C. kr. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84. rOTKH SVOBODI! iimiiinffnnfl ZELEZmČRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ul. Madonnina 15. Telefon 1570. UPRAVNIŠTVO Dunaj V. — Brauhausgasse 84. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Na ročnina: za celo leto ..... 4-40 K za pol leta...........2'20 K za četrt leta..........liO K Posamezna številka 18 vin! Štev. 20 in 21. V Trstu, 1. novembra 1914. Leto VII. Petdesetletnica internacionale. 28. septembra je minilo 50 let, odkar je bila ustanovljena v Londonu internacionalna delavska asociacija ali stara internacionala. Misel mednarodne združitve je bila živa že v prvi polovici 19. stoletja v »Zvezi pravičnih« in v »Zvezi komunistov«. In Marx in Engels, sestavljajoča skupaj komunistični manifest, sta sklenila že 1. 1847. ta plamteči poziv s klicem: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Sedemnajst let pozneje, leta 1864., je postala beseda o mednarodni združitvi delavstva meso in kri, udejstvovana v internacionali. Zanimivo je dejstvo, da je bil zunanji vpliv k tej svetovnozgodovinski ustanovitvi mednarodna meščanska prireditev, namreč prva svetovna razstava, ki je bila I. 1862. v Londonu in ki so se je udeležile industrije vseh dežel. Razstavo so obiskali tudi delavci. Nemške delavce so poslali na razstavo podjetniki sami, ki so nabrali v ta namen denar, francoske delavce je pa poslala vlada Napoleona IH. Nemški podjetniki in francoska vlada sta poslali delavce za to, da vidijo tukaj nove pridobitve v industrijskem proizvajanju in jih porabijo s pridom v domači industriji. A tudi politični nameni so bili odločilni: Hoteli so si pridobiti delavstvo in je potolažiti. Ob tem času je bilo pridobilo v Londonu delavsko gibanje velik vpliv, tudi na političnem polju. Organizirano je bilo tedaj delavstvo v »strokovnem kartelu« (Trades Council). Kartel so vodili čevljar Odger, kovinar Allan, tesar Apple-garth in krojač Eccarius, ki je bil tudi že član »Zveze pravičnih« in »Zveze komunistov«. Kartel je bil igral veliko vlogo pri sprejemnih slovesnostih Garibaldija; priredil je bil namreč 1. 1862. veliko protestno zborovanje proti angleški buržva-ziji, ki je nastopala za ohranitev južnoameriških suženjskih držav in proti osvobojevalni vojni sužnjev. Dalje je poizkušal spraviti kartel v tek tudi agitacijo za volilno reformo. Ko so prišli nemški in francoski delavci na obisk londonske razstave, so se jim pridružili londonski delavci, da prirede skupno z njimi demonstracije, kjer zavzamejo skupno stališče glede mednarodnih vprašani, ki so takrat pretresali ves kulturni svet. Povod za tako demonstracijo je dalo 1. 1863., ko je bila zadna vstaja Poljakov krvavo zadušena. Angleški delavci so poslali tedaj francoskim tovarišem plamteč protest. Francoski delavci so odgovorili s tem, da so poslali zopet v London deputacijo. Francosko deputacijo delavcev so sprejeli angleški delavci na javnem zborovanju in tukaj je bil postavljen temelj za ustanovitev internacionale. Gustav Jakh piše v svoji zgodovini »Internacio» nale«: »Toliko je res, da je bila zadeva Pollakov prvi sunek za ustanovitev internacionale, ali res te sunek.« Zakaj ves potek in uspeh zborovanja sta pokazala, d« je bito poljsko vprašanje te ne-tik), kajti netilna snov, ki je tako močno raaširila ogenj gibanja, je kila mednarodnega socialnega značaja. O javnem zborovanju, prirejenem 28. sept. v dvorani S#. Martin v Londona, je natančno poročilo v radikalnem delavskem listu »Bce> ltive« (izgovori Bihejf *— panj). Urednik tega lista Potter, je deloval v angleškem strokovnem gibanju. Glasom tega poročila so bile zastopane na zborovanju vse narodnosti. Angležev je bilo seveda največ, poleg njih zelo veliko Nemcev, Francozov, Italijanov, Poljakov itd. Zborovanju je predsedoval londonski prijatelj delavstva Beesly, ki je bil že londonskim delavcem mnogo koristil z govorjeno in pisano besedo. Beesly je izrazil trdno upanje, da bodo uspehi zborovanja pripeljali k skupnemu delu in bratskemu čuvstvovanju delavstva vseh. dežel. Beeslyjeve besede so sprejeli navzoči s pritrjevanjem in navdušeno. Nato je nemško pevsko društvo zapelo nekaj pesmi in potem je prečital Odger spomenico, ki so jo bili poslali londonski delavci francoskim. Za njim je prebral Francoz Tolain, kovinar in kandidat pariških delavcev, odgovor francoskih delavcev. Odgovor so sprejeli zborovalci z velikanskim odobravanjem. Odgovor francoskih delavcev je kot zgodovinski dokument tudi še danes zanimiv, čeprav je zgrajen na mišljenju meščanstva. Govori o napredku in svobodi kot o dedščini francoske revolucije, ki ju ogroža kapitalizem, ker hoče postaviti namesto njiju gospodarsko suženjstvo. Kapitalizem, združujoč fi-nanco in industrijo in vsled svoje gibčnosti na podlagi svobodne trgovine, je mednarodna nevarnost, zoper katero nastopi lehko uspešno le mednarodna združitev delavstva. Pariški delegat Le Lubez je razjasnjeval osnovne misli nameravane mednarodne organizacije, ki naj bi imela svoj sedež v Londonu in ki bi bila v zvezi z vsemi deželnimi evropskimi centralami. Priporočal je tudi, naj bo prihodnje leto zopet kongres in sicer v Belgiji. Ta kongres naj določi definitivno združevalno obliko internacionale. Nato je zopet zapelo pevsko društvo nekaj pesmi. Potem je pa prečital Le Lubez spomenico Lefortovo, organizatorja francoskega delavskega gibanja. Končno so sprejeli zborovalci rusolucijo Whcelerja, da naj velja francoski program za temelj mednarodne delavske združitve. Razprave so se udeležili od angleških delavcev še Dell in Eccarius, kot zastopnik italijanskih delavcev Major Wolf in kot zastopnik francoskih delavcev Bosquet. Frobes je opozarjal zborovalce na strašne razmere Irske. Nato je bil izvoljen odbor, v katerem so bile zastopane vse narodnosti. Med odborniki je bil tudi Karl M a r x. »Živeli delavci vseh dežel«, s tem klicem je bilo zaključeno zgodovinsko važno zborovanje. Že 5. oktobra je imel odbor svojo ustanovno sejo. Odboru so pritegnili zastopnike še drugih narodnosti. Tako da je imel odbor okolo 50 članov, polovico Angležev. Odbor se je imenoval »Generalni svet internacionale«; Odger je bil predsednik, Eccarius podpredsednik. Odbor je ‘izvolil več tajnikov ko' poročevalce različnih narodnosti. Marx je bil tajnik-poročevalec za Nemčijo. Kot »obratni kapital« so nabrali člani generalnega sveta med seboj 3 funte Sterlingov (72 K). I. novembra je bila zopet seja, na kateri Je predložil Marx načrt pravil in otvoritveno spo- menico. Oboje je bilo sprejeto soglasno. Načrt Marxovih pravil je ostal merodajen za »Internacionalno delavsko asociacijo«, kakor so krstili novo zvezo. V pravilih — preobširno bi bilo, da jih priobčimo — so tudi te važne besede: Osvoboditev delavskega razreda je edinole mogoče z deloin delavskega razreda samega in da je dosegljiv ta cilj le z nacionalno in internacionalno delavsko združitvijo. Otvoritvena spomenica slika težki položaj delavstva in navaja kot zgled razmere angleškega delavstva; dalje naglaša važnost zakonov za varstvo delavcev in navaja zopet za zgled angleški zakon o deseturnem delovniku; opozarja na veliki osvobojevalni pomen zadrug za delavstvo in poudarja pridobitev politične moči in sklepa z besedami »Komunističnega manifesta«: Delavci vseh dežel, združite se!« Internacionala je nato prodirala v vse dežele in uspehi njenega dela so se kazali v ustanavljanju strokovnih, zadružnih in političnih organizacij in s tem se je pričelo velikansko gibanje vsega delavskega razreda in pričeli so se gospodarski in politični boji delavstva. Mejniki njene zgodovine so naslednji kongresi: Ženeva (1866), Lozana (1867), Bruselj (1868), Bazileja (1869), Haag (1872) in zopet Ženeva (1873.) Zelo pomemben je bil ženevski kongres I. 1866., ki je nastopil za osemurni delovnik, za pospešitev strokovnih organizacij in izdelal več drugih važnih zahtev. Sprejel je tudi pravila in spomenico. Leta 1870. so nameravali prireditev kongresa v Parizu. Ali reakcionarna Napoleonova vlada je to preprečila. Nato so ga hoteli sklicati za 12. julija v Moguncijo v Nemčiji, a tudi ta načrt se je izjalovil, in 19. julija je napovedal Napoleon vojno Prusiji. Šele I. 1872. je bil zopet zbran kongres. Ta kongres je očistil stranko anarhistov in njihov voditelj Bakunin je bil izključen iz internacionale. Kongres je sklenil tudi premestitev sedeža generalnega sveta iz Londona v Novi Jork in to je bil začetek konca. Leta 1873. je bil v Ženevi zadnji kongres stare internacionale. Stara oblika se je zrušila vsled političnih izprememb v Nemčiji in na Francoskem po vojni. V naslednjih letih so se razvile po vseh deželah velike delavske stranke, ki so se združile leta 1889. v Parizu v novo internacionalo. Mogočno, silno je naraščalo odslej delavsko gibanje, delavska razredna zavest je dvigala miljone in miljone iz mračne globeli k solncu spoznanja. Mirovni kongres 1. 1912. v Bazileji je bil višek modernega delavskega gibanja. Prav tako kakor leta 1870. je preprečila tudi letos vojna nameravani mednarodni socialistični kongres. Določen je bil za Dunaj, in ko so se razmere poostrile do skrajne meje, je bil izbran Pariz, a oboje so preprečili svetovnozgodovinski dogodki. Nova, druga internacionala je postavljena vsled vojne pred velikansko izkušnjo. Ali obstane kljub političnim izpremembam, ki bodo posledice vojne? 