Razne stvari. Iz domačlh krajev. Slovensko društvo priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dae 15. sušca 1903 ob 3. uri popoldne v dvorani »Narodnega doma« v Maribcru. Na dnevnem redu je: 1. poročilo državnega poslanca o političnem poiožaju, 2. poročilo o slovensketn vseuiiliškem vprasanju, 3. poročilo odborovo, 4. volitev novtga odbora, 5. slučajm predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi o d b o r. nKatoliško politično gospodarsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu" bode zborovalo dne 8. marca t. 1. cb 3. uri popoldan v župnišču. Politično društvo ,Straža' y Žrečab ima dne 8. marca občni zbor. Začetek po večernicah v prostorih g. Matije Vidniar. G. učitelj Ivan Bele }e prijazno obljubil, da bo razlagal o sadjarstvu in vinarstvu. Med spodnještajerskimi Slovenci je zavladalo veliko ogorčenje, ker se sme slovensko ljudstvo tako nesramno žaliti po nemških listih, kakor je to storila zadnjič Marburgerca. Pripravljajo se shodi! Promocija. Gospod Ferdo Kunej iz St. Petra pod Sv. Gorami je bil dne 3. marca na graškem vseučiliSču promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Iz pošte. Počtni potnožni uradnik Karl Bruder je prestavljen iz Bruka v Poljčane, AIojz Vogl iz Poljčan v Bruk. - Pri Sv. Nikolaju nad LaSkim se je ustanovil s 17. januvarjem poStni nabiralnik ter upeljala dvakratna zveza na teden s poštnim potom s pošto v Laškem. — Dne 1. marca t. 1. se postavi poštni nabiralnik pri S?. Štefanu pri Žusmu. Poštni pot bode hodil vsak teden Sestkrat na pošto v Smarje. Imenovan je okrajaim živinozdravnieom v Slov. Gradcu veterinarski asistent g. A. K o r o š e c. Mariborske novice. Dne 25. t. m. je bila pri tukajšnji sodniji Neža Kelcl od Sv. Barbare v Halozah obsojena na dva meseca ostrega zapora zaradi potepanja. Po dovršeni kazni se odda v prisiino delavnico. — V nekaterih mariborskih trgovinah se je zadnje dni plačevalo s ponarejeaimi kronami. Vsak naj dobro pogleda vs&ko kronico, predno jo vtakne v žep! Romanja y Rim k papeževim slavnostim so se udeležili izmed štajerskih Slovencev: kanonik Aaton Hajšek, župnik Martin Medved iz Laporja, župaik Fr. Heber iz Sp. Polskave, župnik Mat. Koren iz Zalca, kapelan Fr. Štuhec iz Sv. Tomaža pri Ormožu in veleposestnik Frane Pišek iz Slivnice pri Mariboru. Ogenj. V sredo 25. t. mes. je zgorelo poslopje »Aatonienquelle« v Spod. Radvanju. — Otroci posestnika Valentina Ssiver v Kicarih so zažgali v nedeijo, 22. t. m. domačo hišo; stariši so pustili otroke same doma ter so odšii v Ptuj, medtem so se otroci igrali z užigalicami ter zanetih hišo. Zgorelo je vse, samo živmo so rešili. Poslopje ie bilo zavarovano. Iz Ijutomerskega glavarstva. Bikorejska zadruga na Cvenu pri L]utomeru je prodala tri izrabljene plemenske bike marijadvorskega plemena, ki so vsi skupaj tehtali 2510 kg. Ptujske noviee. PiSe se nam: V Ptuju so se dne 3. t. m. vsled vabila preč. g. prošta slavucstne sv. maSe v ptoštijski cerkvi povodorn papeževega jubileja vdeležili vsi zastopniki raznih uradov in korporaeij, — pogreSali smo le zastopnike okrajn. zastopa v Ptu.ju. Vprašamo tu javno g. načelnika okraj. zastopa, je-li imel vzrok, da se te slavnosti ni vddležil? Je-U ptujski okraj že luteranski ali je g. načelaik postal »luteFan« ? Zabilježili si pa bomo postopanje g. načelnika za prihodnje volitve v okrajui zastop. Več katoličanov ptujskvga okraja. — V Ptuju je unarl dne 25. m. mes. trgovec Karl Kasper. Bil je tudi ud obCin. zastopa v Ptuju. — Aret>ra!i so v Gradcu bivSega ptujskega trgovc> M sesa. ki je napravil kcnkurz 1. 