CEN in CENEliC LJUBLJANA - Slovenska komisija za elektrotehniko (SKE), ki jo je ustanovil Urad RS za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, je bila pred nedavnim sprejeta kot pridruženec Evropske komisije za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC). Odločitev so sprejele delegacije osemnajstih nacionalnih elektrotehniških komisij držav clanic Evropske skupnosti in EFTE na svoji 32. generalni skupščini. Status pridruženstva nam bo omogočil prevzem vseh evropskih standardov, ki jih sprejema CENELEC, v sistem slovenske standardizacije. Slovenski predstavniki bodo lahko sodelovali na sestankih tehničnih odborov, seminarjih in konferencah ter bodo prejemali vse dokumente organizacije. Tako je Slovenija postala šesti pridruženec CENELEC-a in se pridružila lani sprejetim Cehoslovaški federaciji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Turčiji. Doslej je ta agencija sprejela že približno 1200 standardov, veC kot 2000 pa jih je v postopku za sprejetje. Z vključitvijo v CENELEC, s pridruženstvom k CEN, ki je bilo sprejeto že 14. oktobra letos, ter članstvom v ISO in IEC smo se tako vključili v najpomembnejše mednarodne organizacije na področju standardizacije. Velika anizotropna toplotna prevodnost sintetičnih diamantnih plasti Sintetične diamantne plasti bi se lahko uporabljale za ladilne elemente v elektronskih napravah velikih moči, ki postajajo vse miniatumejše. Odvisnost toplotne prevodnosti od mikrostruk-ture polikristalnih diamantnih plasti ni znana; pri sobni temperaturi pa diamantni monokristali od vseh snovi najbolje prevajajo toploto. Z na novo razvito lasersko tehniko so nedavno izmerili toplotno prevodnost v smeri, ki je pravokotna na ravnino plasti, kar je z eksperimentalnega stališča precej zahtevno. Skupaj z že znanimi meritvami lastnosti plasti nudijo ti rezultati popolen opis likalne toplotne prevodnosti, za katero sta značilna precejšen gradient in anizo-tropija, povezana z neenakomerno zrnatostjo strukture. Preseneča, da je ponekod toplotna prevodnost take plasti kljub sipanju fononov na napakah kristalne mreže in mejah zrn vsaj tolikšna kot pri najkvalitetnejših diamantnih monokristalih. ŠAH / JUBILEJNO ZAMEJSKO PRVENSTVO V vodstvu Filipovič Zaključek v soboto Prvenstvo velja tudi za memorial Zlatka Jelinčiča Posnetek z lanskega zamejskega prvenstva v šahu (Arhivski posnetek) V soboto se je v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljevalo 10. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSSDI veljavno za šesti memorial Zlatka Jelinčiča. Na začasni lestvici vodi Filipovič s šestimi točkami, presenetljivo je izgubil le partijo z Borisom Fabjanom, na drugem mestu mu sledi državni kategornik Egon Pertot, ki je tokrat izgubil direktno srečanje s Filipovičem, presenetljivo pa je tudi remiziral z Jelinčičem. Tretje mesto si delita Pino Lakovič iz Gorice in odlični Drago Bajc iz Trsta. Medsebojni obračun je osvojil goriški mojster. Na peto mesto se je prebil mladi Jan Bed-naržik. IZIDI: 4. kolo: Fabjan-FilipoviC 1:0, Pertot-LakoviC 1:0, JelinčiC-Bosari 1:0, Bajc-Bed- naržik 1:0, Ukmar-Bene-detic 0:1. 5. kolo: Bene-detič-Fabjan 0:1, Bed-naržik-Ukmar 1:0, Bosari-Bajc 0:1, LakoviC-JelinCiC 1:0, FilipoviC-Pertot 1:0. 6. kolo: Fabjan-Pertot 0:1, JelinCiC-FilipoviC 0:1, Bajc-Lakovič 0:1, Ukmar-Bosari 1:0, BenedetiC-Bednaržik 0:1. 7. kolo: Bednaržik-Fabjan 1:0, Bosari-BenedetiC 0:1, LakoviC-Ukmar 1:0, Fili-poviC-Bajc 1:0, Pertot- * Dobri izidi se z madžarskimi Gabrijel Testi, ki je premočno s na 1.500 m z novim društvenim rekordom 4'18*' in tako izboljšal 24 let stari rekord Ivana FurlaniCa, ki je bil v tistih letih med Jelinčič remi. VRSTNI RED: Filipovič 6 točk, Pertot 5, 5, Bajc in Lakovič 5, Bednaržik 4, Bene-detiC in Fabjan 3, Jelinčič 2, 5, Ukmar 1, Bosari 0. Jubilejno 10. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSSDI se bo zaključilo v soboto, 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Zadnji koli bosta na sporedu ob 16.30, nagrajevanje pa bo ob 18.30. progaši v F-JK. Lastne rekorde Furio Pil lan v rneta z liu Im,m 12, 80 m oz. 12,40) kljub trenutnemu pomanjkanju specifičnega treninga ter David Bogateč in Simone Fakin, ki sta odpravila krstni nastop na 100 m ter zasedla tretje in četrto mesto. CORIUM IMPORT- EXPORT TRIE STE folST NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJSKI TURNIR V SARZANI Krasovi predstavniki osvojili dve drugi in dve tretji mesti Lara Posega 3. pri mladinkah Najboljše čaka podoben turnir 19. in 20. decembra V Saranzanu ob ligu-rijski obali je bil v soboto in nedeljo tretji namiznoteniški turnir za mladinske kategorije in je veljal za kvalifikacije na absolutno državno prvenstvo, ki bo maja maja prihodnje leto in na katerem bo lahko nastopilo 16 najboljših s kvalifikacijskih turnirjev. Turnirjev je pet, tekmovanje pa najprej poteka v skupinah po 4, prvi in drugi iz skupine pa se uvrsti v nadaljenje tekmovanje, ki se nadaljuje po izločilnem sistemu. V Saranzanu sta imala svoje predstavnike tudi Kras in Bor Cunja R.E. Med Kraševkami sta manjkali Vanja in Katja Milic, ki sta si z dosedanjim nastopi že zagotovili nastop na zaključnih turnirjih, ostali predstavniki pa so nastopali dokaj uspešno. Tako je Ivana Stubelj med narašCajnicami zasedla 2. mesto, medtem ko je bila Erika Radovič tretja. Med deklicami je 3. mesto osvojila Nataša Milič, Nina Milič pa ni prebrodila kvalifikacij v skupini, kjer je osvojila tretje mesto. Med fanti je bil Peter Santini tretji v svoji kvalifikacijski skupini in se ni uvrstil v šestnajstino finala, pri dečkih pa je Gorazd Milic osvojil drugo mesto v skupini, Krasovo prvo žensko ekipo čaka 19. in 20. decembra nov kvalifikacijski turnir nato pa je bil izločen v osmini finala. Krasovi predstavniki so nastopili tudi v dvojicah. Lep uspeh sta dosegli Ivana Stubelj in Erika Radovič, ki sta v svoji kategoriji zasedli 2. mesto, manj uspeha pa sta imeli Nina in Nataša Milic, ki sta izpadli že v prvem kolu, kar se je med fanti zgodilo tudi paru Peter Sancin in Gorazd Milic. Za Bor Cunja R.E. so pri mladincih nastopili Mitja in Marko Petelin ter Lara Posega. Marko se je prebil v nadaljevanje tekmovanja, kjer je izgubil v 16-tini finala, njegov brat Mitja pa se ni prebil Gez kvalifikacije in je zmagal eno samo tekmo. Več uspeha je imela Lara Posega, ki je med mladinkami osvojila 3. mesto. Trener Krasovk Matjaž Šercer je bil po turnirju zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Poudaril je, da je največji napredek pokazala Ivana Stubelj, ki trenira manj kot dve leti. Kvalifikacijskih turnirjev je pet, in sicer trije ločeni na severu in jugu, zadnja dva pa sta združena in na njih se dejansko odloCa o šestanjsterici, ki si pridobi pravico nastopa na absolutnem državnem prvenstvu za prihodnje leto. Kvalifikacijski turnirji pa Čakajo tudi prvo Krasovo žensko ekipo, in sicer 19. in 20. decembra, podobna naloga Čaka takrat tudi dva moška predstavnika. LESTVICE KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI DRŽAVNI KADETI IZIDI 6. KOLA Arte Go - Pall. Gorica 89:92 Bor Radenska - Stefanel 68:84 A.P. Udinese - Don Bosco 83:64 Latte Carso - Kontovel 95:92 Inter 1904 - Udine Basket 85:104 Italmonfalcone - Ricreatori 93:63 VRSTNI RED: A.P. Udinese in Stefanel 12, Italmonfalcone 10, Arte Go in Udine Basket Club 8, Don Bosco, Pall. Gorica 6, Bor Radenska in Kontovel 4, Servolana Latte Carso 2, Ricreatori in filter 1904 0. PRIHODNJE KOLO (5.12.): Kontovel - A.P. Udinese; Inter 1904 - Bor Radenska; Stefanel - Arte Go; Don Bosco - Italmonfalcone; Ricreatori -Servolana Latte Carso; Pall. Gorica - Udine Basket. DEŽELNI KADETI IZIDI 5. KOLA Don Bosco - Intermuggia 65:48 Sgt - Santos Autosandra 88:60 Breg - Libertas 55:80 VRSTNI RED: Sgt 8, Libertas in Don Bosco 6, Santos, Breg in Intermuggia 2. PRIHODNJE KOLO (5.12.): Santos Autosandra -Breg; Libertas - Ferroviario; Don Bosco - Sgt. NARAŠČAJNIKI IZIDI 6. KOLA Santos - Stefanel 43:85 Lega Nazionale - Bor Radenska 26:112 Don Bosco B - Inter 1904 76:53 St. Azzurra - Ferroviario A 26:161 Libertas - Ricreatori 61:106 Sokol - Don Bosco A 104:41 Servolana - Ferroviario B danes VRSTNI RED: Stefanel, Ferroviario A in Don Bosco B 12, Bor Radenska 8, Ferroviario B, Santos in Servolana 6, Inter 1904, Sokol, Don Bosco A in Libertas 4, Ricreatori 2, St. Azzurra in Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO (5.12.): Ricreatori - Sokol; Inter 1904 - Bor Radenska; Lega Nazionale - St. Azzurra; Don Bosco B - Santos; Libertas - Don Bosco A; Ferroviario A - Servolana; Ferroviario B - Stefanel. Obvestila SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira zimovanje v Bohinju od 26. 12.92 do 2.1.93. Možnost smučanja na Voglu in Kohli, udobna namestitev v penzionu, cene ugodne.Na razpolago je še nekaj mest. Prijave sprejema Frančko v večernih urah na tel.št. 200782. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih urah od 17.00 do 20.00. Tel: 51377. Stefanel boljši od borovcev Kontovel zamudil priložnost Odličen nastop Oberdana - Križman izreden: 34 točk Jan Budin je dal proti Boru Radenski 8 točk DRŽAVNI KADETI Bar Radenska - Stefanel 68:84 (34:46) BOR: Oberdan 13 (7:9), Vidali, Verri, Cupin 4 (0:2), Bandi, Porporatti, Palmisano, Giacomini 15 (2:2), Grbec 17 (2:2), Samec 19 (5:10); trener Martini. PM: 16:25. SON: 16. 3 T: Giacomini 1, Grbec 1. Borovci so se proti prvouvrščenemu Stefane-lu dalj časa borili enakovredno, Zal pa so občasno popustih in s tem dovolili gostom, da dosežejo odločilno prednost. Martini j evi fantje so v prvem polčasu celo nekaj minut vodili (25:19 najvišja prednost), zatem pa je v ospredje stopil bivši Kontovelov igralec Jan Budin, ki je s svojo izkušenostjo in značajno-stjo dvignil kvaliteto svoje peterke. Borovci so v drugem polčasu nadaljevali z nihajočim učinkom, kar je proti kvalitetnemu nasprotniku premalo, da bi se razlika ponovno znižala. V napadu so belo-zeleni občasno uspešno zaključevali kombinacije, tokrat pa sta ob rednem doprinosu Stefana Samca in Michela Grbca iztopala še Igor Giacomini in nadebudni Tom Oberdan (dve leti mlajši), ki je bil tudi po mnenju predsednika kluba Marina Ažmana najlepše presenečenje tekme. V vrstah Stefanela je bivši borovec Pavel Rustja dosegel 10 točk, Jan Budin pa se je »zadovoljil« z osmimi točkami. V prihodnjem kolu bodo borovci imeli opravka z eno izmed slabših ekip prvenstva, v gosteh pri Inter ju 1904. (VJ) Latte Carso - Kontovel 95:92 (88:88; 36:36) KONTOVEL: Križman 34 (7:10), A. Spadoni 12 (2:2), Žerjal 2, Colja 4, Cingerla 13 (4:6), Skerk 6 (0:2), Emili 12 (0:2), Černe 9 (3:7), Šuligoj; trener Vatovec. PM: 16:29. SON: 26. 