50 let dela internacionalne združitve delavstva je bilo pač tako plodonosno, tako globoko, da Je misel: Internacionale ni več in je ne bo več, naravnost absurdna. Živa je misel internacionalne združitve tudi sedaj med vojno, čeprav le tli, zato pa vzplamti po vojni v mogočnem sijaju. Ostanimo zvesti naši organizaciji ! Grmenje topov na evropskih bojiščih včrpava vso pozornost vsakogar in vsakdo ugiblje, kako se režijo problemi, ki so poverjeni miljonskim armadam. Z nervoznostjo, ki je nismo poznali doslej, zasledujemo vojne dogodke, in vsakdo čuti, da se tam na vzhodu in zahodu odločuje tudi njegova usoda in usoda države, v katerej živi. Ali kljub temu, da popolnoma razumevamo skrajno nape-nst pri zasledovamu vojnih dogodkov, se mora;:.o vendar rohko umiriti, da odgovorimo lchko na vprašanje: Kakšen pomen je v tem, če v brez- delju štejemo ure in dni, dokler nam ne prinese zmaga odločitve, zmaga, ki jo želimo naši državi, ker je tiaša usoda najtesneje zvezana z usodo države? Ali ni že čas, da se spomnimo sredi, strahotnih vojnih dogodkov naših dolžnosti, dolžnosti, ki jih imamo napram sami sebi in napram družbi tudi med vojno? Res je, da je silno otežkočeno vsako delo, .namenjeno socialnemu blagru in kulturi. V vojni se merijo moči posameznih držav in zato gredo sedaj vse sile za državno delo, država ima odgovornosti in dolžnosti, kakršnih ne pozna v mirnem času. Prav zato mora tudi država omejiti politično svobodo državljanov, izdati mora izjemne odredbe, ki stopajo na mesto državljanskih pravic. To vse vpliva seveda na politične stranke in močno vpliva vse to zlasti na politično in socialno delovanje delavskega razreda. Naše strokovne organizacije občutijo vojno v dve smeri. Gospodarske posledice vojne za naše strokovne organizacije se izražajo v brezposelnosti. Po drugi strani je pa prekinjeno vse ono delo naših strokovnih organizacij, ki je duševno dvigalo člane. Med vojno prenehajo boji za boljše mezde in krajši delovni čas, boji ki so v normalnih časih naravna posledica kapitalističnega družabnega reda. Potrebe države so sedaj na prvem mestu in zato morajo utihniti začasno razredna nasprotstva, ker se bore države za svoj obstanek. Normal no delo strokovnih organizacij je vsled teh vzrokov nemogoče. Ali popolnoma napačno je mnenje, da mora vse naše delo mirovati med vojno. Saj se ne osredotočuje niti v normalnih časih vse delo strokovnih organizacij le v bojih za boljši zaslužek in krajši delovni čas. Zato pa moramo posvečati med vojno vse naše moči onemu delu strokovnih organizacij, ki nas izobražuje in dviga na višjo kulturno stopnjo. Tudi to delo je omejeno vsled vojne in mnogo načelnih vprašanj socializma je sedaj izključeno od disku-zije, ostrino našega izražanja moramo omiliti, vso strast, s katero smo vajeni nastopati, moramo ohladiti. Ali kar je predvsem važno: Vse naše združevalno delo ni obsojeno na smrt, zakaj razveljavljeni niso združevalni in zborovalni zakoni in vse polno imamo prilike za poučna in znanstvena predavanja. S takimi predavanji širimo naše obzorje in pridobivamo duševno orožje za poznejše čase, ko bomo zopet v ostrem boju z našimi nasprotniki. In dalje! Vse polno lepih knjig, znanstvenih knjižic imamo, ki jih še ne poznajo vsi. Najlepša prilika je sedaj za čitanje in črpajmo sedaj iz besed, ki so jih napisali naši voditelji in učitelji, verno upanje za lepšč čase. Predvsem pa sodrugi: Ne pozabimo v teh težkih in trdih dneh, da moramo zastaviti vso našo proletarsko silo za ohranitev moči naše organizacije. 2e sedaj so naloge in zahteve na naše organizacije težke, ali po vojni bodo še vse težje. Tega ne pozabimo. Vsi vemo za cilje delavskega gibanja, vsi vemo, da neizobraženo delavstvo ne doseže nikakršnega izboljšanja, a tudi tega se zavedajmo, da je strokovna organizacija ona točka, iz katere izhaja naše novo življenje. Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah list: »Železničar*. Železničarska organizacija in vojna. Samoposebi je umevno, da pritiska vojna gospodarsko na vse institucije naše organizacije, potom katerih se je delavstvo povzpelo na sedanjo višino gospodarskega .blagostanja in duševne izobrazbe. Vsled duševne izobrazbe je zamoglo delavstvo zavrniti zahrbtne napade svojih sovražnikov. Na tisoče strokovno organiziranih delavcev je v vojni in skoraj enako visoko je število vsled vojne brezposelnih delavcev, vsled česar so zelo občutno prizadete naše strokovne organizacije, ker so izgubile veliko število članov. Ce pa upoštevamo, da morajo strokovne organizacije vsled brezposelnosti izdati po eni strani ogromne svote, dočim se na drugi strani zmanjšujejo dohodki je naravno, da pada finančna sila strokovnih organizacij. Marsikdo misli, da je železničarska organizacija, ki ne izplačuje brezposelnih podpor v tem kritičnem času, v dobrem finančnem razpoloženju ker so njeni člani večinoma stalni in jih rabijo v vojnem času še v večjem številu kakor v mirnem času. Takšno sklepanje je sicer precej resnično in v kolikor nam je znano doslej, je pri železnicah zelo malo brezposelnega delavstva, zatoraj je tudi upravičena nada, da bo imelo posredovanje glede odpuščenih delavcev uspeh. Železniška vodstva so izdala tozadevna navodila. Vsekakor pa ni pospešila vojna razvoja železničarske organizacije, marveč je povzročila tudi tukaj mnogo škode. Vsled nujnih premeščeni, iz službenih obzirov so izgubili člani vsako medsebojno vez in tako je ostalo neštevilno krajevnih skupin brez vsakega vodstva. Predsedniki, blagajniki in drugi važni funkcionarji so bili nagloma premeščeni in zato je izostalo redno vplačevanje mesečnih prispevkov. Zaradi izjemnega stanja so izostali tudi shodi in sestanki, vsled česar je izgubila organizacija mnogo članov. Kakor vse druge strokovne organizacije tako ima tudi železničarska dosti takih članov, ki so izrabili to situacijo, da pokažejo ker niso bili nikdar prepričani člani organizaciji hrbet v trenotku, ko jim ne more prinašati organizacija vidnih uspehov. Taki člani pa so podobni vojaku v vojni, ki pri prvem strelu vrže puško od sebe in se vda sovražniku. Nismo radi razgrnili te rane v našem, tako naglo prekinjenem organizacijskem življenju; ali storiti smo morali to le zaradi tega, da opozorimo prizadete na hiranje v njihovi organizaciji in da zbudimo zaspance na delo. Moči, ki smo jih zbirali v naši organizaciji desetletja, morajo ostati nezmanjšane, ker drugače bomo morali pričeti po vojni z novim trudapolnim agitacijskim delom. Vsak član mora imeti toliko zmisla in razumnosti, da uvidi neskončne težkoče sedanjosti. Kadar pokajo puške in topovi in piše orožje zgodovino, ni časa brskati po malenkostnih grbavinah, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Vse malenkostne zadeve bomo reševali po vojni. Pride zopet čas, ko bomo vsa najmanjša vprašanja trpečih sodrugov reševali s pomočjo močne organizacije. Železničarska organizacija stoji slej ko prej neomajna na braniku za pravice svojih članov in bo prebolela težko gospodarsko krizo. Sklep, da obdrže vpoklicani, če vplačujejo nadalje članske in posmrtinske prispevke, vse pravice, toraj tudi v vojni padli člani posmrtno odpravnino, je gotovo v času gospodarske krize najlepši dokaz, koliko zamore koristiti članom močna organizacija. Sodrugi naj že zaradi tega povsod tam, kjer je nastal zastanek v upravi organizacije vsled vpo-klicanja funkcionarjev, takoj nameste druge, da bo vplačevanje v redu. Kjer je bil premeščen ali vpoklican predsednik, ali drug zaupnik krajevne skupine ali vplačevalnice, je treba njegovo mesto takoj izpolniti, da se ne prekine redno poslovanje v organizaciji. Železničarji smo v tem kritičnem času napram državi in Javnosti sijajno Izpolnili svojo dolžnost. Pa tudi nase ne smemo pozabiti, ostanimo zvesti svoji organizaciji, ki je vsikdar varuh naših življenskih interesov. Ohranimo jo močno za bodočnost, vodimo jo spretno in pametno, pa tudi pogumno preko kipečih valov v svetlejšo in boljšo bodočnost. Razmerje delavcev na avstrijskih železnicah ob času vojne. Iz poročil naših zaupnikov smo dognali, da je velika množina delavcev ali brezposelna, ali pa dela na teden le po tri dni. Z ozirom na ta poročila je centralno vodstvo interveniralo pri c. kr. železniškem ministrstvu kakor tudi pri generalnih ravnateljstvih raznih privatnih železnic. Železniško ministrstvo je izdalo že 21. avgusta 1.1. vsem predstojnikom sledeči ukaz: Z ozirom na dejstvo, da mora biti zasigurana polna pripravljenost železniškega obrata prej kakor slej, mora biti pripravljeno delavstvo, če se tudi začasno ne izrabi popolnoma njegove delovne moči. Ce kljub temu še vedno preostajajo delavne moči, naj se nadomesti število vpoklicanih, ostale pa uporablja pri drugih oddelkih, t. n. pr. pri vrh-stavbni in progovzdrževalni službi. Ce bi pa morali predstojniki vkljub označenim naredbam vendar le znižati število delavcev, potem naj se izmenoma praznuje nekaj dni v tednu. Tako praznovanje p'a ne sme povzročati uboštva delavcev. Ce potem preostaja še kak delavec, ki ga je odpustiti, potem naj bodo merodajne določbe ukaza z dne 10. marca 1913, št. 29.950 iz 1912, § 2 delavnega reda, po katerem se odpuščajo v prvi vrsti najmlajši delavci. Odpuščene delavce je treba zopet sprejeti, kadar se izboljšajo razmere. Železniško ministrstvo upa, da bodo predstojniki oddelkov s temeljitim razumevanjem izvršili ta ukaz. Ta ukaz je menda že priromal v najbolj oddaljeni kraj in oddelek. Z ozirom na te zelo jasne določbe se nadejamo, da bo izvršitev tega ukaza železniškega ministrstva prav točna. Obžalovanja vredno je, da imajo nekateri »Oberstaatsbabnratu in službeni predstojniki zelo malo zmisla za ta ukaz in da ga izvršujejo v nasprotni smeri. Dočim želi omejiti železniško ministrstvo kolikor le mogoče brezposelnost, pošilja uprava juž. železnice na vsa službena mesta sledečo okrožnico: Z ozirom na to, da se je moral ustaviti ob času vojnega transporta skoraj ves civilni promet, vsled česar so se tako zdatno znižali družbeni dohodki, da je južna železnica prisiljena pri vlako-pospeševalni službi skrčiti kolikor le mogoče izdatke. Da dosežemo ta namen, se morajo ravnati lokalni predstojniki po sledečih navodilih: 1. Znižano število osobja, ki je nastalo vsled oddaje uslužbencev na tuje železnice, oziroma je prideljeno drugim oddelkom južne železnice, kakor tudi vsled vpoklicanja ria vojno, se ne sme izpopolniti z nastavljenjem novih delavcev oziroma uslužbencev. Ce ni mogoče izvršiti dela z določenim številom delavcev, se smejo sprejeti nove delavne moči le z dovoljenjem strojnega ravnateljstva. 