1899. Vrl kmet pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je izročil kmetijo svojemu sinu. Ker pa je notar pri Sv. Lenartu posilinemec, dal je juterno napraviti pri narodnem notarju dr. Plcju v Gornji Radgoai. Dal ga ie celo na dom pnpeljati. Ako bi vsi kmetje tako ravnali, bi se posilinemški notarjt morali ponujati, da napravijo slovenska pisma. Žejalo ]ih je! Dne 25. lebr. zvečer so v Gradišaku, župnija Sv. Lovrenc v Sl. gor, nezuani tatovi trgali vrata vinske kleti Fr. Pich'na. A ker jim je bilo tukaj delo brezuspeSno, šli so k vratom Jak. Pignarja, kjer \wa je bila sreča takn mila, da so si splahnilv svoja žejna gr!a. Zdaj jih išče roka pravice. Smrtna kosa. V Babincih pri Ljutomeru ie utnrl vrh narodnjak posestnik Peter Dolamift — V Zrečah je umrla 84 let stara vdova Marjeta Naglič, mati gospe nadučiteljeve Tribnik, tudi mati g Ivana Naglič. pisatelja siovenskega in mestnega uradnika v Liubljani — Sodčenec rešil součencu življenje. lz Ljutomera poročajo: Nedavno temu je Sel učenec Fran JurSevec vzlic prepovedi drsat se na led. Led je bil sicer debel, ali vsled deževnega vremeaa je icael že razpoko. Led se je udrl pod JurSevcem in le ta se je že zaCel potapljati. Izgubljen bi bil, da ga ni 13 lettn učenec Dominik Irglič ob nevarnosti za svoje lastno življenje potegnil iz vode. Vodstvo šole je že storilo korake, da mali junak dobi talijo za reSitev življenja Tndi iz Pekla. Znani »pametni* dopis ptujskega »Štajerca« iz Moravec pri M. ned. zaletel se je tudi na podel nač-in v naSega 6. g. župaika. Ni naS namen tukaj č. g. poviSati, ker ga itak vsi MalonedeljCani čislamo kot vrlega dušnega pasiirja in toleraDtnega moža, pač pa si usojaino imenovanemu »stakorčevemu« dopisniku javno povedati, da 6. g. župnik ima po našem mnenju pravico za cerkvena opravila postaviti namestnika č. g. kaplana, on pa ne sme svoje »boljše polovice« v Ljutoroer na št. 6 nadom^ščat poslati. Ali se zdaj razumemo? Nov nemško-slovenski postni pečat je dobiia pošta v Dramljah. Prej je bil samo nemški. Žs več let se je prosilo za njega, predao so na merodajnem mestu tej pravični prošnii ugodili. Toraj zopet edna drobtinica! Žalosten konec žganjepivca. Dne 27 febr. je znani žganjar Ignac Kolar, oženjen železniški uslužbenec v Spodnjih Lažah, pri gostilni Filipa Sprogar s kolom čakal kmečkega mladeniča Karola Gumzej, da se zmaSčuje nad njim, ker se je poslednji skregal s hčerjo njegovo. Prišlo je do krvavpga pretepa, v katerem je bil smrtno ranjen Ignac Kolar, ki je drugo jutro umri; precej ranjen je pa tudi Karol Gumzej. Celjske novice. »Lastni dorn« registrovana delavska zadruga z omej. zavezo v Celju ima svoj izvanredni občai zbor v soboto 7. marca t. 1. ob 6. uri v čitalnični sejni dvorani. — Igra >Divji lovec« se bo jgrala dne 15. marca, ne pa 8., kakor je bilo pomotoma nazrjanjeno. — V poletju se priredi v Celju pevska slavnost v večjem obsegu. Celjske porotne obravnave. Pri Sv. Kunigundi na Pohorju je mladenič Janez Kandut nekaterim tovarišem obrezal peresa na klobukih. Vsled tega so imenovanca natepli Marku Gričnik, Albert Gričnik, Janez Hren. KaDdut je dobil na glavi dve smrtonosni rani, da je čez nekoliko ur potem umrl. Pri porotnih sodbah v Celju so zdaj za plačilo dobili Marko Gričnik dve