3 T: Križman 1, Cingerla 1. Proti eni izmed slabših ekip prvenstva kadetov so Kontovelci po izredno izenačenem dvoboju potegnili krajši konec. Kljub izredni igri Pavla Križmana v napadu ter običajnemu doprinosu Angela Spadonija so Vatovčevi fantje imeli mnogo odvečnih težav v bitkah pod košema, saj sta se sodnika odločila za strog kriterij pri določevanju osebnih napak. Prav zaradi tega sta Marko Emili in Dean Černe igrala le še nekaj minut drugega polčasa, zatem pa sta v hitrem zaporedju morala dokončno na klop. Kljub volji do zmage in dobri igri Mateja Cin-gerle so domačini ostali našim stalno za petami, tudi tokrat pa se je vse odločilo šele v zadnjih sekundah tekme. Najprej so domačini izenačili, zatem pa je Kontovelcem pripadla zadnja uporabna žoga, met Križmana pa je tokrat bil neuspešen in izid je ostal izenačen (88:88). V podaljšku so igralci ekipe Latte Carso takoj povedli za 6 točk in tako zasluženo osvojili prvi dve točki prvenstva ob velikem razočaranju naših košarkarjev, ki bodo v 7. kolu gostili še nepremagano ekipo Udinese. (VJ) MLADINSKA KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI Lahki zmagi Bora (+ 96) in Sokola (+ 63) proti šibkejšim nasprotnikom Tom Oberdan (z žogo na lanski tekmi) je konec tedna uspešno igral s kadetsko ekip0 Lega Nazionale - Bor Radenska: 26:112 (14:61) BOR: Jagodic 16 (0:1), Požar 21 (1:2), Jogan 23 (1:2) Velinski 18 (0:1), Sancin 12, Uršič 12, Kovač 4, Stokelj 8; trener KreCiC. PM: 2:6. SON: 25. Borovi naraščajniki so proti najslabši ekipi prvenstva zlahka zmagali. Tekma je bila povsem enosmerna, kar priča že sam rezultat prve četrtine (34:4). Srečanje se je nadaljevalo v znamenju belo-zelenih in vsi prisotni so pričakovali le končni zvok sirene. Med posamezniki sta bila zlasti uspešna Devan Jagodic in Alberto Velinski, medtem ko se je trener KreCiC ob tej priložnosti celo odrekel Oberdanu, ki je tako okrepil vrste kadetov. Seveda so take tekme primerne le za trening, primerno pa bi bilo, da bi naši igrali bolj učinkovito tudi v srečanjih, ki bodo odločale o končnem vrstnem redu. Ob mnogih dvobojih, kjer je vprašljiva le končna razlika med postavama, bo treba torej počakati na tekmo proti Stefanelu in povratni srečanji proti Don Boscu in Ferrovia-riu za presoditi kako visoko bodo lahko Borovci segli v letošnjem prvenstvu. (M.J.) Sokol - Don Bosco A 104:41 (57:14) SOKOL: Pahor 9 (1:2), M. Starc, Rizzante 10 (2:4), Vidoni 6, Rustja 10, Jori 15 (1:4), Stoka 11 (1:2), Franko 9 (1:2), Ferlan 7 (1:2), B. Starc 11, TavCar 10, Pipan 6; trener Vatovec. PM: 7:16. SON: 12. 3 T: B. Starc 1. Proti mlajši postavi Don Bosca so i®1® Nabrežine! lahko nalo^j Sokolovci so sicer zalS li izredno motivira® ^ zlasti dobro pa so igr® obrambi. Tudi pod r ma sta Jori in TaV imela glavno bes6 Trener Vatovec (nadoi stil je Vascotta, odšel na s^už6eda vojaškega roka) je seV, je izkoristil priložnost, ^ na igrišče poslal dalj tudi tiste posameZ® ki občasno manj igraf gj, zadovoljili 80 PraZfRazlasti pa Vidoni in ° tej Upanje je, da s°.?Rili zmagi sokolovci Prl ja na samozavesti 1 bodo v nadaljeV ^0jj prvenstva igral1 učinkovito kot dos )j0 v prihodnjem kolu Nabrežine! lep0 P 0vZ' nost, da se dodatno P pejo na lestvici, fahrXe&' igrali proti ekip1 *lC tori. (M.S.) ŠPORT Torek, 1. decembra 1992 NAŠ INTERVJU / KOŠARKARSKI AS BENETTONA IZ TREVISA O SVOJI KARIERI POD OBROČI NOVICE Toni Kukoč: »Nastop v NBA sen vseh košarkarjev, ni pa vse...« TREVISO - Toni Kukoč ni bil ravno najboljše razpoložen med branjem italijanskega športnega dnevnika »Gazzetta dello šport«, ki je ocenil njegov klub Benetton z oceno zadostno za igro v prvih devetih kolih italijanskega prvenstva. »Benetton ima največji igralski potencial, toda kje je Kukoč? Na igrišču ga nismo opazili.« je med drugim pisalo v članku. Toni Kukoč počasi pije kavo in kozarec mineralne vode, v predverju elegantnega hotela v Trevisu, v srednjeveškem mestu, ki je lepo sprejelo najboljšega košarkarja Evrope, ki je bil z eno nogo že na poti za Chicago, kjer naj bi se pomeril z najboljšimi profesionalci na svetu. Po pogodbi dobi Kukoč letno 3.000.000 dolarjev; na razpolago ima razkošno stanovanje v centru mesta, dva avtomobila (eden je tudi za soprogo) ter osebnega fizioterapevta, ki skrbi za Tonija, kot bi bil njegov drugi oče; pred približno letom dni je odsvetoval operacijo na kolenskih Vezeh z besedami: »Poznam Tonija, operacija ni potrebna.« Treviso bi morala biti Kukočeva začasna postaja pred »velikim skokom« v States, v NBA ligo. Toda 18 mesecev po slovesu od Jugoplastike, je že skoraj očitno, da se NBA za tega neknjega igralca Jugoplastike vedno bolj oddaljuje. Tonija Kukoča lahko vsako jutro najprej srečate v kavarni »Trecento«, v starem mestnem jedru, med pitjem skodelice kave. Kot kaže, se v »Benettonovi domovini« Trevisu zelo dobro počuti. Ze same izjave (»Razmišljam o odhodu v Ameriko, vendar se moram o tem še pogovoriti z managerjem« ali pa »V Trevisu se odlično počutim«) kažejo, da še vedno ni dokončno odločil. Tudi stalne poškodbe so precej vznemirile vodstvo NBA ekipe Chicago Bulls. Te poškodbe niso bile hude, normalne poškodbe pač, ki se pojavljajo v košarki. Toda, kako bi Kukoč zdržal tako naporno prvenstvo kot je profesionalno prvenstvo v NBA ligi, ki zahteva odlično telesno pripravljenost in kjer se prvenstvene tekme igrajo vsake tri dni? Težko je poiskati pravi odgovor na to vprašanje, ki ga je načel tudi Michael Jordan, po tekmi med ZDA in Hrvaško na olimpijskih igrah letos poleti v Barceloni z naslednjo izjavo: »Od Kukoča sem pričakoval precej več toda kljub temu menim, da zelo dobro igra. Mogoče ni ravno v vrhunski formi, zdi se mi, da je bil precej nervozen.Toda sprašujem se: Kako bi zdržal tekme play-offa v NBA?« Dvomljivcev je mnogo (nihče ne postavlja pod vprašaj njegovo izjemno tehnično kvaliteto igre), vendar večina strokovnjakov meni, da »ameriškega« Kukoča ne bomo videli. To so seveda tehnična vprašanja, toda vmes je seveda tudi Kukočev osebni izbor življenjskega okolja ter tudi finančna vprašanja. Toni Kukoč bi v Chicagu zaslužil precej manj od tistega, kar mu danes nudi Luciano Benetton ali kot ga mnogi imenujejo »Berlusconi iz Veneta.« »V Trevisu sem se že takoj po prihodu zelo dobro znašel«, je začel svojo pripoved Toni Kukoč. Ljudje so zelo prijazni in gostoljubni, košarkarski klub pa bogat in odlično organiziran. Prvo sezono smo s štirimi novimi igralci osvojili naslov italijanskega državnega prvaka, za kar ima velike zasluge trener Skansi, ki kot jaz prihaja iz Hrvaške. Letošnje leto pa je bilo zame zares odlično, če pomislim, da smo osvojili naslov italijanskega prvaka ter s hrvaško reprezentanco olimpijsko srebrno medaljo. Ko smo bili v olimpijskem finalu po osmih minutah igre v prednosti pred ZDA (rezultat je bil 25:23 v korist Hrvaške) sva se s Draženom Petrovičem spogledala in si v mislih dejala: Saj vendar nismo tako slab nasprotnik...« »Nato je prišla na vrsto poroka, moji starši so se preselili v Italijo in tudi moje življenje se je s tem dogodkom spremenilo. Igrati v NBA ligi je cilj vsakega košarkarja, toda v življenju ne moreš misliti samo na kariero. Ameriški kolegi mislijo samo na denar. Oni so najbolj srečni takrat, ko vidijo svoje ime na vrhu lestvice najboljše plačanih profesionalnih igralcev. Toda jaz razmišljam drugače. Nikoli ne bi sprejel kakšne pomembne odločitve, ki zadeva tudi mojo družino, zaradi morebitnega večjega zaslužka, tudi če bi mi ponudili 200 ali 300.000 dolarjev več, če ne bi bil prepričan, da to ne bo preveč vplivalo na moje normalno družinsko življenje.« Benetton še skelijo zadnji porazi (najbolj poraz proti Real Madridu, pa tudi v italijanskem prvenstvu Benettonu ne gre vse tako, kot so mnogi napovedovali), Kukoč ima težave s hrbtom in lahko igra le, če mu pred tekmo vbrizgajo injekcije proti bolečinam, kar pa se krepko pozna pri igri samega Kukoča in celotnega moštva. »Ostali kolegi iz ekipe lahko odigrajo slabe in dobre tekme,« pravi Toni, »toda le Toni Kukoč mora vedno dobro igrati. Ce pa ne igram najboljše, čutim razočaranje ljudi, ki spremljajo našo ekipo. Na žalost pa med državnim prvenstvom, olimpijskimi igrami in tekmovanji v evropskih pokalih nisem imel možnosti počitka, zato sem zelo utrujen in to se pozna pri igri. Lani sem imel težave drugačne vrste; zelo sem trpel zaradi vojne v domovini in se nikakor nisem mogel stoodstotno koncentrirati na igro. Zdaj me muči hrbtenica. Bal sem se, da imam izrabljena vretenca, toda po zadnjih preiskavah so ugotovili, da na srečo ni nič hujšega.« Torej to pomeni, da je zdaj vse urejeno, da nimaš več težav? »Rad bi se vrnil v svoj rojstni kraj, kjer sem odrasel in kjer sem se naučil vse, kar znam. Razmišljam o otrocih iz mojega Splita: zanima me, ali se otroci spet normalno igrajo, kot sem se jaz s sovrtniki takrat, ko sem imel pet ali šest let. Igrali smo košarko, s staro raztrgano žogo. Ko smo zagledali avtomobile, ki so drveli mimp, smo se metali na tla in vpili: »Prihaja smrt!« ter se smejali reakcijam voznikov; takoj nato pa smo nadaljevali z igro. To je bila spontana igra, imeli smo veliko fantazije in iznajdljivosti. Prav ta fantazija in iznajdljivost me od tistih dni spremlja tudi v profesionalni karieri in moram priznati, da brez tega ne bi postal to, kar sem danes. Isto velja za Radjo, toda od ni imel veliko sreče, kajti igra v slabšem klubu, ki ni ravno vrhunsko organiziran. Prvo učno uro o košarkarski tehniki sem imel pri desetih letih. Moja mama je bila proti temu, da bi igral košarko, toda oče je vztrajal. No, mojo pot in tiste neverjetne uspehe v Jugopastiko v evropskih pokalih poznate. To je bila zlata, neponovljiva ekipa. Mislim, da se ti zlati časi hrvaške košarke ne bodo zlepa ponovili. Pred nekaj tedni smo igrali v Zadru tekmo za evropski Pokal. Presenetil me je sprejem gledalcev. Med tekmo so gledalci izžvižgali mene in trenerja Skansija, kar pa ni nič presenetljivega, ker je rivalstvo med Zadrom in Splitom poznana stvar. Toda ob koncu srečanja sva jaz in Skansi požela aplavz dolg najmanj tri minute, ko so nama podelili priznanje za srebrno medaljo v Barceloni. Na ta dogodek sem spomnil pred dnevi, ko smo v prvenstvu igrali proti ekipi Knorr iz Bologne, kjer igra bivši igralec beograjskega Partizana, Srb Danilovič. Nimam nikakršne osebne zamere, toda rekel sem mu, da ne bom nikoli pozabil na vse, kar je storila njihova vojska proti moji domovini. Ob koncu tekme sva se vseeno pozdravila in si rekla: »Ne govoriva več o vojni, raje se pogovarjajva o športu.