2. Plače se naj skrčijo na ta način, da odpade akordno kakor tudi čezurno delo. 3. Sedanje materialne zaloge se naj izčrpajo. Začasno se preloži izpopolnitev zaloge. Ustavijo se naj vsa pričeta dela, ki nimajo direktne stike z vzdrževanjem prometa. V delavnicah naj izostanejo vsa stavbna dela kakor tudi poizkušnje za izboljšanje specialnih naprav, posebno pa tedaj, če niso potrebne tvarine Že plačane v zalogi. V dvomljivih slučajih naj vprašajo predstojniki ravnateljstvo. Blagovolite potrditi sprejem te okrožnice. Dunaj, 5. avgusta 1914. Strojni ravnatelj: dr. Schloss. Omenili smo že, da smo se obrnili na ravnateljstvo južne železnice. Pričakujemo, da bo imela naša intervencija uspeh. ' V vojnem času mora ohraniti vsak nepoklicani na-stavljenec in delavec svoji strokovni organizaciji neomajno zvestobo, prav kakor vojak svoji zastavi. Kdor ni sedaj pogumen in zvest, je izdajica! Reforma občnega državljanskega zakonika. 12. oktobra je izdala vlada grofu Stiirghku nove odredbe s pomočjo § 14., ki reformirajo družinsko in dedno pravo. Dosedanje določbe o tem pravu so stare že nad 100 let, izdane so bile leta 1811. Najvažnejše določbe, ki so stopile tudi z 12. oktobrom v veljavo, navedemo v naslednjem. 2ene — varuhinje. Stari zakon določuje, da žene ne morejo biti varuhinje. Le mati in stara mati sta imeli doslej pravico, postati varuhinji, a sta morali imeti moško osebo za sovaruha in pri vseh važnejših stvareh je morala imeti varuhinja privoljenje sovaruha. Te izredne določbe so sedaj razveljavljene in žene so prav tako upravičene do varuštva kakor moški. Le malenkostne omejitve ostanejo še. Vsaka polnoletna žena postane lehko varuhinja svojega ali tujega otroka. Poročene žene pa smejo prevzeti varuštvo za tujega otroka le s privoljenjem svojega moža. Ce je pa žena ločena, ali če je spoznan njen mož za bolnega na umu ali če se ne ve nič onzem, tedaj ne potrebuje moževe privolitve. Med tem ko sodišče lehko vsakega moškega prisili, da prevzame varuštvo in se odreče tej dolžnosti lehko le pod gotovimi pogoji, pa za ženo ne velja to: Zena ni dolžna prevzeti varuštva, katero jej prisodi zakon. Le varuštvo za lastnega otroka ali vnuka mora prevzeti žena, če sodišče to zahteva. Ce je določil oče pred svojo smrtjo varuha, tedaj mora prevzeti ta varuštvo in ne otrokova mati. Ako žena noče sprejeti varuštva za svojega otroka, tedaj postane varuh oni, ki ga določi ona. Mati tudi lehko določi, kdo prevzame varuštvo njenega otroka po njeni smrti. Ce ni določil oče v oporoki nikogar za varuha, tedaj je poklicana v prvi vrsti mati, da prevzame varuštvo; če pa njej ni mogoče izročiti varuštva, tedaj se lahko izroči varuštvo materi rajnega, ali če je tudi to izključeno, kaki drugi ženski sorodnici. Ce zahteva oče, da mora imeti po njegovi smrti otrok poleg žene varuhinje tudi sovaruha, ali če zahteva to žena sama, ali če se zdi to potrebno sodišču zaradi otrokovega premoženja, tedaj dobi tudi varuhinja sovaruha. Tudi nezakonska mati postane lehko polnopravna varuhinja. Ce je pa v interesu otrokovem, tedaj mora dobiti sovaruha. Pri določitvi sovaruha se je treba ozirati na voljo rajnega, na predlog varuhinje in tudi na mnenje sorodnikov. Ce se varuhinja poroči, tedaj jej sodišče lehko odvzame varuštvo. Tudi soprog varuhinje lehko vedno prekliče privolitev, da ima njegova soproga varuštvo, in tudi potem mora žena odložiti varilstvo. Vsaka mati, katere otrok ima sedaj moškega za varuha, lehko takoj predlaga sodišču, da se odstavi varuh in imenuje njo za varuhinjo. Onim moškim, ki so sedaj sovaruhi poleg varuhinje, mora sodišče takoj odvzeti varuštvo, razen če je potreben sovaruh tudi po novih določbah. Vse to, kar velja sedaj za varuštvo pri mladoletnih, velja tudi za kuratelo pri polnoletnih. Vsaka žena postane sedaj lehko kuratorica. Ce je poročen mož pod kuratelo, zahteva lehko njegova žena od sodišča, da postavi njo za kuratorico. Uradno varuštvo. Otrokom, ki nimajo niti hiše niti zemljišča in tudi ne znatnega premoženja, ni treba varuha ali varuhinje dokler so v kakšnem zavodu. Prednik takega zavoda lehko zahteva, da se poveri varilstvo takih otrok, ki so v zavodu in imajo varuha, zavodu. Tudi kadar izstopi otrok iz zavoda, ostane prednik zavoda njegov varuh toliko časa, dokler ni imenovan drug varuh. Ce ne razpolaga sodišče z osebami, ki bi vestno izvrševale varuštvo, tedaj imenuje lehko sodišče za varuha javnega uradnika ali pa izroči varuštvo katerikoli društvu za mladinsko oskrb. Izročitev varuštva se lehko omeji le na nekatere pravice in dolžnosti, ostale pa obdrži varuh ali varuhinja. Varuški svet. Novi zakon določa tudi, da se uvedejo varuški sveti. Njihova dolžnost je ta-le: Naznanjati so- dišču važna dejstva, podpirati sodišče pri nadziranju varuhov in kuratorjev, nedostatke varuhov in kuratorjev odstranjati in če opomin ne zadošča, tedaj jih smejo naznaniti sodišču. Zlasti morajo ti sveti podpirati varuha ali varuhinjo tedaj, kadar izbirajo otroku poklic. Posebna odredba bo nalagala šolskim vodstvom dolžnost, da naznanjajo svetom otroke, ki izstopijo iz šole. Varuški svet postane lehko tudi varuh. Lehko se mu pa tudi izroči nadzorstvo nad otroci, ki so v zasebni oskrbi. Pravica, prevzeti otroka na hrano in stanovanje, je tudi lehko odvisna od privolitve sveta. V vsaki občini naj bo en varuški svet. V večjih občinah jih je lehko več. Prav tako pa je lehko za več občin enega okraja en varuški svet. Člani varuškega sveta so tudi lehko žene, ali vsak član mora biti samopraven in avstrijski državljan. Člani varuškega sveta se imenujejo za pet let. Tudi občine lehko izvolijo zastopnike. Kdo imenuje člane, to določi posebna odredba. Toliko je pa že sedaj odrejeno, da se pokličejo zastopniki verskih družb, šole in občine, dalje druge osebe, ki imajo potrebno znanje in potrebne zmožnosti, zlasti člani društev za mladinsko oskrb. Člani varuškega sveta se lehko imenujejo »Sirotninski svetovalec«. (Dalje prih.) Vojna in nevarnost kužnih bolezni. Od največjih nevarnosti, ki jih prinaša vojna, je brezdvomno nevarnost rajširjenja epidemičnih bolezni. Sicer ne nastopajo sedaj one grozne sestre vojne kakor kuga, kolera, tifus, koze, griža itd. v taki meri kakor v onih časih, ko so bili vzroki teh bolezni še popolnoma neznani in ko je bila zdravniška veda še v povojih. Ali vendar tudi sedanje znanje o teh boleznih še ne zadošča, da bi popolnoma zatrli te kužne bolezni. Ravno ob vojnah eksistirajo v obili meri vsi oni predpogoji, ki pospešujejo nastanek in najhitrejšo razširitev nalezljivih bolezni. Vzroki, ki povzročujejo in pospešujejo te bolezni, so različni. Zbiranje velikih množic vojaštva, ki trpi vsled naglih vremenskih izpreinemb, hitra izprememba v načinu prehranitve, zlasti pa pomanjkanje dobre pitne vode, to so momenti, ki pospešujejo nastanek bolezni. Da pripomore k hitri razširitvi bolezni v največji meri tudi okuženo ozračje nad bojišči, kjer trohne človeška in živalska trupla, tega ni treba še posebej naglašati. Dalje je treba upoštevati tudi to, da ne more skrbeti vojaštvo v vojni za snažnost telesa tako kakor doma. Veliko vlogo pri nastanku kolere igra tudi telesna čilost in ljudje, ki so imeli vedno slabo hrano, podležejo hitro. Ker so nastopili pred tedni tudi v naših krajih poedini primeri kolere, je gotovo umestno, če podamo v naslednjem glavno vsebino predavanja, ki ga je imel profesor dr. Grafiberger v dunajski »Uranji« o »Vojnih epidemijah« in kako naj postopajo ljudje ob tem«. Predavatelj je izvajal: Med vojnimi epidemijami so take bolezni, na katerih obolevajo ljudje tudi v miru. Vsakemu la-jiku se zdi čudno, da pojemajo v zadnjih desetletjih bolezni, ki so v preteklih časih žele neusmiljeno, zlasti kolera in kuga. Varnostne odredbe proti tem boleznim kakor jih poznamo v miru, so seveda v vojnem času nezadostne in zato se ne smemo čuditi, da nastopajo med vojno kolera, griža, tifus, koze in kuga. Kuga kot vojna epidemija že v 19. stoletju ni igrala posebne vloge. Tifus in griža sta izraziti krajevni bolezni in se pojavljata