leti, Albert Gričnik petnajst mesecev, Janez Hrea osem mesecev težke ječe, in vsaki Se po ea post vsaki mesec. V okrajn celjskem potrebujejo za letos čez 20 % doklad sledeče občine: Okolica Celje 38 70. Dramlje 60 % Dobrna 32 %, Gotovlje 60%. Frankolovo 30•/„, S?. Junj 35°/0 Griže 60%, Kalobje 60%, Sv. Lovrenc 42%, Sv. Martin 27%, Nov»cerkev 60%, Sv. Peter 30%, Pftrovče 20%. Sv. Pavel 42 %, Ptresica 60 «/o Škcflia««s 50»/o- Višnjaves 45%, Vojnik 60%, Žalec 60%. Pasji kontnmac je v ztmslu zakt-na z dne 29. febr. 18tiO uveden v celem obs^gu občin Medvedje selo, Žalec, Pletrovče, Vehka Pirešica, Gotovlje in Št. Peter v Savinj. dolini. Cerkvene stvarl Mili darovi za drnžbo vednega češČenja: Hajdina 26 K, Sv. B-uedikt v Slov. gor. 18 K 28 v, Poizela 100 K, Galicija 53 K 48 v, Sv. Jurij v Slov. gor. 40 K, Sv. L«nart v Slov. gor. 10 K, Dol 30 K 34 v, Nova eerkev 36 K, Rogatec 8 K 40 v, Kostrivnica 2 K 47 v. Sv. Jožef pri Mariboru. V misiionski in romarski cerkvi sv. Jožefa nad Manborom se bo od 17. do 25 suSca 1903 obhajal izvenredni sv. misijon iz trojnega namena: 1. v spnmin 251etnega jubileja sv. Očeta Leona Xbl.; 2. v spomin 60lttnega jubileja Č6. usmiljenih sester sv. Vmcencija Pavlana, ki že od 1. 1843 oskrbujejo bolnisnico pri sv. Magdalem v Mariboru; 3. v spomin 251etnice, odkar se je obhajal zadnji sv. misijon pri sv. Jožefu pri Mariboru 1. 1878 Ta znamenita pobožnost se bo vrSila po naslednjem redu: V torek, 17. sušca, ob 7. uri zvečer: uvod sv. misijona. Ob d e 1 a v n ik i h bodo misijonske pridige ob 5. in 9. uri zjutrai in ob 7. uri zvečer. Na praznik sv. J o ž e f a, v n e d e 1 j o, 22. sušca, in na praznik oznanjenja blaž. Dev. Marije pa bodo misijonske pridige ob 6, 8 in 10 uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne. Ob sklepu sv. misijona, 25 sušca popoldne ob pol 4. uri, se bo blagoslovil novi misijonski križ in se bo podelil sv. papežev blagoslov s popolnimi odpustki. Vsi verniki prelepe slovenske štajerske dežele so povabljeni na to veličastno slovesnost sv. misijona. Celje. Dne 3. sušca je bila v opatijski cerkvi v spomin kronanja papeža Leona XIII. ob pol 9. pontifikalna sv. maša, katere so se udeležili mnogi višji dostojanstveniki. Slavnost }e posebno povzdignilo lepo ubrano ceciljansko petje pod vodstvom g. Karola Bervarja. Koncem maSe je posluSalce iznenadil divni napev: »tu es Petrus«, kojega je zapel dobro zastopan moSki zbor. Občinstvo je pesem stoje posiušalo. ter se pozneje glede tega petja pohvalno izražalo. Na farni cerkvi je vihrala papeževa zastava! Umrl je dne 27. febr. v Središču 6. g. Franc Sejnkovič, duhovnik sekovske škofije. G. Franc Sejnkovič, rojen v Središču dne 1. aprila 1832, mašnik 25. julija 1858. Kaplan v Wolfsbergu 5 aept. 1855 do 1862, potem v Gnasu od 1862 do 1863, pri Sv. Ivanu v Sagathalu od 1863 do 1865, od tam je odšel 22. junija 1865 k Sv. Vidu na Vogavi. Tukaj se mu je pnpetila velika nesreča. Ko se je namreč dne 2. jan. 1869 peljal na spoved, si je zlomil nogo. Vsled te nezgode je moral dne 5. junija 1869 zapustiti službo in se podati v pokoj. Bival je v Središču v pcčitku, a rad }e pomagal v dušnem pastirstvu sosednim duhovnikom in tudi domačim. Tukaj je umrl dne 27. iebruarja t. 1. o poldne, pogreb je bil ponedeljek, dne 2. marcija ob pol 10. uri predpoldne. Orušlvetia poročila. Slovanska čitalnica v Mariborn. V soboto, dne 7. marca 1903 bode v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru koncert Nadine D. Slavjanske s svetoslavno rusko pevsko družbo, oblečeno v starorusko boljarsko opravo iz 16. in 17. stoletja, in z velikim godbenim zborom, igrajočira na balalajke in druga narodna godala. — Prograin: I. d e 1. (pevski zbor.) 1. Mnoga leta, pravoslavni ruski car! koračnica; 2. Hranirn že zlato, božična pesen; 3. Vij se, zelce! vojaSka pesen, zbor, uglasbil Orlov; 4. Legenda. uglasbil Cajkovski; 5 Geaka polka, po čtškem narečju. II. del. Svira orkester na balalajke. 1. Sije luna, n^rodna; 2 Sanje, valček, ugias- bil Aadrejev; 3. Pnjateljice, narodna; 4. Te- lesne straže, koračnica. III. del. (pevski zbor.) 1. Sije luna. narodna: 2 Ivica zelena inoja, stara plesna pesen; 8. Ce jaz na travniku, 9. Gala — gigi! 2 galiski pesni, zapisala v Premišlu 1. 1898 in ubrala Nad. Slavjanska. 10. Ej uhnem! pesem burlakov ob Volgi. — Blagajna se odpre ob polu 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnice se dobivajo v petek in soboto pred prestavo od 2. do 3. ure v čitalnici (I. nadstropje v Narod. domu.) Podrnžnici sv. Cirila in Metoda v Mariboru imata dne 12. marca občni zbor v restavraciji Narodnega doma. ZaCetek ob 8. uri zveCer. Za Ciril- Metodovo drnžbo. Micika Siavičeva in Zefka Vaupotičeva nabrali na Cimermanovi gostiji v Krapju 6 K 20 vin. Friderik Zinau^r pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 21 K. Mohorjani pri Sv. Benediktu 12 K. Ph prvem Jour-fixu v Gornji Radgoni se je nabralo 15 K. Na veseli gostiji pri Sv. Jakobu v Slov. gor. nabrala je tamošnja učiteljica gdč. Jenko 21 K. G Franc Obran je nabral na gostiji gospoda Junja Walenka v Cunkovcih 2 K 70 v. Družba dnhovnikov Lavantinske Škofije vabi k odborovi seji dn« 10. raarca (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno preč. gg. odbornike. PredaedniStvo. Za dijaško kuhinjo v Mariborn so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrot- nice: kanonik HajSek 20 K, češko-slovenska stava v Ottakringu 5 K, okrajna poaojilnica v Ormožu 30 K, Ščavniška-ponkovska stava 10 K, dr. JerovSek 10 K, Marija Diamat kot kruh sv. Antona 6 K, Marija Kreb3 3 K, nabrano na godovanju veleč. g. duhov. svet. Kelemina 12 K, Mat. Kelemina, župnik 10 K, Alojzij Šijanec, župnik 4 K, J. Bohanec, duh. svet. 10 K, gdčna Josipina Šoštarič 4 K. — Vsem najprisrčnejSa zahvala! Sv. Lenart v Slov. gor. Gospod urednik, morda se čudite, da ima današnji dopis takšen naslov, ker se menda ne nadejate, da bi bilo v našem trgu govoriti o kakem narodnem predramljenju. In vendar ni tako! Da gremo v narodnem oziru krepko naprej, se je začelo v zadnji dobi prav povoljno kazati. Da pa smo se prebudili iz tega narcdnega spanja, se imamo zahvaliti tukajšnjemu bralnemu društvu, v prvi vrsti njenirn ustanovnikom. Gotovo še si pred nekoliko leti nikdo ni mislil, da bi se moglo pri nas kaj takšnega prirediti, kakor se je v nedeljo dne 8. svečana t. 1. Zares z upapolnim čustvom smo zrli na krasna povabila, na katerih se je bliščalo, da priredi tukajšnje bral. društvo zabaven večer v jedini narodni, Poličevi gostilni. Dozdevalo se natn je namreč, da velja ta veselica kot nekakšna reklama za naS bodoči obstanek v budem boju proti tukajšDjim oholim nemčurjem. Vsaka boječnost je morala iznenadoma opustiti vsakterega, ki ae je udeležil ta večer te krasne zabave, kjer si se čutil ob zvokih milodonečih tamburic in izborno izvežbanih pevskih nastopih zares kot v