« Ob koncu tekme sva si izmenjala majici. (FREEPRESS) KOŠARKA / 2. KOLO POKALA EVROPSKIH POKALNIH ZMAGOVALCEV Ljubljansko Smelt Olimpijo čaka drevi v Tivoliju izredno zahtevno srečanje s telavivskim Hapoelom V domači vrsti težav ne manjka, gostje pa ne skrivajo ambicij in napovedujejo igro na zmago speuP^J-ANA - Po. neu-košaA Stfrtu v evropski visok arsk* konkurenci, Ui n Pi°raz v prvem kolu tiv°5kolje vplival na Smeltov moštvo’ b° Ig ^hnipija drevi ob ttiošt, g0stila izraelsko Koš!rk° ■ Hapoel. nvod^lizTel Aviva so PreiQaSi d°T t6Sn° (73:7o-| t1. Zaragozo priPotovav Ubljano pa 80 2vecer ab že Y nedeli° tekme ’ T° današnje Vadi]. »odo dvakrat izraekki i kaže- imajo ^ova^karji V tem IlUbiri an]U letos večje Zelje on16’ tako da tudi P zmagi v Tivoliju gostje ne skrivajo. Mimogrede, v Istanbulu je njihov »sel« celo posnel nastop Ljubljančanov, sloviti trener Hapoela Ralf Klein pa bo sedaj skušal ugnati še naše košarkarje in jim tako skoraj v celoti zapreti pot v polfinale. Klein je bil prej dolgoletni trener Maccabija in izraelske reprezentance, nazadnje pa v podobni vlogi še v Nemčiji. Hapoel je bil lani vicešampion Izraela, letos pa je eden izmed nosilcev ekipe in igre bivši igralec sarajevske Bosne Dobraš, ki je pet let igral Jure Zorcic tudi v ZDA. V moštvu sta pričakovano še dva temnopolta ameriška košarkarja, najverjetneje dobra skakalca. Glede na približno poznavanje izraelske košarke se torej našemu prvaku drevi ne obeta repriza tekme SBA lige proti Triglavu, temveč bodo morali kljub novim »usmeritvam« in zmanjšanim ciljem letošnje sezone zelo paziti, da ne bo ponovnega poloma. Tivolsko moštvo je vse prej kot urejeno in v dobri formi, poleg »rezerviranega« Vilfana na igrišče še ne bo stopil poškodovani center Slavko Kotnik, kar je lahko zopet odločilno, žal v škodo Ljubljančanov. Zdi se, da ravno v času, ko bi moral biti Tivoli poln, Smelt Olimpija še nima svojih kriterijev in odnosa do širšega okolja. Čudno je, da je vodstvo kluba s trenerjem Sagadinom na čelu še pred mesecem dni razgrnilo mnogo višje in zanimivejše načrte, kot smo jim priča v zadnjem času. In kot da pred časom še niso vedeli za (tako) nujno menjavo rodov, ki bi sicer bila razumljiva in sprejemljiva, zdaj pa lahko ima seveda tudi drugačen priokus in značaj. Kako je prišlo do tako nenadnega zasuka pri profesionalnem klubu in kje so pravi vzroki, na to bržčas evropska klubska konkurenca ne bo dala odgovora. Treba je igrati na zmago in uvrstitev med najboljše štiri, z mladimi ali »starimi«, vse drugo so lahko zgolj špekulacije in skrivanje za drugačnimi načrti (menjava rodov). Vstopnice za današnjo tekmo so 700 (vzhod) in 500 (zahod) tolarjev, za gledalce so pripravili lepe nagrade pokrovitelja, Bresta iz Cerknice, v odmoru pa bodo tudi nastopili plesalci PK Urška iz Ljubljane. Za kaj potem ne bi vse poti drevi vodile v Tivoli? Drugi pari 2. kola pokala pokalnih zmagovalcev - skupina A: CSKA - Zaragoza, Broceni - Efes Pilsen; skupina B: Benfica -Slobodna Dalmacija, Hapoel Galil Budivelnik, Aris Cholet. Hauptman ni v formi Pemilla z napako ob zmago PARK QTY - Smučarke je v zvezni državi UTAH pričakalo sončno nedeljsko jutri, povsem drugačni pogoji kot v soboto na veleslalomski tekmi. Čez noč je zapadlo nekaj novega snega, ki so ga organizatorji odstranili s proge, tako da so bili pogoji odlični. Ze na prvi progi, imela je 50 vratc, se je izkristaliziral krog favoritinj, najhitreje je smučala Pemilla VViberg, ki si je prismučala dobri dve desetinki prednosti pred Američanko, lokalno junakinjo Julie Parisien, v boju za zmago pa sta bili še Karin Buder, avstrijska veteranka in Analise Coberger. Novozelandčanka se je letos ubadala s finančnimi težavami. Manjkalo ji je več kot 50.000 dolarjev v proračunu za letošnjo sezono. »Ne vem kakšni bodo rezultati, kajti trening sem morala zaradi pomanjkanja denarja večkrat prekiniti«, je blondinka, ki večji del leta preživi v Avstriji v St. Antonu na Tirolskem, tarnala pred prvimi tekmami. No strah je bil odveč, očitno je v odlični formi. Tudi Slovenci smo pričakovali veliko, Nataša Bokal je startala v prvi jakostni skupini (št. 8) in smučala dobro. Prvo vožnjo je končala na devetem mestu, Urška Hrovat pa še čuti poškodbo, ki jo je dobila na treningu pred tednom. Sicer se je silovito pognala s starta, vendar je bila na progi le deset sekund, nakar ji je pred vstopom v edino strmino spodrsnilo in njenega nastopa je bilo konec. Tudi na drugi progi, ki je imela vratca več, torej 50, je Nataša pokazala, da je za njo dober trening. Kot kaže je kar prav, da se je odločila za svoj program. Se za eno mesto je izboljšala svojo uvrstitev in na koncu pristala na osmem mestu, kar je zagotovo vzpodbuda pred nadaljevanjem tekmovanj za svetovni pokal v ZDA. Razplet za zmago se je začel šele z vožnjami najboljših dveh. Julie Parisien, ki jo je bučno pozdravljalo in bodrilo več kot 10.000 gledalcev ob s soncem obsijani drugi progi, je smučala odlično in skoraj za sekundo prehitela do tedaj vodečo Cobergerjevo, ki si je s tem zagotovila najmanj tretje mesto. Le za las, kajti vsi smo pozabili na ponesrečen nastop Vreni Schneider na prvi progi, ko je končala na repu trideseterice. Pemila VViberg je zastavila odločno, pri vmesnem času je imela še veliko prednosti, pravzaprav jo je celo povečala, nato pa je izgubila ritem v vertikali. »Povsem sem se zmedla, izgubila hitrost, v zadnjem, položnem in kratkem delu pa ni bilo moč ničesar nadoknaditi«, je tarnala po prihodu v cilj, ko je za tri stotinke zgrešila zmago. No, Vreni Schneider je z najboljšim časom drugega teka opozorila, da ji lahko le spodleti, nikakor pa je ne smemo odpisati. S četrtim mestom je rešila čast švicarskega smučanja, kajti Von Griinigenova je bila po prvi vožnji le 30., na koncu pa 23. Najboljša Avstrijka spet ni bila Kronbergerjeva, pač pa Karin Buder, ki si je s Katarino Anderson delila peto mesto, Petra pa je vseeno lažje zadihala. Po včerajšnji polomiji v veleslalomu, ko je končala na 35. mestu, je bila v slalomu sedma, le osem stotink pred Natašo. Rezultati: 1. Parisien (ZDA), 1, 18.63; 2. VViberg (Sve), 1, 18.66; 3. Coberger (N. Zel), 1.19, 59; 4. Schneider (Svi) 1.19, 91; 5. Buder (Av) in Andersson (Sve) 1.19, 93; 7. Kronbeiger (Av) 1.20, 01; 8. Bokal (Slo) 1.20, 09; 9. Galizio (Ita) 1.20,15; 10. Kollerer (Av) 1.20, 29. UEFA pristaja na razširitev števila moštev na EP? ISTANBUL - Generalni sekretar UEFA Gerhard Aigner je med zasedanjem izvršnega odbora te organizacije v Istanbulu potrdil, da se zavzemajo za razširitev sklepna faze evropskih nogometnih prvenstev od sedanjih osem na 16 moštev, to pa zato, da bi omogočili sodelovanje vseh najboljših moštev, delno pa tudi zato, ker se je število članic UEFA po političnih spremembah na Vzhodu povečalo na 50. V primeru, da bi na EP nastopilo 16 moštev, bi sestavih štiri skupine s štirimi moštvi, nato pa odigrali četrtfinalne in polfinalne tekme. Aigner je tudi dejal, da delovna skupina preučuje načrt o povečanju števila vpisov v pokal UEFA na 96 moštev. Odbojka: Misura iz Milana svetovni klubski prvak TREVISO - Svetovno klubsko odbojkarsko prvenstvo v Villorbi pri Trevisu se je končalo z nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo zmago Misure iz Milana, ki je na tem tekmovanju zmagale že pred dvema letoma. Vodstvo Sisleya iz Trevisa je na čelu s sponsorjem Gilbertom Benettonom odlično pripravilo sklepni turnir, da bi domača šesterka le požela vidnejši mednarodni uspeh. Polfinlana tekma je pokazala, da so nezadržni nizozemski tolkač Ronald Zvverver in tovariši na dobri poti, da osvojijo svetovno klubsko lovoriko. Sklepni obračun z Mišino je pokazal, da varovanci trenerja Montalija v odločilnih razpletih srečanj ne znajo zaigrati, kot bi bilo potrebno. 2e sam podatek, da je bil njihov podajač Tofoli imenovan za najboljšega podajača, Zvverver za tolkača, njegov rojak Posthuma za blokerja in Bernardi za najboljšega igralca, pove, da ima Sisley odlične posameznike, ne pa zmagovite ekipe. Sisley je še posebej razočaral v zadnjih dveh nizih, v katerih je osvojil samo po 7 točk. Pri Misuri pa sta se izkazala kapetan italijanske reprezentance Andrea Lucchetta in Brazilec Tande. V malem finalu je grški 01ympiakos premagal lanskega dobitnika pokala Messaggera iz Ravenne, pri katerem pa je bil odsoten poškodovani tujec Giovane Gavio. Rezultati finalnih tekem: za 3. mesto -01ympiakos - Messaggera 3:0 (15:6, 17:16, 15:7), za 1. mesto: Sisley - Misura 2:3 (7:15, 15:12, 15:9, 7:15, 7:15). V Južni Afriki čakajo Maradono JOHANNESBURG - »Diego Maradona bo najbrž prihodnje leto nastopil z argentinsko reprezentanco v Južni Afriki na dveh prijateljskih tekmah«, tako je včeraj izjavil generalni sekretar južnoafriške nogometne zveze Stix Morewa. »Leto 1993 bo zelo pomembno za južnoafriški nogomet, saj bodo poleg argentinske reprezentance pri nas igrale še številne druge priznane ekipe,« je še dejal Morevva. Torek, 1. decembra 1992 ŠPORT LESTVICE ODBOJKA / MLADINCI NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / DEKLICE IN DEČKI MLADINSKA ODBOJKA MLADINCI IZIDI 11. KOLA: Bor Furlani - Sloga 0:3, Prevenire - Nuova Pallavolo 3:2, SanfAndrea - Pallavolo Trieste 0:3, Volley club TS - Zaule Rabuiese 3:0. VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 22, SanfAndrea in Sloga 16, Volley Club in Prevenire 10, Nuova Pall-lavolo in Zaule Rabuiese 6, Bor Furlani 0. PRIHODNJE KOLO: Bor Furlani - Volley Club TS, Zatrle Rabuiese - SanfAndrea, Pallavolo Trieste -Prevenire, Sloga - Nuova Pallavolo Trieste. MLADINKE IZIDI 9. KOLA: Koimpex - Altura 3:0, Virtus - Bor Friulexport sinočnja tekma, Prevenire - CUS Trst 0:3, Sgt - SanfAndrea 3:0, Breg ni igral. VRSTNI RED: Bor Friulexport in Koimpex 14, Altura Omse 12, Sgt 10, Virtus 8, Breg in CUS 4, Prevenire in SanfAndrea 2. (Bor Friulexport in Virtus imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Sgt - Cus Prevenire, Prevenire - Breg, Virtus - Altura, SanfAndrea - Koimpex, Bor Friulexport je prost. DEČKI IZIDI 2. KOLA: Nuova Pallavolo - Cus Prevenire 3:0, Rozzol - Volley club 0:3, Sloga - Pallavolo Trieste 3:0, Bor Furlani ni igral. IZID 3. KOLA: Bor Furlani - Pallavolo Trieste 3:0. VRSTNI RED: Sloga, Bor Furlani in Nuova Pallavolo 4, Volley club 2, Cus Prevenire in Pallavolo Trieste 0, Rozzol -2. PRIHODNJE KOLO: Bor Furlani - Pallavolo Trieste včeraj, Cus Prevenire - Rozzol, Nuova Pallavolo - Sloga (jutri ob 20.30 v šoli Zandonai). DEKLICE IZIDI 2. KOLA: SanfAndrea - Sloga Koimpex 0:3, Sokol - Orna 0:3, Club Altura - Ricreatori 0:3, Cus Prevenire - Bor Friulexport 1:3, Virtus in SGt nista igrala. IZIDI 3. KOLA: Sgt - Bor Friulexport 0:3, Orna . Virtus 3:1, SanfAndrea - Cus Prevenire 1:3, Sloga Koimpex - Sokol 2:3. VRSTNI RED: Orna 6, Bor Friulexport, Cus Prevenire in Ricreatori 4, Sgt, Sloga Koimpex in Sokol 2, Club Altura, SanfAndrea, Virtus 0. PRIHODNJE KOLO: Sokol - SanfAndrea (5.12.) Virtus - Sloga Koimpex (6.12), Club Altura - Orna, Bor Friulexport - Ricreatori (danes ob 19.30 na stadionu 1. maj), Cus Prevenire - Sgt. MLADINSKI NOGOMET DEŽELNI MLADINCI IZIDI 10. KOLA: Juventma - Lucinico 4:1, Ronchi -Costalunga 1:1, Itala San Marco - Monfalcone 2:0, San Giovanni - San Canzian 4:0, Trivignano - Primorje 2:0, Fortitudo - Union 91 4:0, San Luigi -San Sergio 1:1, Pro Gorizia - Cormonese 3:0. VRSTNI RED: Ronchi in San Luigi 15, Costalunga 14, Itala San Marco, San Giovanni in San Sergio 13, Cormonese in Pro Gorizia 12, Union 91 in Trivignano 9, Juventma 8, Lucinico 6, Monfalcone 5, San Canzian 4, Primorje in Forjitudo 3. Slogašem tudi povratni derbi Mladinke Koimpexa že najmanj 2. ? Bor Furlani - Sloga 0:3 (3:15, 9:15, 8:15) BOR FURLANI: Furla-nič, Domio, Šušteršič, Pertot, Pieri, Smotlak, Cuk, Talotti, Berto, Sancin. SLOGA: Miot, Strajn, Spetič, Micalessi, Marc, Germani, Radetti, Veljak, Volčič, Metlika, Kralj. Tudi v povratnem derbiju so močnejši in starejši slogaši prepričljivo zmagali, a borovci so se jim še kar dobro upirali, posebno v zadnjih dveh setih, v katerih pa so zgrešili preveč servisov. Trenerja sta uvrstila na igrišče skoraj vse razpo- ložljive igralce. Prvenstvo se za obe šesterki končuje. Neizkušeni borovci so pri dnu lestvice, po nekaj spodrsljajih pa so slogaši izgubili vse možnosti, da bi se še potegovali