vedno, tudi v mirnih časih. Kolera, griža in črevesni tifus imajo skupni znak namreč, da se pojavijo v črevah in da se razširjajo po odpadkih iz črev. Važno je tudi to, da je pri črevesnem tifusu tudi kri obolelega okužena. Predvsem je važno, da vemo, kako nastajajo te bolezni, ker le potem je obramba proti njim uspešna. Teh bolezni se obvarujemo, da pretrgamo infekcijsko nit na kateremkoli mestu. Zato je ozdravljenje infekcijskih bolezni tudi obenem omejitev. !i ravno pri tifuzu, koleri in griži je važno to, da bolniki, ozdravljeni od teh bo'e/.!i;, še vedno prenašajo kal bolezni. Vemo tudi, da izločujejo pri epidemijah tudi take osebe bacile, ki niso bolne. Ce osamimo bolnike v bolnišnicah, tedaj že izpremenimo raztrositev kali. V prvi vrsti je pri obrambi važno, da naznanimo nalezljive bolezni oblastim. Zakoni obvezujejo prebivalstvo, da naznanjajo bolezni, in zakon proti kužnim boleznim ne nalaga dolžnost naznanitve le zdravniku, temveč tudi drugim osebam, zlasti gospodarjem. Kdor ne naznani bolezni, tega zadene občutna kazen. Najbistvenejše varstvo je kar največja snažnost. Roke moramo umivati temeljito z milom in krtačo in že s tem lehko zabranimo prenos bacilov v usta. Starši morajo gledati strogo na to, da si umivajo otroci roke z milo in s krtačo pred vsako jedjo in tudi z brisačami ne smejo varčevati gospodinje. Navidezno so to malenkosti, a pogosto so ravno te odločilne. Tudi na perilo moramo obračati največjo pozornost, ker se prenašajo dostikrat s perilom bacili. Voda iz rek, zlasti iz onih, po katerih plovejo, je zelo nevaren vir za infekcijo. Alkohol ni nikakršno sredstvo zoper te bolezni, nasprotno, pospešuje vse nalezljive bolezni. Tudi z mlekom se razširjajo nalezljive bolezni. Predvsem ne smemo uživati sirovega mleka. Tudi sirovo maslo — če ni izdelano iz pasteriziranega mleka — je nevarno. V jajcih so le malokdaj bacili kolere, ali varujmo se umazanih jajc. Tudi sočivje in zelenjava imata bacile —- uživajmo torej le kuhano sočivje — ker se pri gnojenju z gnojnico trosijo bacili. Uživanje neolupljenega sadja je nevarno, seveda tudi ne smemo jesti nezrelega sadja; vsled uživanja nezrelega sadja prav lehko o-bole čreva in potem nimajo odporne sile proti bacilom. Kolero, tifus in grižo prenašajo tudi mrčesi, predvsem muhe. Na podlagi tega spoznanja so uvedli n. pr. v Ameriki prav temeljito zatiranje muh. Popolnoma napačno je mnenje, da ni uspešne obrambe proti nalezljivim boleznim. Izpolnjevati mora pač vsakdo vse odredbe oblasti v tem oziru. Marogasti tifus je silno nalezljiva bolezen. Ta bolezen se pričenja z visoko vročino. Povzroci-tela te bolezni ne poznamo in tudi določitev je težka. Zdravstvena veda je pa ravno pri tej bolezni dosegla veliko pridobitev. Nicoll je dokazal, da prenaša ta bolezen uš v obleki. Tudi uši na glavi jo baje prenašajo. Zato moramo vso to nesnago temeljito zatirati. Zoper koze je najboljše sredstvo cepljenje. Kdo ima dobiček od oprave žitnih carin? Kakšen namen imajo pravzaprav carine? Prvotno so bile carine zgolj državne finančne carine. Carine so le pobirali, da se je stekal v državne blagajne denar. Danes imajo pa skoraj vse carine popolnoma drugačen namen. In ta namen je sledeči: Podražiti uvoz blaga, ki se prideluje tudi v Avstriji in ščititi s tern avstrijske podjetnike pred tujo konkurenco. To so takozvane zaščitne carine. Kako učinkujejo te carine, naj dokaže zgled. N. pr.: Avstrijski kupčevalec kupi ameriško pšenico. Plača jo po ceni, ki vlada tedaj na svetovnem trgu, to je cena, ki še ni zavarovana z nobeno carino. K tej ceni prirastejo še prevozni stroški in uvozna carina, ki jo pobira država pri uvozu čez mejo. Cena ameriške pšenice v Avstriji ie torej enaka ceni na svetovnem trgu in prevoznim stroškom in uvozni carini. Za kakšne cene pa prodajajo naši agrarci žito? Dražje ga seveda ne smejo prodajati kakor oni trgovec, ki dobiva ameriško žito, ker drugače bo naročal vsakdo raje žito iz Amerike, ceneje mu ga pa ni treba. Naši agrarci nastavljajo za avstrijsko žito tudi ceno, ki je sestavljena iz cene na svetovnem trgu in prevoznih stroškov in uvozne carine. Zaščitna carina ne dviga torej le cen tujega žita, temveč podražuje tudi domači pridelek. Carina na žito je torej čista zaščitna carina na korist agrarcem in na škodo ljudstvu. Pri carini na kavo je stvar drugačna. Carina na kavo je čista finančna carina, ker pri nas ne pridelujemo kave. Na 100 kg kave je treba plačati 95 K carine, ki se popolnoma steka v državno blagajno. Vse drugače je pri zaščitnih carinah. Od uvoza pšenice dobi seveda tudi država svoj delež in sicer znaša carina za 100 kg pšenice 0 K 30 vin. Ali obenem podraže prav za enako vsoto domači agrarci domačo pšenico, saj to stori lahko brez skrbi, ker mu ne more škodovati tuja konkurenca zaradi carin prav nič. Zaščitna carina podraži torej blago in ne prinaša državi nikakršnih dohodkov, temveč pomnožuje le profite zasebnih podjetnikov na škodo ljudstva. Socialno demokratična stranka ni zamudila nobene prilike, da ne bi pozivala vlado na odpravo teh carin. Zal, da je bil ves njen trud brezuspešen, ker niso agrarci le ljubljenci vlade, temveč so jih podpirale tudi vselej meščanske stranke. Sedaj pa ko imamo vojno, spoznavajo tudi pristaši meščanskih strank, da so carine škodljive za gospodarski položaj ljudstva in meščanski zastopniki se prav tako trudijo kakor socialni de-mokratje, da se odpravijo carine. V Nemčiji so odpravili carine takoj ob začetku vojne. Pri nas so jih odpravili šele pretečeni mesec, ker so bili šele sedaj orgski magnati toliko ljubeznivi in dobrohotni, da dovolijo to. In kakšen dobiček ima ljudstvo od te odprave carin? Nikakršne! In sicer za to ne, ker je bil zamujen pravi čas za odpravo carin. Takrat ko so bile še možnosti, da se še pelje lehko žito iz te ali one nevtralne države, takrat bi bila vplivala odprava blagodejno. Sedaj pa ni nobene možnosti več za uvoz žita iz nevtralnih držav. Za nas bi prihajala v prvi vrsti vpoštev Amerika. Sedaj pa so se zaobrnile razmere pomorske vožnje tako, da ni misliti na uvoz iz Amerike. Rumunija je bila že pred tedni dovolila izvoz žita, torej bi prišla v drugi vrsti ta država za nas v poštev. Ali danes ni v Rumu-niji nobenega žita odveč, ker je pokupila vsega Nemčija. In sedaj, ko so zaprte vse možnosti uvoza, so privolili agrarci v odpravo carin in se kažejo pred svetom za dobre, požrtvovalne patriote. Carine so odpravljene, ali cene moki naraščajo, zakaj agrarci bodo dobro izrabljali pomanjkanje konkurence. Kupovalci moke se bodo seveda jezili na one, ki prodajajo moko na drobno, ali po krivici. Zakaj trgovci na drobno so danes v takem položaju, da v resnici nimajo nikakršnega dobička od visokih cen moke, temveč imajo včasih od tega celo škodo. Zlasti velja to za naše zadružne organizacije. Oni, ki si polnijo žepe, so naši agrarci in ogrski magnatje. Zato pa zahtevamo od vlade, da nastavi maksimalne tarife — to se pravi najvišjo ceno — pri tistih, ki proizvajajo blago, ne pa pri tistih, ki ga prodajajo na drobno. Proizvajalci blaga imajo zaenkrat pač že dovolj profitov in skrajni čas je, da zastavi vlada jez njihovi pohlepnosti. Nemčija se ni ustavila le pri odpravi carin, temveč izda v kratkem tudi maksimalne tarife, kakor poročajo listi. Zelo umesten je bil ukrep vlade, da smejo pregledati oblasti vsak čas zaloge moke in žita. Ali vlada mora iti še dalje. Ce bo sila, naj tudi konfiscira pri oderuhih te zaloge v korist najširšim ljudskim masam. Najbolj pa potrebujemo sedaj, da postavi vlada maksimalne cene za moko in žito in sicer tistim, ki prodajajo na debelo. Akcija socialne demokracije. Strankino vpdstvo avstrijsko-nemške socialne demokracije in klub socialističnih državnozborskih poslancev sta imela 19. in 20. oktobra sejo, na kateri sta se posvetovala o odredbah, da se omejita draginja in brezposelnost in kako je skrbeti za neposredne žrtve vojne. Da čelu socialno-demokratičnih zahtev je sa-moposebi umevno ta, da se takoj upostavi ustavno delovanje parlamenta, čeprav se zavedajo v polni meri zaprek, ki jih ima sedanja vlada s sklicanjem parlamenta. Parlamenti vseh držav, ki imajo vojno, delujejo redno in prekinitev ustavnega razmerja ni le velike načelne škode, temveč škoduje tudi stvarno državi in prebivalstvu. Da se omeji draginja, zahtevajo: 1. Določitev najvišjih cen za prodajo na debelo žita in smotreno državno organizacijo za preskrbovanje z žitom s tem, da se določi potrebo in zaloge, s prisilnim nakupom potom države in občin, in če je potreba, naj se uvede tudi začasni monopol veletrgovine. 2. Ureditev preskrbovanja z moko in kruhom na ta način, da izda vlada enotne predpise za mlenje in peko. Pri mlenju naj se zavaruje naj-višji pridelek moke za kruh, pri peki naj se primeša pšenični moki ječmenova in koruzna moka, da se prihranijo najpotrebnejši zakladi pšenične moke za kuho; prepove naj se mlenje moke za luksuriozno pecivo, uvede naj se enotna moka in enoten kruh. 3. Takoj naj se prepove porabo moke, ki je pripravna za kruh, za živinsko krmo, pospeši naj se proizvajanje umetne živinske krme in prepove naj se izdelovanje žganja iz žita, koruze in krompirja. 