pravcatem narodnem raju. Videl ai tu se bratiti inteligentnega narodnjaka z našim priprostim zavednim kmetom, kakor, da bi obadva stanovala pod eno in isto streho. Videl si ludi lahko lepo kostutno kot našo pravcatega hrvaSkega seljaka. Ali vendar. jedno bi ob tej priliki opomnili tega gospoda v tej krasni kostumi, da bi ae namreč tudi nekoliko cgledal na jednega izmed svcjih pisačev, kateri je v jedni bližnji občini, kjer stanuje, znan kot najgorkejši priataš nemčurske »§ta jerCeve« stranke. Drugače se pač tudi mi ne moremo ozirati: Slovenec k Slovencu —. Tako smo se ta večer res izborno zabavali, in naSa edina želja je ta, da bi se kaj takSnega ob kateri priliki zopet priredilo, kjer bi se zcpet mogli še silneje navdušiti za osvobojenje bisera Slov. goric, za osvobojenje Št. Lenarta. Ob tej prilik menda ne izostanejo tudi one vplivne osebe, bodisi iz trga, kakor iz okolice, katere smo pogrešali ta večer. Vam pa, dragi prireditelji, kateri se ne ozirate ne na levo ne na desno, katere vas narodno delo daleko bolj vnema kakor pa kruhc borstvo, vam kličemo: Krepko naprej! Nas okoličanov pa j^ sveta dolžnost, da vas podpiramo v tem pravičnem boju z geslom: Svoji k svojim. In tedaj bo nam gotovo v kratki dobi nastopila naša že od nekdai zaželjena narodna pomlad v našem trgu. Torej naprej! — Goricopoljski. Vzgledna mladina. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. šteje mladeniSka Marijina družba 123 udov, dekliška pa 260. Bralno društvo ima 248 udov in mej temi največ mladeniCev in deklet. Dekleta imajo avoj dekliški pevski zbor, mladenifii pa moški pevski zbor. Mladeniči imajo tudi svoj tamburaški zbor. ! Vsak teden se vadijo po trikrat. Najbolj živo je po nedeljah. Bralna soba je vedno natlačena, posebno po večernicah. Vsakokrat liastopa 5—10 mladeničev in deklet, ki se vadijo v govoru in deklamovanju, pa ludi v petju in tamburanju se vadijo vsako nedeljo. Za gostilne se prav nič ne zmeni naSa mladina, čemu tudi, saj irna doma tudi dobro pijačo. Pač malo je hiS v župniji, kjer ne bi imeli tuklje ali vina, ali pa obojega. Nasprotnih časnikov ne marajo. Sploh prihaja v našo župnijo kakih 5 »Štajercev*. — Rod atari hira, gine, — prihodnjost je mladine! Slov. kat. akad. društvo ,,Zarja" v Gradcn vabi k alavnosti v spuinin 251etnice vladanja sv. Očeta, ki jo priredi v Gradcu s ¦ prijaznim aodelovanjem pevskega zbora krS6. delavskega društva »Domovine« v nedeljo, dne 8 marca t 1. I. Ob 10. uri sv. maSa v cerkvi sv. Pavla (Stiegenkirche), Sporgasse. II. Zvečer ob 8. uri slavnostni večer v dvorani hotela »zur Stadt Trieat« Jakominiplatz št. 12 8 sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika»Zarje«. 2. Slavno8tni govor. StareSina »Zarje« 6. gosp. kurat Mat. Ljubša. 3. Papeževa himna. Pevski zbor »Domovine«. 4. Slike iz Rima. Predava cand. phil. Anton Jarc. Somišljenike uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. Glavna ovira za nstanovitev podružnice »Slomšekove zveze« na Štajerskem je odstranjena. Z ozirom na notico pod naslovom »Kaj je s podružnico SlomSekove zveze na Štajerskem?