za najvišje mesto. MLADINKE Na vrhu sta Bor Friu-lexport in Koimpex, vendar so borovke še edine nepremagane. Koimpex - Altura 3:0 (15:7,15:7,15:7) KOIMPEK: Brisco, Brišnik, Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Milič, Novakovič, Spacal, Starc. Ta tekma je praktično odločala o drugem mestu, saj sta obe ekipi doslej izgubili samo proti Boru. Igralke Koimpexa so dokazale, da Alturo prekašajo v vseh elementih. Bolje so servirale, branile in napadale, pa tudi njihova skupinska igra je bila boljša od nasprotnikove. Če k temu dodamo še veliko voljo slo-gašic do zmage, je takoj jasno, da jim uspeh ni mogel uiti. Altura je bila v vodstvu le v prvem setu s 7:2, delni izid 13:0 v korist slogašic pa je takoj pokopal vse upe gostij. (Inka) Derbi mladincev Bor Furlani - Sloga je gladko pripadel gostom (foto Ferrari) Važen uspeh borovk proti nevarnemu Cusu Dekleta Koimpexa vsekakor niso zadovoljila - Včerajšnji derbi v Repnu osvojil Sokol - Dečki oboji nepremagani DEKLICE V minulem tednu so odigrali pare tako 2. kot 3. kola, iz nam neznanih razlogov pa so bile tekme slednjega na sporedu pred tekmami 2. kola. Kakorkoli že, od naših treh ekip je za zdaj nepremagan le Bor Friulexport, ki je z zmago na sobotnem gostovanju pri neugodni ekipi Cus Prevenire tudi okrepil svojo vlogo favorita. Včerajšnji derbi v Repnu pa se je končal z zmago Sokola proti Slogi. SanfAndrea - Sloga Koimpex 0:3 (5:15, 5:15, 13:15) SLOGA KOIMPEK: Gibi, Criti, Grgič, Kocjančič, Kufersin, Menucci, Novakovič, Strekelj, Tensi. V svojem drugem nastopu so slogašice prvič zmagale in to dokaj gladko. Veliko vlogo je na tem srečanju odigral oster servis, s katerim sta ekipi nizali točke. Pri tem pa so bile boljše slogašice. Izenačen je bil le tretji set, v katerem so naše igralke po lahko zmagi v prejšnjih dveh nekoliko popustile, domačinke so že povedle 13:10, odločna reakcija pa je izid obrnila v korist naših deklet. (Inka) Cus - Bor Friulexport 1:3 (5:15, 7:15, 15:5, 14:16) BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Pernarcich, Sacca, Bezenšek, Mamo-lo, Gruden, Faimann, Dolhar, Zadnik, Flego. Borovke bi morale zmagati s 3:0, toda po lahko dobljenih prvih dveh setih in začetnem vodstvu 5:1 v tretjem setu, so povsem popustile in nasprotnicam dovolile, da so dobile tretji set (do konca seta borovke niso osvojile niti točke). V četrtem so tudi resno ogrozile zmago plavih, saj so stalno vodile (8:4, 13:9, 14:12), na koncu pa je le prišla do izraza premoč borovk. Velja povedati, da so plave delovale precej neuigrano in storile preveč napak, nasport-nice pa so se izkazale s požrtvovalno igro v obrambi. Sokol - Orna 0:3 (8:15, 8:15,11:15) SOKOL: Švara, Rade-tič, Semec, Vižintin, Sosič, Antonič, Kobal, Kralj, Brisceh, Udovič. To je bil prvi letošnji nastop sokolovk in lahko rečemo, da so Nabrežinke dobro prestale preizkušnjo. Nasprotnice so bile namreč tehnično boljše, a sokolovke so se dobro borile in se niso vnaprej vdale. Morda bi lahko le bolje izkoristile Semčevo v napadu. Nastopile so vse igralke in vse dobro opravile svojo dolžnost.Sloga Koimpex - Sokol 2:3 (15:8, 2:15, 8:15, 15:9, 7:15) SLOGA KOIMPEX: Criti, Gibi, Franco, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Marucelli, Novakoivč, Sosič, Strekelj, Tensi. SOKOL: Švara, Rade-tič, Semec, Visintin, Sosič, Antonič, Kobau, Kralj. Tekma je trajala kar dve uri, vendar ni bila posebno kakovostna zaradi odločne premoči servisov nad sprejemom. Igra je bila vsekakor napeta in izenačena, sokolovke pa so bile v tie breaku bolj prisebne. (Inka) DEČKI V tem prvenstvu so doslej odigrali dve koli, slogaši, ki štartajo kot glavni favoriti, pa so dvakrat že zmagali s 3:0. Nepremagan je tudi Bor Furlani, ki pa je krstni nastop (uspešno) opravil v bistvu včeraj popoldne, saj je prvo tekmo dobil brez boja, v drugem kolu pa je bil prost. Sloga - Pallavolo Trieste 3:0 (15:2,15:2,15:4) SLOGA: Drasič, Germani, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Plesničar, Volčič. Tudi v drugi tekmi slogaši niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. O tekmi, ki je trajala le nekaj več kot pol ure, res ni veliko povedati, saj so prav vsi slogaši v vsem prekašali mlade tržaške vrstnike. (Inka) Bor Furlani - Pallavolo Trieste 3:0 (15:13, 15:6, Borovka Tanja Pitacco 15:10) BOR FURLANI: Furla-nič, Domio, Šušteršič, Furlani, Pertot, Smotlak, Cuk, Talotti, Sancin, Pieri. Borovci so v anticipira-ni tekmi 3. kola proti Pal-lavolu Trieste s svojim nastopom povsem zadovoljili. Nekaj težav so imeli samo v prvem setu, v katerem so igrali premalo odločno in samozavestno. Končnica seta je bila zelo razburljiva. Gostje so povedli s 13:11, borovci so izenačili, po sedmih menjavah servisa pa tudi dosegli odločilni dve točki. Uspeh je plavim vlil precej samozavesti, igrali so bolj sproščeno in v preostalih dveh setih povsem nadigrali nasprotnika, na igrišče pa so stopili skoraj vsi. NOGOMET / DEŽELNI MLADINCI IN ZAČETNIKI NOGOMET / PRVENSTVO NAJ MLAJŠI H POKRAJINSKI MLADINCI IZIDI 9. KOLA: Zaule - Olimpia 0:1, Chiarbola -Domio 0:1, Campanelle - Muggesana 1:0, Zarja Adriaimpex - Portuale 2:5, Opicina - Edile Adriatica 0:0, Ponziana - s. Andrea 4:1, Don Bosco prost. VRSTNI RED: Ponziana 15, Edile Adriatica in Opicina 12, Olimpia 11, Portuale 10, Domio 9, Chiarbola in Muggesana 8, Zarja Adriaimpex 7, S. Andrea 5, Don Bosco in Campanelle 4, Zaule 1. NARAŠČAJNIKI IZIDI 10. KOLA: Primorje - Ponziana 0:3, Fortitudo - S. Andrea 1:2, Portuale - Don Bosco 6:1, Campanelle - San Sergio 0:0, CGS - Montebello 4:3, Esperia - Chiarbola prek., San Giovanni - Zaule 6:0, Olimpia prosta. VRSTNI RED: Olimpia 16, S. Adnrea 15, San Sergio 14, Portuale 13, Ponziana 12, Primorje 11, San Giovanni 10, Campanelle in CGS 7, Chiarbola 6, Montebello in Zaule 5, Esperia 4, Don Bosco 2. ZAČETNIKI Skupina A IZIDI 6. KOLA: S. Giovanni A - Don Bosco 8:0, Montebello - Portuale 1:3, Muggesana - Ponziana 1:2, Chiarbola - Roianese 2:0, Triestina A - Zarja Adriaimpex A 6:0, Esperia - Fortitudo 0:1. VRSTNI RED: Triestina A in San Giovanni A 12, Portuale 10, Ponziana 8, Muggesana, Chiarbola in Roianese 6, Zarja Adriaimpex A 5, Fortitudo 3, Don Bosco 2, Montebello in Esperia 1. Skupina B IZIDI 6. KOLA: Triestina B - San Giovanni B 5:1, Costalunga - San Luigi 1:3, S. Andrea - Opicina 0:3, Zarja Adriaimpex B - Domio 4:0, CGS - Fani Olimpia 0:10, Fulgor prost. VRSTNI RED. Fani Olimpia 12, Fulgor, San Luigi in Triestina 8, Zarja Adriaimpex B in Opicina 6, CGS 5, San Giovanni B, S. Andrea in Costalunga 2, Domio 1. NAJMLAJSI IZIDI 10. KOLA: Primorje B - Chiarbola 7:0, Fortitudo - Fani Olimpia 6:0, Montebello - Esperia 14:0, CGS - Costalunga 1:1, Domio - Primorje A 0:3, Triestina - Portuale 2:1. VRSTNI RED: Fortitudo 16, Primorje A 15, Montebello 14, Portuale 13, Triestina in Muggesana 12, Primorje B 11, Costalunga 8, Fani Olimpia 6, San Canzian 4, CGS in Domio 3, Chiarbola 2, Esperia 1. CICIBANI Skupina B IZIDI : San Giovanni A - Fortitudo A 0:1, CGS -Triestina B 4:6, Opicina - Domio 2:3, Don Bosco -Farco 2:2. VRSTNI RED: Fortitudo A 12, Bor Farco 9, San Giovanni 7, Don Bosco in Triestina B 6, Domio 4, San Sergio 3, Opicina 1, CGS 0. Skupina C IZIDI: San Giovanni B - Roianese 0:6, Montebello -Muggesana 5:1, San Luigi - Campanelle 2:3. VRSTNI RED: Campanelle 11, San Luigi 9, Primorje in Montebello 8, Roianese 6, Portuale 4, Muggesana in San Giovanni B 0. |S| lil Naše tri ekipe so tokrat prejele kar 14 zadetkov Edini gol so dosegli začetniki Sovodenj proti Isontini DEŽELNI MLADINCI Trivignano - Primorje 2:0 (0:0) PRIMORJE: Valente, Husu, Gherbassi, Guštin, Sardoč, Bembič, Škabar, Štolfa (v 30’) Kuk, Digovi-ch (v 46’ Ostrouška), Pahor, Vodopivec. Na gostovanju je Primorje spet odpovedalo. Tudi tokrat rezultat ne odraža razpleta na igrišču. Neodločen izid bi verjetno bil praviCnejšE plačilo za naše nogometaše, saj so začeli dobro in niso prepustili pobude gostiteljem. Za primorjaše pa je bila usodna nezbranost, saj so tako gostitelji lahko dosegli oba zadetka. Pirmorje bo lahko doseglo boljše rezultate, le če bo vso tekmo igralo zbrano in požrtvovalno. (Mari) ZAČETNIKI NA GORIŠKEM Isontina - Sovodnje 6:1 (4:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Saša Tomšič v 47’. SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Figel, Pavšič, Žani er, D. Tomšič, S. Tomšič, Pagon, Tode, R. Tomšič (Monti). Proti fizično močnejši ekipi so Sovodenjci potegnili krajši konec. Po prvem polčasu je kazalo, da bo ekipa Ison-tine napolnila mrežo vratarja Gergoleta. Toda v drugem polčasu so se Sovodenjci otresli strahu pred močnejšo ekipo in zaigrali bolje. Toda kljub zagrizeni borbi niso uspeli doseči več kot en zadetek. (Aljoša P.) NA TRŽAŠKEM Triestina A - Zarja Adriaimpex A 6:0 (5:0) ZARJA ADRIAIMPEX A: Jaš Gregori (Zucca), Zornada (Gabrovec), Berce, Carli, Cernjava (Umari), Tolentino, Stokelj, Grgič (Bernetti), Primosi, Giraldi, Longo. Zarji ni uspelo se izo- gniti visokemu porazu proti Triestini A, ki so bili skozi vso tekmo za razred boljši nasprotnik. Naši so zaigrali enakovredno le prvih deset minut tekme, potem ko pa so prejeli prvi zadetek, so popustili na vsej črti in tako so domačini v pičlih petih minutah dali kar tri zadetke in tako je bilo tekme konec. Igralo se je le v kazenskem prostoru Zarje, ki je bila vseskozi pod pritiskom domačih, ki so stalno napadali, naši so se le s težavo branili.Ce vzamemo prvo akcijo Zarje, ko so Longa zrušili v kazenskem prostoru in ko je nezanesljivi sodnik prvič piskal 11-metrovko, nato pa se je premislil in dosodil prekršek v korist domačih, niso v nadaljevanju niti enkrat streljali na vrata Triestine.Naj omenimo, da je po daljšem okrevanju spet zaigral v vratih Jaš Gregori, ki je zadovoljivo opra- vil svojo nalogo, (d. gr) MLADINSKE IGRE Prešeren - Nautico 2:2 (2:0) STRELCA: Bajc in Štolfa. PREŠEREN: Zacchi-gna, Gherbassi, Natalic-chio, Legiša, Grgič, Štolfa, Milič, Alen Sardoč (Tomšič), Sirca, Erik Sardoč, Bajc. Prešeren je bil na pragu zmage. Proti solidni ekipi Nautica je namreč v prvem polčasu igral odlično in vodil z 2:0. Zadetka sta padla po lepih akcijah. V začetku drugega dela se je poškodoval Alen Sardoč in to jevplivalo na vezno vrsto. Naši so se zaprli v obrambo in večji del tekme zdržali pritisk nasprotnikov, ki pa so proti koncu tekme le dosegli dva gola. Poleg že omenjenih bratov Sardoč velja še pohvaliti Legišo zaradi zanesljive igre v neobičajni vlogi libera. (Dimitrij) Postava začetnikov Zarje Adriaimpex A (Foto Križmančič) Mladost in Primorje A spet visoko zmagala Doberdobci so bili uspešni v Štarancanu, Prosečani pa so slavili pri Domju - Poraz začetnikov Primorja S tekme začetnikov Primorja A (Foto Ferrari) NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Staranzano - Mladost 0:4 (0:0) STRELCI: avtogol, Sergo 2, M. Ferletič. MLADOST: D. Devetak, Mt. Jarc, Prinčič, Moro, Pete jan, D. Ferletič, Sergo, Jelen, M. Devetak, M. Ferletič, Florenin (Cemic, Dav. Devetak). Na gostovanju pri šibki enajsterici Starazana so igralci Mladosti odigrali eno najslabših tekem doslej. Čeprav je dober-dobsko moštvo igralo v okrnjeni postavi, tako slabe predstave nismo