4. Organizira naj se uvoz poljskih pridelkov in živinske krme in sicer na podlagi združenega delovanja vlade, velikih občin in veletrgovine. Prepove naj se izvoz življenskih potrebščin in živinske krme. Za omejitev brezposelnosti in za olajšavo bede v posameznih industrijskih okrajih pa zahtevajo: 1. Oddajo naj se takoj že dovoljena državna dela in dobave in naj se prične takoj z delom; izdelajo naj se odložene državne stavbe, vse v projektu dogotovljene regulacije rek in melioracije, državne in lokalne železnice in nadaljuje naj se z zgradbo malih hiš, ki so garantirane v državnem oskrbnem fondu za stanovanja.* 2. Uvede naj se državna podpora za brezposelne v oni izmeri, kakor jo dobivajo družine vpoklicanih. Pri tem naj sodelujejo avtonomne oblasti in strokovne zveze delavcev. 3. V ta namen naj se dovoli znesek najmanj 500 miljonov kron. Znesek naj se dobi ali potom prisilnega posojila pri premožnih korporacijah in velikih davkoplačevalcih ali pa potom razpisa brambnega in zasilnega prispevka od premoženja, kakor so dobili brambni davek v Nemčiji. Za oskrbo onih, ki so po vojni neposredno prizadeti, zahtevajo: 1. Razširitev zakona od dne 26. oktobra 1912 glede prispevka družinam mobiliziranih na one, ki so vpoklicani k službovanju vojnih dajatev za dlje časa iz svojega bivališča. 2. Vlada naj izda nov zakon, ki ustvarja trajno, zadostno oskrbo vdovam in sirotam padlih kakor tudi onim, ki so postali vsled vojaškega slu-žbovaja za delo popolnoma ali pa deloma nezmožni. 3. Država naj zgradi stanovanja v onih krajih, ki so bili vsled vojnih dogodkov neposredno prizadeti, naj poskrbi, da se nasade polja in naj oživi obrt in industrijo. * To spomenico so predložili ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu poslanci sodrugi Adler, Seitz, Renner, Seliger in Pittoni in so vse zahteve obširno utemeljili. Avdijenca je trajala nad dve uri. Divji vlaki in oklopni vlaki. Kakor je znano, so zasedli Nemci precejšen del Belgije. Da bi jih pri tem ovirali, in da bi napravili zlasti škodo v krajih, ki so že zasedeni, so izpuščali Belgijci — divje vlake. Z divjimi vlaki hočejo zlasti uničiti nemške vlake z vojaki, ki odhajajo na bojišče. Eden teh divjih vlakov, seveda brez strojevodja in sploh brez vsega osobja, je pridrvel na postajo Hal nekaj minut za tem, ko je odšel nemški vojaški vlak. Stroj divjega vlaka je zavozil z velikanskim ropotom v nemški vlak, ki so ga ravno spenjali. Vsi vojaki, zaposleni pri tem delu, so bili zmečkani. Nato so hitro razstrelili zahodno od Hala dva želzniška mostova, dasta se prevrnila dva druga divja vlaka, ki sta priro-potala za prvim, v prepad. V Berlinskem »Lokal-anzeigerju« je pismo, kjer opisuje vojak prihod divjega vlaka. Pisec pravi: »B. 27. septembra 1914. Danes zjutraj nas je zbudilo ostro žvižganje piščalke, ki ni in ni hotelo jenjati. Kmalu nato smo izvedeli, da so Belgijci nameravali napad na naš tovorni vlak, ki je vozil materiala za 42 centimetrske topove. Letalec, ki je krožil prejšnji dan nad nami, je prinesel najbrže v Antwerpen vest, da nakladamo pri nas material za topove. Da nas zmoti pri tem delu, je izpustil nasprotnik ponoči štiri vlake brez vodstva. Načrt se je ponesrečil, ker so naše železniške čete, ki so prišle prejšnji večer, napravile dobre varnostne priprave. Ko je prihrumel divji vlak, je zadel poldrug kilometer od našega prostora, kjer smo skladali, na proge, ki so jih položili prejšnji večer železničarji na tračnice. Vlak j.e skočil s tira. Ko sem zjutraj patruljiral, sem prišel tudi na mesto, kjer je zadel divji vlak na proge. Stroji — štirje so bili — in vozovi, ki so bili napolnjeni s peskom in kamenjem, so bili en sam velik kup razvalin. Sunek je bil tako močan, da je zletel en stroj čez jez in zaril globoko v zemljo. Ostali stroji so ležali navskriž po progi.« Kako »uporabljajo« še na drugače način železniške vlake, to opisuje lajtnant dr. Blaum v »Strassburger Post«. Iz Bruslja pošilja listu naslednje zanimivo poročilo: »Tukaj sem poveljnik oklopnega vlaka in sem napravil z njim predvčerajšnjim nasilno izsleditev že 30 kilometrov pred naše zadnje prednje straže, da poizvem, kako stoje belgijske čete proti zahodu. Pri teni sem zavozil prav v belgijski promet brzovlakov. Zajel sem pošto vlaka, ki je dospel na zadnjo postajo, drugi vlak sem pa zasledoval še tri postaje daleč, dokler nisem zadel na močno infanterijo in na čete, ki so ravno stopale iz železniških voz. Razdrl sem progo in obrat. Vsled hitre vožnje je skočil naš vlak 10 kilometrov pred našimi prednjimi stražami s tira. Belgijski pionirji so nam razdrli namreč progo. Potem so nas tudi napadli, a odbili smo njihov napad. V poldrugi uri smo zopet popravili progo in smo srečno prišli zopet med naše čete. Ko je skočil vlak s tira, me je vrglo proti vklopu in ranjen sem bil na desnem kolenu. Kljub temu opravljam svojo službo kot poveljnik oklopnega vlaka dalje. Včeraj sem popravil z oklopnim vlakom ves tir nekega kolodvora, ki je bil sedemkrat razstreljen in sicer med tem, ko so se naši in Belgijci obstreljevali. Tir smo spravili v dveh urah v red. Šele ogenj belgijske arteljerije nas je prepodil, kajti oklopni vlak ne prenese strelov iz topov.« Železničarji na delu. Od vojnega poročevalca Usta »Vossische Zeitung« Veliki vojni stan, 1. oktobra. Na nekem kraju v notranjosti Francoske, kjer se stekajo štiri železniške proge, so razstrelili Francozje želzniški predor, da zabranijo vožnjo nemških vojaških vlakov. Prav zraven pa pelje ena teh prog čez reko; most čez reko in še sedemindvajset drugih železniških mostov v tem okraju so razstrelili Francozi z dinamitom. Ko so pričele pred 14 dnevi nemške železničarske čete s popravljanjem predora, smo mislili, da gre za dela, ki jih bomo razmeroma hitro opravili. Ali kmalu se je izkazalo, da se hočejo odtrgati nad srednjim delom predora velikanske plasti pečevja. Na pobočju griča je bilo treba pričeti z delom in velikanski lijak je bilo treba zavrtati, da smo dospeli na dno predora. V 20 metrov globokem jarku je bilo napeljanih devet hodnikov naokrog ob stenah, drug nad drugim. Na hodnikih so stali vojaki več železniških kompanij, ki so metali kamenje in prst z dna na vrh. Spodaj pa, ob obeh nezasutih koncih predora, so skopali proti sredi rove. V rovih so razstreljavali pečine, ki so padle na tla in jili odvažali po majhnih železnicah. Največji del tega ogromnega dela, dela inženirske umetnosti, ki bi ga tudi v miru splošno občudovali, je skoraj dovršen in že čez nekaj dni bodo dovažali vlaki vojake, municijo in živež za napredujočo armado. V prvih štirih dneh je ovirala voda delo. Potem so zajeli studence. Treba je bilo tudi popraviti vodovod, ki je ležal prav tam, kjer se je sesul nad predorom grič in ki je oskrboval prav veliko mesto z vodo. Tudi vodovod je že skoraj popravljen. Čudovito fantastično sliko sem zrl, ko sem obiskal to mesto dela vprvič ponoči in ko so vojaki kakor pridni pritlikavci pri svetlobi svetilk neumorno kopali prav globoko do dna predora. Nepretrgoma, dan in noč, delajo Štiri kom-panije po 200 mož in sicer se izmenja vsaka četa na šest ur. Nočno delo omogočuje velika električna naprava, ki jo je napravila tvrdka Siemens in Halske. En del naših velikih industrijskih obratov Je namreč tudi odšel z armado in sicer za to, da se armade lehko takoj okoristijo z najnovejšimi Pridobitvami vojne znanosti ln vojne tehnike. V teh šestih urah nepretrganega dela se izčrpajo vojaki do zadnjega'. Oficirji jih ne hvalijo samo, temveč jih občudujejo. Ni jih treba priganjati in podžigati, kakor je to navada pri takih velikih in težkih stavbah, kjer je življenje v vedni nevarnosti. Ravno nasprotno: ker izvršujejo dela posamezne kompanije ločeno, se je pričela med njimi tekma. Druga noče zaostati za drugo. Tukaj sem spoznal, kako se zgradi predor iz-nova pod najtežavnejšimi okoliščinami. Pri trdnjavi Montmedy pa sem videl, kako si pomagajo naši vrli železničarji pri razstrelenih predorih še drugače. Tudi tukaj so pričeli takoj odstranjevati vse nepotrebno na zasutem kraju, a poleg tega so pričeli graditi tudi precej več kilometrov dolgo železnico okolo hriba, ker je bilo treba manj časa za zgradbo te železnice kakor pa za izčiščenje predora. In prevoz na železnicah je za armado nezmerne važnosti. V začetku septembra sem videl prva dela trasiranja, ki so šla v velikem loku okolo trdnjave, deloma so pa segala tudi v mesto, kjer so razstreljevali železničarji ravno nekaj hiš, da speljejo progo ha onem mestu. Čez ■Štiri tedne sem- prišel zopet tje in komaj sem verjel svojim očem, ko sem videl pred sabo progo — dodelano. V miru bi potrebovali za tako delo več mesecev kakor sedaj tednov. Delo, ki ga morajo opravljati železniške čete najpogosteje je popravljanje razdrtih mostov. Zakaj Belgijci in Francozi so razstrelili na povratku vse mostove, dostikrat celo tako hitro, da so odrezali celo lastne čete. Prvikrat sem videl natančneje železniški most, ki so ga zgradili naši železničarji pri Troispointu v Belgiji. V nekaj dneh so zgradili most in sicer le z materialom, ki so ga dobili v okolici. Bil je to visok most, ki preprega vso dolino. Še večje delo sem videl v bližini kraja, imena ne smem povedati, kjer je bil razrušen predor. Voditelj dotične kompanije je bil stotnik R. K., profesor na vojaško tehnični akademiji. Obširno ne morem opisovati zgradbo tega 95 metrov dolgega mostu, ki so ga položili pod zaščito ostankov razrušenega mostu in sicer za to, da so novi stebri — močna debla — kolikor najmanj izpostavljena sili vode. Drevesa so šli iskat po 25 kilometrov daleč. Okolo 50.000 mož železniških čet je v vojni. Z neutrudljivo vnemo in občudovanja vredno vdanostjo delajo v najtežavneših razmerah. Dostikrat morajo železniške čete korakati pred armado, neposredno za kavalerijskimi divizijami, da popravijo proge, mostove itd., ki jih poškoduje nasprotnik.