pričakovali, zlasti še v prvem delu igre. Naši so sicer bili stalno pri žogi, vendar v vsem prvem polčasu si niso ustvarili niti ene zrele priložnosti. Igrali so zmedeno' in nepovezano ter stalno nasedali na off-side zanko, ki so jo domačini vseskozi uspešno nastavljali. Doberdobci so povedli z avtogolom na začetku drugega polčasa, ki ga je nesrečno zakrivila domača obramba. Podarjena priložnost je naše prebudila iz sna in zaigrali so bolj živahno, kar jim je tudi prineslo dokaj izdatno zmago. (Vili Prinčič) NA TRŽAŠKEM Domio - Primoije A 0:3 (0:1) STRELCI: Semec, Pertot, Manzin. PRIMORJE: Bergagna (Gruden), Blasina (Gregori Jan), Tenze (Sancin), Bukavec, Martini (Milia-ni), Lorenzi, Semec, Šušteršič, Ota, Pertot, Gurman. Rdeče-rumeni so zasluženo zmagali.V prvem delu so dokaj dobro igrali in zgrešili tri velike priložnosti takoj na začetku. Nato je igra postala slabša in pri-morjaši niso prišli več do nasprotnikovih vrat, dokler niso prešli v vodstvo. Po dobri akciji je Semec dobil žogo in streljal v vrata. V drugem delu, s ° naši še dvakrat prišli d° zadetka. Prvič s Pertotonj; ki je po osebni akciji streljal žogo pod prečk0 in proti koncu, ko je Pr1' morje prišlo do tretjega zadetka po zaslugi Man' zina. (Gorazd) NARAŠČAJNIKI Primorje - Ponziana 0:J (0:1) PRIMORJE: Hus0’ Turk, Nadlišek, Brain|’ Švara, Zangheri, Ero111’ Kuk, Balbi, Lovrečič’ Lukša (Ban in Ferfolja)-Primorje je spet vis°k° izgubilo, saj je bila razlik med ekipama očitaj Rdeče-rumeni verjetno n bi zaslužili tako visok°§ poraza. Naj dodam0 da so Žužičevi varovan igrali pod svojimi spos° . nostmi, vendar so 0 gostje res boljša ekip (Mari) CICIBANI Don Bosco - Bor Far° 2:2 (1:0) =, BOR FARCO: Vito«1 Križmančič, David Aleš Gregori, Ivo Kr mančič, Merlak, Stra1 Bandi, Cauter, Bal de- g STRELEC ZA yu FARCO: Strajn 2. _ a„ Pozitivna serija 0101 gg nov Bora Farco ^ nadaljuje, čeprav s ^ tokrat zmago zapravi1 ^ pred koncem srečanja* so domačini s kazens strelom v kazenske111 P -g štoru izenačili. T®!3® jji bila vseskozi privlaC , ekipi sta bili enak0 ^ ni. Domačini so sl0errhjjn povedli, a v nadaljuj, je »plavim« uspel0 gg prej izenačiti in na ^u° preiti v vodstvo z ^ prisotnim Strajnom- ^ koncu srečanja pa prha. (d.gr.) PRIREDITVE Torek, 1. decembra 1992 Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.00 uri (Gallusova1 dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Za abonma Dijaški 8 in abonente Mestnega gledališča ljubljanskega. Avtor projekta Radko Polic, režija: DuSan Jovanovič. Vstopnice 600, 500, 400 SIT. JUTRI: 2. decembra ob 18. uri (Gallusova dvorana) Kralj Lear - zaključena predstava za Liberalno demokratsko stranko. LDS vabi vse svoje simpatizerke in simpatizerje, predvsem pa ljubiteljice in ljubitelje dramskih umetnosti, naj brezplačne vstopnice prevzamejo pri blagajni CD. Prijazno vabljeni! Informacije in prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. Tel: 061/222-815. šentjakobsko gledališča V PRIHODNJIH DNEH: 4. decembra predstava (za Izven) A. Dumas - A. Stojan: Trije mušketirji. Informacije na tel. 061/312-860. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri predstava (za RED U) M. Frayn: Hrup za odrom. Vstopnice so v prodaji v PIC MGL od 10. do 12.00 ure in uro pred predstavo. Tel. 061/210-852. KRANJ GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, ob 20.30 gostovanje gledališča iz Sardinije z delom A. Brofferia »II Vampiro». Režija Beppe Navel-lo. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v torek, 22. decembra, ob 20.30 , Pierre Chesnot - L’inquilina del piano di sopra. Izvajajo gledališki skupini La Pro.Sa in Teatro. Režija Gianfranco De Bosio. Nastopajo Lia Tanzi in Giuseppe Pambieri. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 premiera Shakespearove komedije Der VViderspenstigen Zahmung. nije. Vljudno vabljeni! Ob 11.00 uri v tiskovnem središču predstavitev zadnje glasbene izdaje DZS v tem letu Karla H. VVoer-nerja Zgodovina glasbe. V PRIHODNJIH DNEH: 4. decembra ob 23.00 uri (Velika sprejemna dvorana) Dirty Dozen, New Orleans jazz - za ples in žur. Cena vstopnice v predprodaji 990 SIT, na dan koncerta 1200 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 19.00 uri predavanje Jožeta Vogrinca: Je mogoče ne-razumeti? v okviru Humanističnega simpozija. Vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV DANES: ob 11.00 uri predstavlja Založba Mihelač dve novi pesniški zbirki: Kajetana Kovica Sibirski ciklus in Milana Dekleve Preseženi človek. LJUBLJANA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. decembra otroška igrica s prihodom Miklavža: Medvedek na obisku. Cena vstopnice za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Informacije in rezervacije dve uri pred predstavo na tel. 061/312-860. NOVA GORICA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ JUTRI: 2. decembra ob 19.30 uri premiera novega slovenskega musicla Mi se ne damo. Besedilo je napisal Milan Dekleva, režiral Boris Kobal, konponiral Lojze Kranjčan, koreografirala Mojca Horvat, songe napisala Dušan Uršič in Milan Dekleva, scenografija Jože Logar. V posameznih vlogah nastopajo pevka Romana Kranjčan, Slavko Cerjak, Matjaž Višnar in Uroš Balantič ter drugi. Informacije in rezervacije na tel. 064/222-681. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA -BALET DANES: ob 19.30 premiera baleta (za izven) Luna nad Mississipijem (Razprodaja grehov). Po motivih Brechtovega baleta 7 smrtnih grehov. Koreografija, režija in scenografija Maja MilenoviC Workman. Dramaturgija in scenarij: Vilma Štritof. V glavnih vlogah plešeta Ljiljana Keca-Rošker in Georgeta Radašan. Cena vstopnic za premiero 840, 525, 315 in 210 SIT, za ostale predstave 525, 315 in 210 SIT. Blagajna gledališča je odprta ob delavnikih med 11. in 16. uro in uro pred predstavo. Tel. 062/221-206. Slovenija LJUBLJANA KLUBK4 DANES: ob 22.00 uri Consolidated - vodilna ameriška tehno hard core zasedba po lanskoletnem odmevnem koncertu ponovno v Ljubljani. Cena vstopnic med 300 in 400 SIT (prodaja vstopnic na dan koncerta). Tel. 061/113-282. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 4. decembra (Gallusova dvorana) ob 20.00 uri (Zeleni abonma) Koncert simfonikov RTV Slovenija. Cena vstopnice od 270 do 440 SIT. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. decembra Revija odraslih pevskih zborov. Furlanija-Julijska krajina TRST PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 3. decembra predpremiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v prostorih Poslovno trgovskega centra Merkur Rožna dolina. 4. decembra premiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v avli O.S. Fran Erjavec. KOPER , GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri gostovanje SLG Nova Gorica z otroško predstavo Viktor ali otroci na oblasti. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica L’acciarino magico v izvedbi gledališke skupine Archivolto iz Genove.Primavera. Vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo pol ure pred pričetkom predstave. POSTOJNA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. 12. ob 20.00 uri predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopnice 500 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 067/21-077. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob.16. uri ponovitev predstave A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob 40-letnici gledališkega dela Mire Sardoč. Abonma Red H. Ob jubilantki nastopajo: Maja Blagovic, Lučka Počkaj, Adrijan Rusija, Vladimir Jurc, Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Kjuder in Vesna Hrovatin. Režija Boris Kobal. Ponovitve: jutri, 2. decembra, ob 20.30 za red D, v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 za abonma Red E, v petek, 4. decembra, ob 20. uri izven abonmaja, v soboto, 5. decembra, ob 20.30 za abonma Red F in v torek, 8. decembra, ob 16. uri za abonma Red G. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 ponovitev dela Vittoria France-schija Jack lo sventratore. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena Teatro Testoni in Inte-rAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Alessan-c*ro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek št. 4 - Red prost. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitve do vključno 6. decembra. gledališče cristallo V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 5. decembra, ob 40.30 Carpinteri & Faraguna Due paia di calze di seta dl Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Ma-cedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vec-cbio, Orazio Bobbio. KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 16. uri Zborovska revija v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. mi koncert Giuliana Fontanelle (violina) in Monice Bertagnin (klavir). Na programu Tartini in Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. GLEDALIŠČE MIELA NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Peder-sen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Loca-sciullija z naslovom “Delitti perfetti". Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Fran-cesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo skupina L’Homme Arme. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. RAZNO LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob ll.uri (Štihova dvorana) Nova država: nova energetska strategija. Okrogla miza zelenih Slove- Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 10.30 in ob 15. uri pravljica Kitajski slavček (Die chinesische Nachtigall). Jutri ponovitev ob 10.30 in ob 15. uri. NAPOVED LJUBLJANA CANKARJEV DOM 25. decembra ob 18. uri Božični koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani. Vstopnice 400 in 250 SIT. 28. in 29. decembra romantični blaet Adolpha Adama Giselle v izvedbi SNG Opera in balet. Gallusova dvorana, vstopnice 750 in 550 SIT, študentje 200 SIT. 31. decembra Leticija in Luštrek v Štihovi dvorani. Vstopnice 800 SIT. 31. decembra ob 20.uri Silvestrski koncert: The Classic Buskers (Velika Britanija) in Witz Orchestra (Italija). Gallusova dvorana, vstopnice 1000 in 800 SIT. 1. januarja 1993 ob 18.uri Novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije (Gallusova dvorana). Dirigent: Tadeusz Wojciechowski; solist: Andrzej Ratusin-ski, klavir. Program: Enescu, Chopin, Chabrier, de Fal-la, Loevve, Gershvvin, Bernstein. Vstopnice 800 in 650 SIT. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE 10. 12. bo premiera predstave L.F.Bauma Čarovnik iz Oza v režiji Francija Križaja. V času od 13. 12. do vključno 20. 12. bodo izvedli 7. teden otroškega programa, v okviru katerega bodo nastopili: Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališča Ljubljana in drugi. To je vsakoletna prireditev za njamiajše z zaključnim 2iv-2av, kjer ne manjka glasbe, zabave, sladkarij in seveda Dedka Mraza. VB, OD SKICE DO LUTKE ži9najski galeriji v Ljubljani je do 13. decembra odprta razstava lutk Marjana ManCka. MARJAN MANČEK RAZSTAVE LJUBLJANA KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 2. decembra. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. Tel. 061/223-340. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava skulptur kiparja Ceneta Ribnikarja. V PRIHODNJIH DNEH: 3. decembra ob 18.00 uri bo otvoritev razstave del slikarja Poldeta Miheliča. Razstavo bo odprl dr. Ivan Stopar. Razstava bo odprta do 5. jauarja. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA PIC LEK Do 11. decembra bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KUD FRANCE PREŠEREN Do 5. decembra bo na ogled razstava slik akademske slikarke Nives Pal-mič. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/33 22 88. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo-tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Se danes je na ogled razstava avstrijske umetniške fotografije. Galerija je odprta od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/448-920. SREDNJA POLICIJSKA SOLA TACEN Na ogled je razstava stripov akademskega slikarja Kostje Gatnika. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Klemenčič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Do 5. decembra je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. raco Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. SOLA ZA ARHITEKTURO Do 10. decembra bo v 1. nadstropju Sole za arhitekturo, Cojzova 5, na ogled razstava 01ypia 2000. Predstavljen bo projekt študentov tehnične univerze iz Berlina: Vizije olimpijskega mesta 2000. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. PETEROKOTEN STOLP NA LJUBLJANSKEM GRADU Do 4. decembra je na ogled razstava natečajnih del anketnega arhitektur-no-urbanističnga natečaja za Topniško vojašnico in anketnega natečaja za širše območje Centrlng stationa v Ljubljani. MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Do 6. decembra bo na ogled razstava Anton Martin Slomšek. Tel. 062/211-851. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argerumtuma. RAZSTAVNI PROSTOR A-BANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Velikih vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Bravvna. GALERIJA MEDUZA II V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IZOLA GALERIJA INSULA Do 15. decembra je odprta razstava grafik in slik Erika Lovka. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 5. decembra je odprta razstava akademskega slikarja Stefana Planinca. Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ter ob sobotah od 10. do 12.ure. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALA-DUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Božidaja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 8. decembra si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 , ob praznikih od 11. do 13.00. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Danes, 1. decembra, ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Roberta Terminija. VIDEM VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aure-lio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erharda Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. TINJE GALERIJA TINJE Jutri, ob 19.30 odprtje razstave pastelov in olj Karla Pečka. BENETKE PALAČA FORTUNV Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-let-nici smrti Jacopa Da Bassa-no. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIOR-GIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI V petek, 4. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava ZagrebaCki kolek-cionari, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. url. GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in Wer-nerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R.Pencka in skulptur Andreasa Ur-teila. NUMIZMATIKA Stik dveh svetov ~T e v r o p s k e m \J srednjeveškem V denarništvu je prevladoval srebrn denar, zlatniki so bili razmeroma redki, prav tako bakren drobiž. Ravno v Času, ko je Kolumb odkrival Ameriko, so se na Češkem rojevali prvi tolarji. Medtem so v Španiji krožili srebrni reali. NajveCji med njimi, srebrnik tolarske velikosti, vreden osem realov, je pustil močan pečat ameriškemu denarništvu vse do sredine prejšnjega stoletja. Poleg Spancev so ga kovali še v celi vrsti kovnic od Kalifornije do Patagonije. Sredi 19. stoletja je bodisi zaradi osamosvajanja južnoameriških kolonij ali pa le zaradi prehoda na decimalni sistem postal osemrealski tolar podlaga novih valut. Vrsta držav, med njimi Mehika, Čile, Argentina, Kolumbija, Venezuela, Kuba in kopica srednjeameriških držav je uvedla peso, v Peruju so začeli kovati sol, v Boliviji boliviano in v Ekvadorju sucre. Kljub že skoraj pregovorni inflaciji v latinskoameriških državah, ki je njihove valute v zadnjem stoletju močno stanjšala, je omenjeni kovanec ponovno zaživel ob praznovanju petstoletnice odkritja Amerike. Kar štirinajst držav se je ob tej priložnosti odločilo izdati skupno serijo priložnostnih srebrnikov v dimenzijah starega osemrealskega tolarja. Kovanci tehtajo 27 gramov in imajo v premeru 40 milimetrov. Na sprednji strani imajo v sredini grb in ime države, ki je določen kovanec izdala, okrog pa so nanizani grbi preostalih trinajstih držav, ki sodelujejo v seriji. Na hrbtni strani so različni motivi v zvezi z odkritjem Amerike, od Kolumbovega portreta, njegovih ladij do izkrcanja na obali. Vsem kovancem je skupen tudi napis Encuentro de dos mundos oziroma v portugalščini En-contro de dois mun- Vitomir Cop dos. Seveda so vrednosti kovancev prilagodili današnjim vrednostnim posameznih valut. Argentina je izdala 1.000 australov, Bolivija 10 bolivianov, Brazilija 500 kruzeirov, Čile in Kolumbija po 10.000 pesov, Kuba 10 pesov, Ekvador 5.000 sucrov, Mehika 100 pesov, Nikaragva 1 kor-dobo, Peru 1 novi sol, Portugalska 1.000 es-kudov, Španija 2.000 pezet, Urugvaj 50.000 nacionalov in Venezuela 1.100 bolivarjev. Drugo, precej manjšo serijo so skupaj izdali Barbados, Bahami in Jamajka. Vsaka od teh držav je v serijo prispevala dva srebrnika, Bahamci po 5, Barbados po 10 in Jamajka po 25 dolarjev. Na bahamskih kovancih je Kolumb upodobljen z ladjami, na bar-badoških z domorodcem in na jamajskih s špansko kraljico Izabelo. Združene države Amerike so obletnico počastile s serijo treh priložnostnih kovancev. Na nikljastem pol-dolarskem kovancu so na eni strani upodobili tri Kolumbove ladje med plovbo, na drugi pa njegovo izkrcanje na obali. Srebrni dolar, ki je kovan v stari dimenziji, predstavljamo na spodnji sliki. Tretji kovanec je petdolarski zlatnik, na njem pa je upodobljen Kolumbov portret s stiliziranim zemljevidom Novega sveta. Britanski Deviški otoki so ob tej priložnosti skovali dve seriji zlatnikov po 100, 250 in 500 dolarjev. Na prvi seriji so upodobljeni kralj Ferdinand, kraljica Izabela in Krištof Kolumb, na drugi pa ladje Pinta, Nina in Santa Maria. Cookovi otoki pa so se obletnice spomnili s petdesetdo-larskim zlatnikom, na katerem so upodobili ladjo in stiliziran zemljevid Južne Amerike, in z desetdolarskim srebrnikom s Kolumbovim portretom. Pomembne obletnice so se spomnile tudi n ekatere evropske države. Med njimi je seveda tudi Italija, ki je Kolumba počastila z dvema srebrnikoma po 500 lir. Na prvem so na eni strani upodobili njegov portret, na drugi star zemljevid, na drugem kovancu pa izkrcanje na obali. Svojo serijo ob tem dogodku je prispevala tudi žepna republika San Marino. Na seriji desetih kovancev od 1 do 1.000 lir so prikazali celotno Kolumbovo potovanje in glavne pridobitve njegovega odkritja. Ameriški dolarski kovanec, izdan ob obletnici odkritja Amerike, ima na hrbtni strani upodobljeno zanimivo kombinacijo ladje Santa Maria in space shuttla Disco-very, ki simbolizirata odkritji pred petsto leti in danes., VINOTEKA Šampanjec alias penina T"X ri nas se je že močno utrdila A navada, da vsakemu penečemu vinu rečemo šampanjec. To pa ni pravilno. Šampanja (Cham-pagne) je francoska pokrajina, torej lahko s tem imenom poimenujemo samo tista vina, ki prihajajo s tega geografskega področja. Poleg tega pa se ta beseda nanaša tudi na način oziroma metodo pridelave. »Vrenje v steklenici« ali »methode champenoise« pomeni, da je sekundarno vrenje, ki nam daje peneče vino, potekalo v steklenici, ne pa kje drugje. Posamezne države so pričele mrzlično iskati zamenjavo za besedo »champagne«, saj evro- Dušan Brejc pska zakonodaja kmalu ne bo več trpela takšnih »pomot«. Nemci že uporabljajo besedo »sekt«, v Španiji je to »cava«, V Italiji so za to vrsto vina izbrali ime »classimo«, pa ga medtem tudi že opustili. Nam pa že Bleivvei-sove »Novice« z dne, 10. decembra 1853, ponujajo elegantno rešitev - penina. Ime je kratko, zvočno in tako rekoč govori samo zase. Radgonske penine, ki se ravno letos lahko pohvalijo s 140-letno tradicijo, pa imajo ugled, ki zaradi razširjene uporabe tega imena ne bo nič manjši. Morda je res prav nasprotno!? Tokrat predstavljam jubilejno Zlato radgonsko penino 1990, ki je suho vino. Sestavljajo ga renski rizling, modri pinot in chardonnay. Je malo močnejše rumenkaste barve, brez znakov oksidacije. Vonj spominja na jagodo, kar morda govori v prid navadi, da ob penini postrežemo sveže jagode. Sadnosti pa pri okušanju ne zaznamo, prej bi lahko govorili o tipu zrele penine, ki bi skupaj z višjo barvo nedvomno ustrezala angleškim ljubiteljem vin, saj je tem ljubša njihova zrelost kot pa svežina in mladost »Toasted« je beseda, ki označuje takšen tip penečega vina. Stanovitno penjenje samo potrjuje odličnost te penine, starinska oblika steklenice pa mu daje še dodaten čar. Pikantna solata SESTAVINE: 50 dag polžkov - kratkih makaronov, 1 zelena, 10 dag ementalca, 10 dag orehov, 1 čebula, 4 - 5 žlic majoneze, mleta paprika, sok limone, 3 žlice olivnega olja, sol CAS PRIPRAVE: 15 minut Testenine skuhamo v veliko slane vode. Medtem operemo, olupimo in grobo naribamo zeleno in jo takoj pokapljamo z limono, da ne potemni. Kuhane testenine odcedimo. Zmešamo jih z olivnim oljem. Dodatmo na kocke narezan sir, grobo nasekljane orehe, zeleno. Dobro premešamo še majonezo in drobno nasekljano Čebulo. Na koncu dosolimo in potresemo z mleto papriko. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Domači ajdovi rezanci z olivami SESTAVINE: 400 g domačih ajdovih rezancev, 1 strok česna, 25 g masla, 2 dl sladke smetane, 20 g oliv, 1 žlica kaper, sol, olje, muškatni orešek, kreša Doma narejene ajdove rezance kuhamo v slani vodi 12 minut, jih odcedimo in speremo. Vodo prihranimo za juho. Česen, olive in kapre drobno nasekljamo in 3 minute pražimo na maslu. Prilijemo smetano in omako kuhamo še 3 minute. Nato jo zacinimo s soljo, muškatnim oreškom in nasekljano krešo. Po potrebi rezance še pogrejemo, jih prelijemo z omako in ponudimo na toplih krožnikih. (Neva Miklavčič Predan) mšmmiMšMšm tanoi/anisti inženiring Jd.o.c. DOVOLITE, DA SE VAM PREDSTAVIMO! 