« KARL KAUTSKY: Socialna demokracija v vojni.1 Naša stranka je razpravljala mnogo o sredstvih in načinih, kako zabraniti grozečo vojno, nasprotno je pa zelo redko razmotrivala vprašanje, kakšno naj bo njeno stališče v vojni, ki je ne more zabraniti, ker ni še dovolj močna za to. V tem pač ni bil le slučaj. V agitaciji za ohranitev miru je razkrilila socialna demokracija še lehko neovirana vso svojo silo. Nasprotno pa je morala upoštevati že vnaprej, da pride z izbruhom vojne pod vojno pravo in da bo ovirana v svobodnem gibanju. Nikdar niso vlade tako močne in stranke tako slabotne kakor ob izbruhu vojne. Ali kakor je razumljivo, da smo se lotevali tako občutljivega predmeta le z največjo opreznostjo, vendar moramo obžalovati, da nismo tega predmeta razmotrivali obširneje v mirnih časih. Ravno stališče med vojno je mnogo bolj zamotan problem kakor agitacija za mir. In vojni čas je najbolj neprikladen za mirno, nepristransko raz-prvo spornih vprašanj. Objektivnost je skoraj nemogoča, da,' nekaterim se zdi celo zločin. Dokler vojna le grozi, je stvar za nas zelo enostavna: V današnjih razmerah ni vojne, ki bi ne bila v splošnosti za narode nesreča in posebno še za proletariat. Razpravljali smo o sredstvih, s katerimi bi zabranili grozečo vojno, a ne o tem, katere vojne so škodljive, katere koristne. Položaj se izpremeni na hip, kakor hitro se izkaže, da ne moremo zabraniti vojne, torej kakor hitro izbruhne vojna. Dokler ne dozori čas za sklepanje miru, toliko časa ne velja praktično vprašanje: Vojna ali mir. Vprašanje se glasi: Zmaga ali poraz lastne dežele. » Iz znanstvenega glasil« socialne demokracije v Nerati . „Dle nene Zeit“* Seveda si tudi lehko mislimo, da nasprotuje že po izbruhu vojne ta ali ona stranka vojni, ne da bi s tem škodovala lastni deželi. Ali pri tem bi bilo treba, da prihaja nasprotni pritisk istočasno in z enakim uspehom od obeh plati. V tej obliki bi privedel protipritisk k miru, a ne k porazu. Praktično to seveda še ni preizkušeno. Tudi to, da bi bilo kaj takega mogoče, smo vedno zani-kavali. Ta primer torej lehko popolnoma izločimo in potem ostane po izbruhu vojne le vprašanje: Zmaga ali poraz? Samoposebije seveda umevno, da je izključen primer, da bi kdo deloval praktično za poraz lastne dežele. Zato se potem skrči problem le na vprašanje, ali narekuje naše stališče napram vojni strast ali pomislek. Odgovor na to vprašanje ni odločen že vnaprej, temveč odločuje ga način vojne, ki je v teku. Bebel je bil izjavil dostikrat, tako tudi še na strankinem zboru v Essenu 1. 1907.: »Mi moramo braniti domovino, če pride napad.« Tako kakor Bebel je mislila takrat večina na strankinem zboru. Da, lehko rečemo, da obvladuje to naziranje že dolgo časa svet. Skoraj tudi ni mogoče proti temu kaj zavrniti. Ali kot nezmotljivo vodilo odreče dostikrat to naziranje. Oni, ki je napaden, računa vedno lehko na večje vojno navdušenje med lastnim ljudstvom in tudi na večje simpatije pri nevtralnih nego napadalec, ki brezvestno moti mir, to najdragocenejše dobro. In ker je tako, zato že od nekdaj poizkušajo razširiti pravi napadalci med svetom mnenje, da so napadeni; pri tem jih podpira skrivnost, s katero se vodijo navadno diplomatična pogajanja in vojne priprave. Zato ne kličejo ob izbruhu vojne obe stranki enega in istega Boga na pomoč za svojo veliko stvar, temveč smatra tudi prebivalstvo tukaj in tam, da je napadeno. Ta izkušnja me je tudi napotila, da sem v Essenu nasprotoval Beblovem naziranju — eden redkih primerov, ko nisva soglašala. Bebel je dejal takrat: »Zavrnili ste me, in tudi sodrug Kautsky je zasekal v ta drog —: Kaj je napadalna vojna? Da, bilo bi zelo žalostno, če bi ne mogli razsoditi danes, ko se veliki krogi ljudstva vsak dan bolj zanimajo za vojno, če gre v poedinem primeru za napadalno vojno ali ne.« No, izkušnje kažejo, da so primeri, ko ne zadošča tudi največja politična izobrazba, da bi ob izbruhu vojne neovrženo konštatirali, kdo je napadalec. 2e zato ne, ker nastajajo situacije, ko zabredejo vse udeležene sile v zagato, iz katere ne more oditi nobena mirno, če noče prav izdatno skrčiti svoj silo in svoj ugled in kjer bi pomenilo odnehanje brez vojne toliko kakor poraz. In potem odločuje dostikrat slučaj ali pa je odvisno od različne izmere diplomatične spretnosti, kdo zamahne prvi in je potem napadalec. V sedanji vojni je bila odločitev v tem oziru posebno težka vsled naglice, s katero so navalili dogodki na nas in vsled komplikacij zvezne politike, ki so naraščale od dne do dne. Vsled teh komplikacij je pa izgubil na natančnosti tudi oni kažipot, ki sem ga bil postavil v Essenu nasproti Beblovem. Takrat sem dejal: »Nemška vlada bi lehko nekega dne natvezila nemškim proletarcem, da so oni napadeni, francoska vlada bi lehko natvezila isto Francozom, in potem bi imeli vojno, v kateri bi šli nemški in francoski proletarci z enakim navdušenjem za svojimi vladami in bi morili drug drugega in si odrezavali vratove. To je treba zabraniti in to se zabrani, če ne presojamo vojn z vidika napadalne vojne, temveč z vidika proletarskih interesov.« Tudi na podlagi tega vidika, tega kažipota so presojali sedanjo vojno tukaj in tam — ali tudi ta vidik kakor oni napadalne vojne, je pripeljal Nemce in Francoze k nasprotujočem naziranju. Naši francoski sodrugi so izdali v družbi z belgijskimi sodrugi manifest, v katerem izjavljajo, da morajo stati za svojimi vladami, ker je prišel od nemške strani »napad... ker je Nemčija hotela vojno« in zato, ker branijo »svobodo in pravico« proti »nemškemu imperializmu«. Z besedo imperializem — to omenjam mimogredoč — ne označujejo angleškega imperializma, ki je sedaj tudi nam znan pojem poželjivosti po veliki kolonialni državi — v tem zaključku debate pa je bil enoglasno sprejet predlog. Predsednik s. Bahme je po kratkem krepkem govoru zaključil dobro uspeli shod. 17. oktobra je bil v Nabrežini shod, na katerem je poročal predsednik nabrežinske skupine sodr. Jan. V času od 17. do 23. oktobra je bilo več važnih posvetovanj na progi Ljubljana-Ptuj in Rudolfovo. Povsod so sklenili udeleženci, da ustanove podporni sklad po tržaškem vzorcu. Sodrugi na delo! Zbirajte sedaj sklad, dokler ste še zaposleni. Prekasno je zbirati podporni sklad tedaj, kadar je že splošna brezposelnost. Vsaka krajevna skupina naj skliče odborova sejo, na kateri naj sklene vpeljavo podpornega sklada. Zapisnikar sestavi člansko konsignacijo,. ki naj kroži med člani. Na delo! » Pozor, upravitelji krajevnih skupin! Mnenje prevladuje, da morajo krajevne skupine in vplačevalnice strokovnih organizacij vsled izjemnega stanja ustaviti vsako društveno delovanje. To ni res! V zmislu društvenih pravil določeno delo, odbo-rove seje, društveni shodi se lahko vrše kakor doslej, če se naznani politični oblasti. Raznoterosti. Brezposelni imajo prosto vožnjo po vseh progah c. kr. drž. železnic. Uradno se javi: Vsa ona delo nakazavajoča in deželno centralna mesta za pozvedovanje dela, katera so bila ustanovljena po inicijativi ministrstva za notranje zadeve, sloneča na vojni organizaciji za pozvedovauja dela, dobe od ministrstva izkaznice, katere veljajo kot prostovožninski listek za vse one, ki iščejo delo in tudi za njih družine proti izkazu, na vseh državnih železniških progah v Avstriji. Železniška nezgoda na Pragarskem. Poštni vlak št. 208, ki prihaja iz Budimpešte, je zavozil 25. oktobra zjutraj namesto na prvi tir na tretji. Pet voz je skočilo s tira. Trije uradniki so ranjeni. Tračnice so popolnoma raztrgane. Ogrski državni zbor. Z Dunaja poročajo, da bo sklican ogrski državni zbor v drugi polovici meseca novembra ali pa začetkom decembra. Državni zbor bo razpravljal o nujnih vladnih predlogah. Med predlogami je tudi podaljšanje posla-niške dobe državnih poslancev. Znižana vožnja za obisk ranjenih in bolnih vojakov. Na progah c' kr. avstrijskih državnih železnic in na lokalnih progah, v kolikor spadajo v področje uprave državnih železnic in kjer ima u-prava pravico določevati tarife, dobivajo od 4. oktobra dalje svojci ranjenih in bolnih vojakov polovične karte za obisk in sicer v 2. in 3. razredu. Za svojce veljajo starši, otroci, bratje, sestre in zakonska žena. Polovična cena se dovoljuje le za vožnje nad 50 kilometrov. Znižane vožne listke izdajajo pri blagajnicah, če prinese dotičnik izkaz, na katerem mora biti označeno: Ime potujočega, kraj, od kjer se pelje in kamor se pelje, pot in potrdilo, da je potujoči res svojec ranjenega ali bolnega avstrijsko-ogrskega vojaka. To potrdilo izda politična okrajna oblast, v krajih, kjer je policija, pa ta. Vse listine so proste kolkov. Prepoved alkoholnih pijač v Rusiji. Pred nekaj tedni so poročali listi, da je prepovedana v Rusiji prodaja spiritusov, dokler traja vojna. Občinski svet v Peterburgu se je bavil temeljito z vprašanjem alkoholne prepovedi. Podžupan je naznanil, da je policijski predsednik v Peterburgu prepovedal za časa vojne prodajo žganja in piva v Peterburgu. Glede prodaje vina je določil, da se smejo prodajati le najlažja vina. Prodaja alkoholnih pijač je dovoljena le v najfinejših restavracijah in tudi tukaj le v omejeni izmeri. Na to je sprejel občinski svet predlog, da se pozove vlado, »aj prepove vsako prodajo alkohola za časa vojne. Predlog zahteva, da se ne sme po vsej Rusiji prodajati alkoholnih pijač, tudi v najfinejših restavracijah ne. Vsem tistim, ki so prekipevali navdušenja že ob napovedi vojne. Dopisnik »Berliner Lokalan-zeigerja«iz vzhodne Pruske piše v listu: »Pozneje sem imel tudi priliko, da sem se razgovarjal z begunci. — Kaj veste vi v Berlinu o vojni — so dejali ozlovoljeni. Tam prirejajo slavnosti na čast zmag, razobešajo zastave dan in noč, prirejajo obhode, gostilne in kavarne so vedno polne gostov. Seveda, saj so daleč od strela. Ampak tukaj, kjer leže na bojiščih naši sinovi, očetje in bratje, kjer hodimo črez trupla, kjer imamo porušena domov-ja. kjer smo morali bežati v temrfi noči in kjer so nam onečaščali naše žene. in otroke, jih morili in pobijali starčke, verujte mi, mi ne moremo vriskati in ne moremo prirejati slavnosti..