1 Smo SCT Stanovanjski inženiring. Podjetje, ki je nastalo ob reorganizaciji gradbenega koncerna SCT. Naša dejavnost zajema celoten proces od pridobitve zemljišča, projektive in izgradnje, do prodaje stanovanj. V podjetju SCT Stanovanjski inženiring smo zbrani izkušeni strokovnjaki, ki smo pripravljeni na spremembe. Odločili smo se, da bo filozofija našega podjetja podrejena pristnemu odnosu s strankami in prilagojena vsakemu kupcu posebej. Trenutno vam lahko ponudimo takoj vseljiva stanovanja (z garažami), poslovne prostore in idejne projekte bodočih stanovanj, pri nastajanju katerih lahko kreativno sodelujete. Svojo pot pričenjamo v novih prostorih, na novi lokaciji in vabimo Vas, da nas obiščete. Naš novi naslov je: ŠTIHOVA 26, ZUPANČIČEVA JAMA, LJUBLJANA TELEFON: 319 - 646, 319- 657, FAX: 319 - 772 PRODAJNA SLUŽBA: 319 - 789 ..m oljenja STANOVANJ®1 x»" ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Analitična mehanika, 8/52 Angleščina - Follovv Through,: L lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 8/20 Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo tišini, ponovitev Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Spet trte so rodile, 8. oddja, ponovitev Trip, ameriški film, ponovitev, VPS 1520 Iz življenja strank, 30.11. 92, ponovitev TV dnevnik I Lonček, kuhaj: Hladna sadna rižota Prvi uspehi: Daša Maravič - klavir Jakec in čarobna lučka, 8. del angl. risane nanizanke Denver - poslednji dinozaver, 10/20 del am. naniznke Po belih in črnih tipkah, 8., zadnji del glasbene serije Potovanje v modro, otroška plesna predstava TV dnevnik II. vreme, Šport Volitve ’92: Soočanje strank, 2. del TV dnevnik III, vreme, šport,VPS 2150 SOVA: Haggard II, 6/7 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2235 Beverly Hills 90210, 21/22 del ameriške nadaljevanke, VPS 2300 SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Brooklvnski most, 12.. zadnji del ameriško nanizanke B e veri v Hills 90210, 20/22 del ameriške nanizanke Ameriška kronika, 13., zadnji del ameriške dokumentarne serije Svet poroča Slovenska kronika Regionalni programi-Koper Orion TV dnevnik ORF Besede, besede, besede, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 45. del nemške nanizanke Svetovni dan boja proti aidsu, večer s C. Parterjem Osmi dan Svet poroča, ponovitev Video strani KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti IQ Drugačen svet. 41. del ant nadaljevanke, ponovitev 2 Volitve '92: Predsedniška soočenja (KuCan-Beblef), ponovitev Napoved spored in vreme Volitve '92. informativna oddaja Risanke Vreme Vroče maščevanje, ameriški film Vietnamski veteran se vrne v Laos po dekle, ki jo ljubi. Zaplete se v mrežo tihotapcev z mamili. Volitve ’92: Strankarski dvoboj (Združena lista-DS) Drugačen svet, 42. del ameriške nadaljevanke Poročila v angleščini: Deutsche WeMe Astrološka napoved MCM KOPER Slovenska kronika Studio 2 S RAM Aktualno; Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: La bella Otero, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio.vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Rubrika za avtoniobiii-steTGUnoAuto Film: Il ribelle di Sco-zia(zgod,, VB 1971) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči © RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Una famiglia americana Nad.: Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG -tvesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad,: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti La signora in rosa TV film: Grandi ma-gazzini (kom., It. ’86) Variete: veliki cirkus Kviz: lo, tu e mamma TG 4 nočne vesti M IS CANALE 5 m P RAI 2 Na prvi strani Metropolitan Police Variete: Maurizio Co- Otroški variete stanzo Show (pon.) Aktualno: Ristorante Nan.: La časa nella Italia prateria (i. M. Landon) Film: 11 barone Carlo Variete: ore 12 Mazza (kom., It. ’48) Dnevnik TG 5 Nan.: Lassie Aktualno: Sgarbi quo- Kratke vesti tidiani Variete: I fatti vostri Variete: Non e la RAI Dnevnik, Gospodarst- Aktualno: Forum, vo, Diogenes in vreme 15.15 Agenzia matri- Sto ključev za Evropo moniale, 15.45 Ti amo Nad.: Quando si ama. parliamone 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo Kviz: OK il prezzo e Vesti in iz Parlamenta giusto, 19.00 La mota Nan.: Poliziotti alle della fortuna Havvaii, nato šport Dnevnik TG 5 Nan.: Hunter Striscia la notizia Nad.: Beautiful Variete: Bravo bravis- Dnevnik in šport simo Filmi: 11 delo non cade Nan.: Pappa e Ciccia mai (dram., ’92,1. del) Variete: Maurizio Co- Film: Chiara e France- stanzo Show, vmes sca (fant., It. 1988) (24.00) TG 5 vesti TG2 Pegaz ^ RAI 3 O ITALIA 1 Pregled tiska V kioskih, Televideo Otroški variete Kratke vesti iz Milana Nanizanke Proza: La famegia del Odprti studio santolo (i. C, Baseggio) Nan.: Lepotica in zver Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Drobci Nan.: Happy Days Sola se posodablja Varieteji: E’ pericoloso Samo za šport šport, Twin Clips, Športna rubrika Derby 17.25 Mitico Nočne pesmi Film, vmes šport Dok. oddaja: Geo Variete: Karaoke D. Raffai odgovarja Film: Shadowchaser - Vreme in dnevnik Progettato per uccide- Deželne vesti re (fant., ZDA 1991, r. Telegiornale Zero John Eyers i. Martin Variete: Blob Kove, Meg Foster) Una cartolina Šport: Torkov priziv Telefomo giallo Odprti studio, pregled Dnevnik ob 22.30 tiska in Studio šport Milano, Italia Nočni spored ® TMC Koper BS Tečaj angleščine M Nad.: Doppio imbro-■ glio, 9.30 Petere ItilMI Rubrika: Zenska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Johnny Belinda (dram., ZDA 1948, r. Jean Negulesco.i. Jane Wyman) Risanke: Snack. Variete: Amid mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italija proti ostalemu svetu Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Šport: S trike, ribolov na ekranu Film: Lo spečchio (dram., SZ 1975, r. Andrej Tarkovski, i. Margarita Tarehova) Aktualno: CNN News Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Projekt NLP, ameriška nanizanka Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Deček Dominic, 8. del Cikaške zgodbe, ameriška nanizanka Slovenska kronika, Studio 2 TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Hiša ob cesti, ameriški film TV dnevnik Termoli ‘92, festival avtorske popevke, 1. oddaja Projekt NLP, ameriška nanizanka ® ITALIA 7 H Risanke 1 Nad.:Aspettando il do-mani, Gara a čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria Nan.: Winspector, 19.00 I CampbelTs News Line Nan.: Diamonds Film: Uomini alla ven-tura (kom., ZDA 1952, i. James Cagney) Variete: Colpo grosso story Film: La banda di J. e S. - Cronaca criminale del Far West (’72) Kino in News Line © TELEFRIUU Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Črno in belo Nan.: I giorni di Brian Šport in šport Nočne vesti Ena rastlina na dan iojiw Avstrija 1 Ponovitve raznih oddaj Pomembno je biti resen, pon. angl. filma Sinha Moča, 56. del Lorentz in sinovi: Konec izleta Jaz in ti, otroški program Oddaja z Miško Mini čas v sliki VVurlitzer Blagoslovljena dvojica, 2. del Znanost Cas v sliki Šport Dežela dolin: Gastei-nertal Pogledi s strani Južne zvezde, 1. del Moj oče-moj sin, am. tv film Poročila Mannix: Dekle za nedeljo Poročila BMP Avstrija 2 S TELE 4 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Tečaj madžarskega jezika Orientacija Harry in Hendersono-vi: Rokoborec Harry Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Kdor se smeji, zmaga, vodi Ossy Kolmann TV kotiček za živali Reportaže iz tujine OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 12. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Ko se svet vrti, 12. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Slika na sliko S klovni so prišle solze, ponovitev 5/6 dela nemške nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Poročila Santa Barbara, 263. del ameriške nadaljevanke Risanke Dnevnik Sartre in njegova doba, 2/4 del francoske dokumentarne oddaje V velikem planu Dnevnik Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 y Nekoč in danes, ponovitev ameriškega filma Loto 3 Dnevnik Državnik novega kova, 13. del angleške humoristične nanizanke S klovni so prišle solze, 6., zadnji del nemške nadaljevanke Tri ljubezni, 11. del švedske nadaljevanke Premiere, ki jih ni bilo: Poišči ženo Horoskop Video strani 1 Cas v sliki (Se povezuje s sporedi Klub 2 Italia 1) Poročila Lastne oddaje: Tisoč mojstrovin Kronika in komentar Dogodki in odmevi Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 35. del nemške serije Ne vrni se nikoli!, 3. zadnji del angl. nad. Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 108. del mehiške serije Svet denarja Makovi cvetovi Cez dan Večerna pravljica, risanka Dnevnik, telešport Dinastija Strauss, 7. del avstrijska nad. Aktualno Car športa Dnevnik —._TV Slovenija 2 / Nocoj ob 20.55_ Svetovni dan boja proti Aidsu ■ ' najbolj zastra- * „ i0Ca bolezen naše veript njosti in se bolj sfi' kif° IiaSe Prihodno- koši med r1 ?eusmil)fino st in C ljudmi vseh vr- Prizapnar°^nosti in ne ‘""meStZ1 ",len,oni tSlpo«hf,Lm^ Vs6Ba^ret^Stav^l talenti z redbamfassvoiimi Pri" neisib m i ^a)P°Pular-terja m elodii Colea Por-tiie Len Pma U2> An-tie, Tn j111?*’ David Byr- =h'e'°d/Ne/eh ?r°thers p' Jun§le V°nnP r Erasure’ Fine Nevi]f Dannibals, The Keita nBrLothers’ Salif aUd r eb°rah Harry lggy Pop, Tom Glasbeni večer s Coleom Porterjem VVaits, Lisa Stansfield, K D Lang, Jimmy Somervil-le, Les Negresses Vertes. Producent tega svetovnega projekta je Leigh Blake. Ves dohodek od prodaje albuma in televizijskega predvajanja je namenjen kot pomoč za boj proti aidsu. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8.40 Minute za smeh; 9.00 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15,00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17,00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za.,.; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice;15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi;16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 18.00 Fiesta; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz klub. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 17.00 Vokalna glasba1 17.45 Izšlo je; 18.05 Koncerti 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno,..toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Predsedniški kandidati; 16.40 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kutur-nega sveta; 18,45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9,45 Edig Galletti; 10,00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18,00 Souvenir d’ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 Nev/ Age, 10.00 Pregled tiska 10.10 Stereofonski koncert 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni; 11,45 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka '92; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Bajke in povesti o Slovencih; 18.40 Orkestri; 19,20 Zaključek. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boam; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška od 18.00 do 19.00 Partnerski magazin, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa šport; 8.00 novice; 9,00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14,30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17,00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Justice Denied (krim., Kan. 1985); 1.00 News VVatch; 1.30 Media Europe, The Mix; 2.00 China News Europe. $KY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15,20 Santa barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 Teech; 21.00 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 22.00 Gabrijelov ogenj; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek;: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Tenis; 11.30 Aerobika; 12.30 Lahka atletika: IAAF Gross Country International; 13.00 Evrogoli; 14.00 Nogometne zgodbe; 15.00 Tenis: turnir ATP (dvojice); 17.00 Nogometne zgodbe; 18.00 Evrogoli; 19.00 Tenis: turnir ATP (finale dvojic); 21.00 Motociklizem; 21.30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Motošport; 8.30 Gillette VVorld Sports Special; 9.00 Golf; 11.00 Revs; 11.30 Motošport 12.00 Aerobika; 12.30 Nogomet; 14.30 Motorni čolni; 15.30 Power-sport; 16.30 Triatlon; 17.30 Nogomet; 18.30 Longitude; 19.30 Snooker; 21,30 Boks; 23.30 Ameriški nogomet: Seattle Seahawks-Denver Broncos; 1,30 Longitude. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Awake On ___ The Wild Side; 10.00 Red Hat and Dance; 10.30 Video; 16.00 Grea-test Hits; 17.00 Coca Cola Re-... por. 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 19.30 Red Hat and Dance; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wanted; 21.30 Unplugged: Joe Cocker; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Moustang Country; 13.00 The Pri-vate Life Of Sherlock Holmes; 15.15 Up River; 17.00 Evil Under The Sun; 19.00 Moustang Coun-tryi; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Kindergarten Cop; 23,00 Rambo - First Blood; 0.35 The Hills H a ve Eyes Part 2; 2.10 Demon-stone; 3.45 The Initiation. MOVIE CHANNEL 7.10 The Croch's Man; 10.40 The Fantastic VVorld Of D.C. Collins; 12.20 l've Gotta Horse; 13.55 Beer Rabbit Christmas Caroll; 15.00 The Voung Wive's Tale; 16.25 American Rabbit; 20.00 lvory Hunters; 22.00 Cold Justice; 24.00 The Sheltering Sky; 1.20 The Big Picture; 3.05 The Border; 4.05 Vietnam, Texas, PRO 7 5.20 Serije: Fant z druge zvezde, 6.10 Vicki, 6.30 Risanke, 8.10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Agencija Maxwell; 10.05 Local H ero (kom., VB 1982); 12.10 Ulice San Francisca; 13.00 Show Billa Cosbyja; 13.30 Primeri Harryja Foxa; 14,20 Fandango (kom., ZDA 1985); 15.50 Neizprosna, a prisrčna: Božično presenečenje; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Talec (Kan. 1990) ; 22.05 Polnočni klici: Poker ali prelivanje krvi; 23.00 Demonova krinka (It. 1966); 0.30 Poročila; od 0.40 do 3.30: Simon Templar; 1.30 Poročila, 1.40 Chucka, 3.20 Poročila; 3.30 Tisoč milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.45 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan, 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Mušketirski obroči; 21.15 Zorc - Človek brez meja; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Gottschalk, nočni show; 24.00 Law and Or-der; 1.00 Strašno prijazna družina; 1,30 Ponovitve: Quincy, Mar-cus Welby, Hans Meiser, Eksplozivno, 5,10 Enajst 99, SATI 5.30 Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 10.25 Zlata parada popevk; 11.05 Hribovski zdravniki; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver -; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.00 Let 90: Nesreča na Potomacu (ZDA 1984); 23.00 TV Spiegel, reportaža; 23.35 Electric Blue; 0.15 MacGyver; 1.10 Na begu. TELE 5 6.20 Vrhunski model; 6.45 Bim Bam Bino; 9.05 Sosedov primer; 9.45 Evening Shade; 10.15 Umik; 10.45 Hop ali top; 11,25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.20 VVildcat; 16,45 Igra z ognjem; 17,10 Sosedov primer; 18.05 Zakon orožja; 18.50 Fazit 19.05 Umik; 19.30 Hop ali Top, 20.15 Nočna patrulja; 21.10 Nak-lučje in nasilje (It,-Fr. 1973); 23.25 Boj proti mafiji; 0.30 Dick Barton. VREME 24 Torek, 1. decembra 1992 EVROPA / GREBEN TOPLEGA ZRAKA NAD CELINO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ pod -20 C” •20/-10 C° -10/0 C" Oo/IO C° Qo/20 C' 20/30 C61___j nad 30 C' jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla DANES TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ.. BONN..... FRANKFURT PARIZ.... DUNAJ.... MUNCHEN. ZURICH... ŽENEVA... RIM...... MILAN.... BEOGRAD.. NICA..... BARCELONA CARIGRAD MADRID LIZBONA ATENE.... topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA prehodno krepi ob- LARNAKA Nad severnim Atlanti- mačje visokega zrač- TUNIS...... kom in Skandinavijo je nega pritiska. V nižjih ALŽIR.. obsežno ciklonsko ob- plasteh priteka k nam s MALTA., močje s frontalnim va- severovzhodnimi vetrolom, nad Balkanom pa vi vlažen zrak. se od severovzhoda JERUZALEM KAIRO..... BUKAREŠTA -8/-7 -10/-2 2/4 1/6 -20/-18 0/3 2/4 5/12 2/8 4/11 7/7 6/6 10/14 -4/7 5/6 3/1 6/14 8/16 4/7 6/9 9/15 8/16 7/12 2/14 10/18 8/17 12/17 10/22 5/21 13/20 7/16 15/22 1/9 središče ciklona središče anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.24 in zašlo ob 16.18. Dan bo dolg 8 ur 54 minut. Luna bo vzšla ob 11. uri 52 minut in zašla ob 23. uri 25 minut. ALPE-JADRAN / V GORAH SONČNO, DRUGOD OBLAČNO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA. TRST..... CELOVEC. BRNIK.... MARIBOR.. CELJE.... NOVO MESTO NOVA GORICA MUR. SOBOTA PORTOROŽ. POSTOJNA IL. BISTRICA. KOČEVJE.... ČRNOMELJ. SL. GRADEC BOVEC.... RATEČE... VOGEL.... KREDARICA VIDEM.... GRADEC... MONOŠTER. ZAGREB.. REKA... DANES OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan m 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50=o 10-30 ******** 30-60 JUTRI O SALZBURG GORNJI SENIK O 10-30% O PORDENONE ■■ ' Fj I X_Z^ beljak O TRB,2° o ... KRANJSKA GORA Fj in ČEDAD XX ▲ VIDEM O 4 O GORICA -O N. GORICA z-7"x O POSTOJNA »LJUBLJANA , vf x UOJNA O 50-60% *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE V SLOVENIJI: V zahodnih krajih in v višjih legah bo sončno, drugod pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature od -1 do 4, ob moiju 7 °C, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 13 °C. SOSEDNJE POKRAJINE: V Italiji in v višjih legah bo precej jasno, drugod se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Ob severnem Jadranu bo pihala šibka buija. : T O NOVO MESTO O karlovac ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na mr zraka: Ljubljana 46 Maribor — Celje 85 Trbovlje 66 Hrastnik — Zagorje — Šoštanj 15 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. V SLOVENIJI: Jutri bo v severovzhodni OBETI: V četrtek bo pretežno oblač-Sloveniji delno jasno in razmeroma no z občasnimi padavinami, toplo, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bodo v zahodnih krajih še manjše padavine. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 154, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 59, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 184, Sora Škofja Loka: 117, Ljubljanica Moste: 139, Savinja Laško: 122, Krka Podbočje: 94, Kolpa Radenci: 96, Soča HE Doblar: ff M HE U M fcr? J? kšs HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Dobili ste dolgo pričakovano denarno nagrado in sedaj se vam zdi, da je cel svet vaš. Se več pa vam pomeni priznanje, da je vaše delo toliko vredno. BIK 21-4/20-5 : Najbrž ste svojo vročo kri že pomirili, kar pa ne pomeni, da ste se vdali in priznavate poraz. Okoli cele zadeve dvigujete preveč prahu. DVOJČKA 21-5/21-6 : Najhujse obdobje je mimo, zadeve tečejo v vaše zadovoljstvo, samo vaša notranja žilica vam ne da miru, zato že načrtujete svoj naslednji projekt. RAK 22-6/22-7 : Sporna zadeva se bo rešila v vašo korist, pa čeprav boste zaradi nje prebedeli kar nekaj noči. Vse kar si želite je, da vas pustijo pri miru. LEV 23-7/23-8 : Želeli ste si prevzeti odgovornost, zdaj pa živčno skačete naokoli in iščete pomoč pri drugih. Najboljše bo, da v prihodnje podobne odločitve krepko premislite. DEVICA 24-8/22-9 : Spočili se boste in si vzeli čas za drobnarije, ki vas veselijo. Že dolgo je tega, kar ste nazadnje obsedeli pred telefonom in naredili Pošti veliko veselje. TEHTNICA 23-9/22-10 : Delo, ki ga opravljate sedaj, se vam je samo zaradi bližnjega sodelavca, ki se naduto vtika v vsako vašo potezo in vas poskuša učiti, že priskutilo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Tako dobro se počutite med ljudmi, ki vas občudujejo in ustrežejo vsem vašim željam. Kljub temu se vam pogosto dogajajo manjše neprijetnosti. STRELEC 23-11/21-12 : Hoteiiv ste že vnaprej vedeti, da bo zadeva zahtevala veliko potrpežljivost preden jo boste dokončno rešili. KOZOROG 22-12/20-1 : V družbi mlajših boste preživeli današnji dan. Neverjetno je, kako vas resen nastop in strogost popolnoma zbledita, ko se ukvarjate z otroki. VODNAR 21-1 /19-2 : Pričakujete večji strošek, ki ga niste predvidevali in ki bo krepko pretresel vaš proračun, jezni boste nase. ker ima majhna neprevidnost take posledice. RIBI 20-2/20-3 : Mnenje, ki ste ga ustvarili o sebi, boste težko spremenili. Vaša okolica se ne zaveda, da je pod hladnim nastopom nežna in občutljiva duša. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ,-43 REKA OPAZIN/ X-x Ceste po Sloveniji so zvečinoma že suhe in normalno prevozne. V krajih, kjer se bo zadrževala nizka oblačnost, so lahko ceste ponekod tudi spolzke, zato previdnost ni odveč. Še posebej opozarjamo na vremensko napoved, po kateri naj bi Slovenijo že jutri zajele manjše padavine. Promet poteka tekoče tako v notranjosti, kot na mejnih prehodih. Tudi iz cestnih podjetij nismo dobili nobenih obvestil o morebitnih zaporah na cestah. H x jk * ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU X 989 POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV ff GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ambient ekološka barva za les V VEDNOST V Sloveniji izvajamo več vrst meritev onesnaženosti zraka. Začetki sistematičnih meritev 24-urnih koncentracij žveplovega dioksida (S02) in dima segajo v leto 1968. Koncentracije S02 so merili po standardni peroksidni metodi, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, koncentracije dima pa po reflektometriCni metodi. Meritve so najprej potekale v Ljubljani, v Mariboru in Celju pa so zdravstvene organizacije po enaki metodi izvedle nekaj občasnih meritev. Leta 1972 so vpeljali tedne meritve tudi v 'okolici Trbovelj, kjer so bile pred izgradnjo 360 metrov visokega dimnika po pobočjih nad dolino Save tako visoke koncentracije S02, da je začelo umirati rastlinstvo, domaCe živali pa so poginile po enem do dveh letih. Po sprejetju zakona o varstvu v letu 1975, ki je Hidrometeorološkemu zavodu naložil, naj spremlja onesnaženost zraka, so leta 1976 mrežo meritev 24-urnih koncentracij S02 in Meritve onesnaženosti zraka dima uvedli v vseh večjih krajih Slovenije. Tako zdaj deluje 57 merilnih postaj-Meritve potekajo ves CaS po enaki metodi. Prednost teh meritev je nizka cena. Sodelavci na terenu vsak dan menjaval vzorce in jih tedensko p°' Siijajo v laboratorij v Lju ljano. Tu vzorce analizira jo, vnesejo podatke v raca nainik in izračunajo kan centracije. Na koncu vsake kutiln^ sezone razvrstimo kraje P koncentracijah plinov- ~ S02 že dolga leta prectoF' Cijo v Trbovljah, z dim° pa v Zagorju. Konec novembra s m že globoko v kurilni sezon Zaradi obilice PadaV1£et vetrovnega vremena in oktobra in v prvi p°j0 . novembra ni bilo zelo kih temperatur, tu / prihajalo do posebno vi kih koncentracij one* ženja, izvzemSi ne^ai j\n.