« Kako se godi nemškim vjetnikom na Angleškem. O tem, kakb da se godi nemškim vjetnikom na Angleškem, poroča »Evening News«: Vjet-niki smejo igrati biljard, karte, bero časopise, hodijo v bližnje mesto, da nakupijo potrebne stvari. Vsi dobivajo med vjetništvom gotovo vsoto denarja, odmerjeno po njihovem činu. Ce kaj delajo, dobe plačilo, ki je Smejo porabiti za nakupovanje. Vjetpiki dpbe prav toliko hrane kakor angleški vojaki. Njihovi prijatelji jim smejo pošiljati darila, ki so prosta poštnine. Tudi sami smejo odpošiljati pisma in zavoje brez poštnine, smejo sprejemati posete in obiskovati božjo služ- bo. Ce umrjo v taborišču, jih pokopljejo z vsemi vojaškimi častmi. Zahvala nemškega cesarja železničarjem. Cesar Viljem. je izdal naslednji odlok: Mobilizacija in združitev armade ob mejah je končana. Z ne- primerno vanostjo in točnostjo so izvedle nemške železnice silno transportno gibanje. Z zahvalo se spominjam najprej mož, ki so ustvarili v tihem delu od 1870/71. leta dalje organizacijo, ki je prestala sedaj sijajno prvo preizkušnjo. Vsem onim pa, ki so se odzvali mojemu klicu in so sodelovali, da smo postavili nemško ljudstvo v orožju sovražniku nasproti, zlasti linijskim poveljnikom, železniškim pooblaščencem kakor tudi nemškim železniškim upravam od prvega uradnika do zadnjega delavca, izrekam za zvesto delo in izpolnjevanje dolžnosti svojo cesarsko zahvalo. Dosedanje delo mi daje najboljše zagotovilo, da bodo železnice tudi v nadaljnem poteku velike vojne za bodočnost nemškega ljudstva kos še tako visokim zahtevam vojnega poveljstva. — Veliki vojni stan, 22. avgusta 1914. Podpisal: Viljem I. R. Kdaj bo sklican naš državni zbor? Glavno glasilo čeških agrarcev »Venkov« piše: Zdi se nam, da bi bilo prav umestno, če se snide v tem času centralni parlament naše državne polovice. Vladi se res ni treba bati, da postane v sedanjih razmerah parlament pozorišče nacionalnih bojev, ki bi dali evropski javnosti dobrodošel povod za skeleče kritike in napade. Danes je situacija drugačna kakor je bila pred vojno. Vse narodnosti naše države se udeležujejo bojev za državo in prestol, vse torej vedo, kakšno odgovornost imajo in zato se bodo zastopniki teh narodnosti zdržali prav gotovo vseh prepirov, ki bi v očeh ostalega sveta škodovali naši državi. Novega finančnega ministra smo dobili v Avstriji. 24. oktobra je imenoval cesar dosedanjega voditelja našega finančnega ministrstva barona Engla za finančnega ministra. Ironija zgodovine. »Konigsberger Volksztg.« piše: Predsednik deželnega sodišča Hugo Schubert je padel 10. t. m. na vzhodnem bojišču, star 59 let. Pred desetimi leti je prišel kot ravnatelj deželnega sodišča v Konigsberg, kjer je postal obče znan kot voditelj glavne razprave v konigs-berškem veleizdajalskem procesu in pozneje zaradi drugih socialističnih procesov. Že prej je imel pa kot državni pravdnik y Erfurtu ostre govore proti socialni demokraciji. KSnigsberški proces zaradi veleizdaje proti ruskemu carstvu, zaradi raz-žaljenja carja in tajne zveze je bil uprizorjen v interesu ruske države. In sedaj je padel predsednik deželnega sodišča v boju proti Rusiji!! Vojna in južna železnica. Južna železnica je sklenila, da izplača obresti, zapadle 1. oktobra, triprocentih dolžnih obveznic serije X. 1. novembra bodo izplačljive polletne obresti štiriprocent-nih zadolžnic serije E in W, in južna železnica bi morala izplačati tri miljone, kar ni zanjo ravno previsok znesek. Najrazličnejši krogi pričakujejo z napetostjo, če bo izplačala južna železnica te obresti ali ne. 15. decembra mora izplačati italijanska vlada južni železnici 29 in pol miljonov frankov. Nekateri mislijo, da mora izplačati italijanska vlada vsakoletni znesek pri banki Rothschild v Parizu. Ali to ni res. Navadno je res izplačala tam, ali pravilno mora izročiti denar zastopniku južne železnice v Rimu. Zato so nezmi-selne govorice, da je ta vsota ogrožena. — 1. januarja mora izplačati južna železnica polletne obresti triprocentnih zadolžnic vseh serij, razen serije X. Ali bo zmogla južna železnica to? Ta možnost je odvisna od dohodkov obrata v tekočem letu. Koliki bodo ti dohodki, to se pa letos prorokuje še težje kakor druga leta. V letu 1913. je imela južna železnica nad 18 miljonov prebitka. V letošnjem letu je imela do avgusta skora toliko dohodkov kakor lansko leto v prvih sedmih mesecih. V avgustu je seveda skoraj popolnoma izostal civilni tovorni promet, a si je prihranila železnica po drugi strani pri izdatkih za plače, ker je bilo mnogo uslužbencev vpoklicanih. Tudi pri splošnem obratu je prihranila. Le tedaj, če bodo znašali dohodki od avgusta do konca leta za 28 miljonov manj kakor lansko leto, le tedaj bo imela izgubo. Potem bi seveda tudi ne mogla izplačati obresti. Ali kakor kaže vse, ne bo prišla družba južne železnice v tak položaj. Kako Izpreminjajo meščanski listi svoje nazore. Kar smo trdili v mirnih časih vedno in vedno, da obračajo vsi meščanski listi plašč po vetru, to se prav lepo izkazuje šelč sedaj. Le en primer! 22. oktobra 1914 piše dunajska »Neue freie Pr.«, ki reprezentira takorekoč vse najboljše, kar imamo v Avstriji, v tujini: »Angleški zunanji minister sir'Edvard Grey je zaplankan in omejen sovražnik Nemčije. Laž, ki jo nosi -ožgano na čelu, odkar smo izvedeli za .vojaške obveznosti med Rusijo in Francosko, vse sleparstvo, ki ga zna odevati v tako pošteno obleko, prihaja pri njem iz čuvstev malenkostne osebnosti.« V uvodniku od 23. decembra 1911 je pa pisala prav ista »Neue freie Pr.«: »Ce pregledamo vse, je sir Edvard Grey pošten mož in če bi imel v poslaništvih in okolo sebe prav tako neustrašene ljudi, potem bi bil najbrže najboljši, najkoristnejši minister za zunanje zadeve. Odkritosrčno želi mir. Intrigirati ne zna.« Taka je torej sodba najuglednejšega avstrijskega meščanskega lista v teku treh let v enem in istem možu. Enkrat ga kujejo v zvezde, drugič ga vlačijo v blato. Rumunski kralj Karol je umrl 10. oktobra. Rojen je bil leta 1849. Bil je nemški princ. Za romunskega kneza je bil poklican 1. 1866. Rumunija ni bila takrat še samostojna država, temveč odvisna od Turčije. Po rusko-turški vojni, v kateri so pomagali Rumuni Rusom, je postala Rumunija samostojna država. To se je bilo zgodilo 10. maja 1876. Novi kralj je nečak umrlega Karola in se imenuje Ferdinand. Kralj Ferdinand je bil rojen leta 1865. Proti onim, ki samovoljno draže živiia. Cesarska odredba z dne 1. avgusta 1914 pravi, da zadene vsakogar kazen, ki samovoljno in brez potrebe draži živila. Paragraf sedem te odredbe se glasi: 1. Kdor izrablja izredne razmere, ustvarjene vsled vojne, in zahteva za potrebne predmete pretirane cene, tega zadene zaporna kazen od enega tedna do šest mesecev. Poleg zaporne kazni, pa ga kaznujejo tudi lehko z denarno kaznijo do 2000 kron. 2. Kdor je bil zaradi tega prestopka že enkrat kaznovan, in še vedno prodaja za pretirane cene, tega zadene strogi zapor od enega meseca do enega leta. Poleg te kazni pa ga kaznujejo tudi lehko z denarno kaznijo do 20.000 kron. Ta odredba pa sega še globlje in preti s kaznijo vsaki akciji, ki povzroča povišanje cen za potrebne predmete. Paragraf osmi te odredbe se glasi: 1. Kdor nakupuje in spravlja potrebne predmete za življenje ali omejuje njihovo proizvajanje iti prodajo, da lehko požene ceno ua čezmerno višino, 2. Kdor razširja neresnične vesti ali vporablja diugačno sredstvo, da nastane napačno mnenje, ki povzroča podražitev potrebnih življenskih predmetov, tega zadene strogi zapor od enega meseca do enega leta. Poleg tega ga zadene lehko tudi denarna kazen do 20.000 K. Dalje pooblašča ta odredba tudi sodnika, da konfiscira zalogo predmetov, ki so last obtoženca, za državo; država lehko uporabi te zaloge v prid prebivalstva. Ta odredba je velike socialne politične vrednoti in država je uresničila z njo socialno politično zahtevo, za katero so delavci že dolgo časa prosili. V socialno političnih spisih so dokazali znanstveniki že neštetokrat, da je draginja najpotrebnejših sredstev za življenje le manever kup-čevalcev in trgovcev. Zakon proizvajanja in resnične potrebe že dolgo več ne urejujejo cene blaga, temveč oskrbujejo to karteli itd. Ljudstvo plačuje najpotrebnejše stvari vedno dražje in dražje, ker delajo trgovci vedno to, kar je po odredbi kaznivo z zaporom od enega tedna do šest mesecev. Šele svetovna vojna je prisilila merodajne činitelje, da so obvarovali prebivalstvo pred odiranjem. Seveda je vojna najpripravnejše prizorišče za oderuštvo, ali tudi v mirnih časih je ode-ruštvo zvesti spremljevalec kapitalističnega gospodarstva. Delavstvo naj si dobro zapomni to odredbo iz vojnih časov za 'normalne čase. Vojni stroški. Angleški gospodarski list »Eco-nomisl« računa dnevne stroške vojne, vštevši mobilizacijske stroške nevtralnih držav na 200 milj. mark. Na Nemčijo odpade od te vsote 44 miljonov mark, na Rusijo 42, na Avstrijo 32 in na Francosko tudi 32. Pri vsoti 200 miljonov niso všteti stroški Angleške in ni vpoštevano dejstvo, da še vojskuje Nemčija na ruskih, francoskih in belgijskih tleh. Dopust vojaških certifikatistov. KflVSmS Ulil011 C** 1DDDDDDDI (Odlok c. kr. železniškega ministrstva, št. 19.248 (4). C. kr. železniško ministrstvo odreja, da oni uslužbenci certifikatisti, ki niso prestopili neposredno iz vojaške službe v službo državnih železnic, da se jim vštejejo pri odmeri dopusta njihova leta vojaške službe tudi že pred popolnim vplačilom v penzijski in provizijski fond. VSEBINA ŠT. 16. IN 17. Z DNE 1. SEPTEMBRA 1914. Članki: Srbija. — Kultura in strokovne organizacije. — Prva konferenca zaviračev državne in južne železnice. — Vojna napoved preleti morja. Domače vesti: Priznanje železničarjem. — Železničarji in vojna. — Za podporo družinskim članom padlih vojakov. — Hteli bi ustanoviti žute organizacije. Iz okrožnic južne železnice: Odredbe južne železnice za vpoklicane uslužbence. — Državni oskrb-ninski prispevek družinam upoklicanih. Iz okrožnic državne železnice: Pravice na vojno službovanje upoklicanih pomožnih uslužbencev napram provizijskemu zavodu. — Izravnava delavcev na postajah in pri vožnji. — Prejemki upoklicanih železničarjev. Dopisi: Vitezi klavrne postave. — Človekoljubni žel. zdravnik. Inozemstvo: Amerika. — Ogromna železniška stavka. — Nov poštni zakon proti železniškim uslužbencem. — Jean Jaures. — Ruski car. Obvestila centrale: Seja upravnega odbora z dne 20. julija 1914. Iz organizacije: Funkcionarjem in zaupnikom krajevnih skupin. — V zadevi koledarjev. V zadevi novih sprejemov. Frankiranje pisem. Slike železničarskega doma. Nakup knjig. Posmrtnoodpravninski zaklad. Poročila o shodih: Nabrežina. Gospodarski pregled: Avtomatično pripenjanje železniških vozov. — Delavski svet in delavska knjižica. — Človekoljubni kapitalisti. Raznoterosti: Kako se je izpremenilo življenje. — Članom splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva in odjemalcem »Železničarja* naznanje. Zadružništvo: Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu. VSEBINA ŠT. 18. IN 19. Z DNE 1. OKTOBRA 1914. Članki: Naše dolžnosti med vojno. — Vojna in delavstvo — Delavci na avstr, železnicah ob času vojne. — Svetovna kriza kapitalizma. — Vojna in kapitalizem. — Proč s carino na živila! — Svetovno vrenje. — Ljudsko gospodarstvo in vojna. — Alkoholna desetina. Domače vesti: Doklade vlakospremnega o- sobja v vojnem času. — Ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Listek: Navtralnost v nebesih. Dopisi. Pragersko — Štiri peresna deteljica na Pragerskem. — Bombe na Pragerskem. — Maribor (juž. žel.) — Gradec. Inozemstvo. Izjava poslanca Haaseja v nem* škem državnem zboru dne 4. avgusta 1914. — Izjava ruskih soc. demokratov v dumi 8. avgusta (1914 (Chaustow). — Manifest italijanskih soc. dem. za nevtralnost Italije. Iz organizacije: Članom pr. dr. na znanje. — Sodrugi na Zidanmostu pozor! — Pozor železničarji v Ljubljani in Sp. Šiški. Obvestila centrale. — V voinem času. Zadružništvo, Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. fr ^ TRST ^ Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Adalbert Kassig w Ljubljana, Židovska ulica. Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih ^ oblikah po najnižji ceni.-— Postrežba točna. ^ Naročajte in podpirajte delavsko časopisje! Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Peter Kozina & Ko. Ljubljana na Bregu št. 20 -------- (Cojzova hiša). ---- Varstvena znamka. Cene za moške K 14’—, 17'—, 20'— „ , ženske „ 12 —, 15*—, 18'—. ii , dečke 36/39 K 10-—, 12’-. , n otroke št. 22-25 26-28 29 31 32-35 K 5--, 6--, 7--, 8 —. <3-axa,n.tixa,na, kakovost Cenejše vrste od K 1*50 naprej. 40 letni uspeh, Sarjffil Želodčna tinktura lekarnarja Piccolija v Ijubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je | odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Naročila spre- /i pir^nli Ljubljana jetna lekarn»u*riuwll» — ■ m mm »V» **................. Naročite si ilustrovani tednik Tedenske Slike nieaensne »ime" ki priobčuje najnovejše vesti in slike * bojišč. V zvezi je z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih vojnih poročevalcev-fotografov. List »Tedenske slike® stane za četrt leta 2*50 K, za pol leta pa 5 K. Naslov; Tedenske Slike, Ljubljana. Posamezne številke se dobe po tobakamab, iigamab in na kolodvorih izvod do 22 h. Pozor I Pozor I železničarji! Naš Koledar za IMEaije za leto 1915 je že izšel. Cena mu je kakor prejšnje leto z zavarovanjem za smrtno nesrečo za sodruge na 200 K samo 1 krono 20 vinarjev. Posameznikom pri poštni pošiljafvi 10 vin. za poštnino več. Pogoji za pošiljatnv za krajevne skupine in njih funkcionarje so sledeči: Pri naročitvi od 20 izvodov dalje 20 vin. od izvoda, če se znesek vnaprej pošlje ali če je znesek tekom 30 dni po sprejetju koledarjev plačan; pri poznejšem plačilu se dovoli brez izjeme po 10 vin. provizije od vsacega izvoda. Vsebina koledarja je od prve do zadnje črke novo prirejena in so vsa za železničarje važna in potrebna vprašanja na lahko umevni način razložena. Naš koledar torej ni samo doDra pripomočna knjiga za vsacega uslužbenca, ampak tudi kažipot v vseh strokovnih vprašanjih. Vsaki nepristranec bo moral označiti to knjigo kot najvzornejo svoje vrste. V letu 1913 je bilo 41 odjemalcev koledarja smrtno ranjenih, ki se jim je izplačala 200 kronska odkupna premija. Imena ponesreč-nežev so na strani 147 koledarja za leto 1915. Ker je bila naklada pred vojnimi dogodki pripravljena in večja kakor v prejšnjem letu, zato je potrebna tokrat mnogo večja propaganda za prodajo, če nočemo, da ostane velik del zaloge neprodan, kar bi organizacijo težko oškodovalo. Pri dobri agitaciji odpade ta nevarnost. Češki koledar za železničarje se dobiva izključno v upravništvu „Žc!eznični Zrizenec", Praga-Žižkov, Krasova, št. 11. Poljski železničarski koledar ne more letos zaradi obstoječih razmer iziti in izvira iz tega dejstva za sodruge in organizacijo nepopravljiva H škoda. L i Da podamo sodrugom vpogled v vsebino nove letne knjige, sledi tu vsebina. Predgovor. — Koledarij. — Zaznamki za strojno osobje. — Za plačo. — Za odtegljaje. — Zaznamki za dobljene proste karte 1915. — Kurilni ekvivalent za preračunanje premogove premije In pasiranje. — Računanje oljne premije, cene mazilnega in razsvetilnega materijala za lokomotivno osobje. — Rojstni in godovni dnevi v moji družini. — Zaznamek. — Dnevi za leto 1915. — Najvažnejše o pravicah osobja državnih železnic itd. — Predpisi za izmero službe in počitka. — Zdravstveno varstvo oči itd. — Novi zakon o dohodarini itd. — Uspehi naše organizacije. — Uspehi dveletnega delovanja v podporah preostalih. — Naše kalendarsko zavarovanje. — Železničarski dom. — Kako pridem najhitreje v železničarski dom. — Poj, komur je dano petje, s sledečimi pesmanv. — Vožnje ugodnosti za delavce c. kr. državnih železnic poleg 2 tabel. — Kaj dobe zaostale ob smrti uslužbenca od železniške uprave? — Plačilna tabela za poduradnike in sluge. — Pokojninski normale za uslužbence in njih zaostale c. kr. državnih železnic. — Provizijski normale za uslužbence in njih preostale c. kr. državnih železnic. — Tabele za preračunanje provizije za vlakospremno osobje c. kr. St-E.-Q. črte (vzhodna železnica}. — Preračunanje provizije za vlakospremno osobje južne železnice. — Važno delo za stranko. — Nemška socialno demokratična društva v inozemstvu. — Naslovni zaznamek: Splošno pravovarstveno in strokovno društvo; Strokovno zavarovanje proti nezgodam; Internacionalna strokovna tajništva. — Važno Iz vsega sveta: Državni uslužbenci v Avstriji; Avstro-Ogrski; Primerjajoča dolžina javnih železniških in telegrafskih prog v kilometrih; Jeziki vseh narodov na zemlji; Število ljudskih šol; Verstva na zemlji; Razdelitev prebivalstva po poklicu in opravilu v Avstro-Ogrski; Letni prirastek prebivalstva; Letni smrtni slučaji na 1000 prebivalcev; Vojna moč posameznih držav in mornarice; Državni dolg; Vrednost uvoza in izvoza; Primerjava številnosti evropskih narodov; Razdelba suhe zemlje in vode na zemeljski površini; Analfabeti med rekruti posameznih drlav v Evropi; Poklerikalenje avstrijskega šolstva in Število samostanov; Vrednost najvažnejših zlatih denarnih enot; podatki zadnjega ljudskega Štetja; Tarif pisemske pošte; Kolkovna lestvica za Avstro-Ogrsko; Meterske mere in oteži. Bogata vsebina in mnogo vredno zavarovanje zagotovi koledarju gotovo mnogo odjemalcev. Sodrugi agitirajte z vso vnemo za Vai nori koledar, d« obvarujete organizacij* Huda! Zalelba koladtarja. innaoD