« prosim, da sprejmete v VaS cenjeni list sledeče pojaenilo: I z p r emeraba § 42 je bila ministerstvu naznanjena. Došlo je tudi (vsled posehne proSnje) lormelno potrdilo preosnovanega druStva z ministerskim odlokom dne 13. jan. 1903, St. 185. Za ustanovitev podružniee >SlomSekove zveze« na Štajerakem ni nobene ovire več. Pot je prosta, zato na delo, somišljeniki! — Za oarednji odbor: F r. J a k 1 i č, t. č. predsednik. Iz Griž ob Savinji. Cenjeni »Gospodar«! Kakor pridne buftelice ob cvetoči pomladi, tako ti dragi rojaki prinašajo poročila iz vseh krajev, da polnijo tvoje predale. Kje so pa Griže? bode vprašal ta ali oni čitateij »Slov. Gospodarja«. Če greš po veliki cesti od mesta Celja proti Žalcu, zagiedaS pol ure od Zalca proti jugu, ponosno proti nebu se dvigati zvonik farne cerkve, in na prijaznem gričku, obsaienem z vinsko trto, zazreš novo eerkvico LurSke matere božje: tukaj so prijazne Griže. — Tudi tukaj ne spimo, ampak napredujemo; kajti tudi pri nas imamo nad vse koristno »Kmetijsko bralno društvo«, katero nam je priredilo veselico dne 22. svečana 1.1 Igralo se je »Doktor Vseznal in njegov sluga.< Igro so prav izvrstno igrali, posebno sluga je bil pravi doktor Vseznal, ki je prav mojsterski rešil svojo ulogo. Naatopil je tudi pevski zbor, ki je pel več pesem kakor, Domovina, Bučelar. Kukavica itd. Daai-ravno je bila pozno na večer Se le ob 6 uri napovedana veselica, bila je vendar tako obilno obiakovana, da je bila soba bralnega društva, v kateri se je vrSila veselica, dubkoma napolnjena. Dal Bog, da bi tudi v prihodnje naSe druStvo lepo napredovalo! Imel bi še marsikaj poro6ati, pa vem, da gospod urednik že jezno gubančite čelo, ker ni konca. Zato pa takoj rajsi kar sklenetn, in vam hočem prihodnje kaj več poročati iz naših Griž! P—1. Iz drugih krajev. Nadina Siavjanska na sultanovem dvoru. Ker počasti ta sloveči ruski pevski zbor dne 7. marca tudi naše mesto, bi utegnilo naSe čitatelje zanimati, kako je iati zbor nedavno koncertoval na dvoru turSkega c e s a r j a. Ko je Nadina Slavjanska pričela svoje gostovanje po balkanskih mestih, prišla je najprej v Carigrad Sultan, izvedevši o tem, povabil je zbor takoj v Xildiz- Kiosk, da koncertuje v dvornera gledalisču in Nadina je sprejela povabilo. Koj ko je zbor Slavjanske stopil v dvor, povabljen je bil na bogat obed. »Po ko^certu!« je odgovorila Slavjanska, »ker po jedi bi pevci ne peli dobro.« »Naj pa bo«, je dejal sultan. Ob 5. uri popoludne so vstopili ruski pevci v dvorano gledaliiča, ki sicer ni veliko, a je zelo ukusno in bogato opravljeno. V srednji loži nasproti odra \e sedel sultan, njegov naslednik in ruski poslanik Zinovjev. Pod ložo, v nekakih kletkah, cgrajenih z mrežami, so sedele sultanove žene, v parterju pa je bila. turška generaliteta, dvorni dostojanstveniki, mladi plemiči, kadeti itd. Pred koncertom je turški dvornik opozoril Slavjansko, da sultan ne mara za overture, zato da naj pevci kar prično izvajati »program< in pojo dalje toliko čata, da se sultan ne naveliča poslušati. In zbor začne prepevati ruske pesmi, pel je in pel brez konca in kraja. Ubcgi pevci so bili že strašno utrujeni, a sultan se še ni naveličal. Naposled zapoje zbor rusko pesem >I1 u vrtu, }l u basti« .. . »Dur! Dur!« (Stoj! Stoj!) zakliče sultan. »Dur!« so začeli klicati za aultanom vsi v gledaliSču. Zbor obmolkne. Ruski poslanik zakliče na oder: »Njegovo Veličanstvo sultan ima Ijubimca goslarja, ki zna gosti to rusko pesem. Njegovo Veličanstvo Vas prosi, Nadina Dimitrijevna, da bi dovolili, da goslar gcde to pesem na goslih, a Vi da ga spremljate na balalajki (godalo podobno tamburici) »Tudi to moremo, kar se mene tiče«, odgovori Slavjanska. In na oder stopi zgrbljena figura v sijajni turški uniformi, z zlatom vezani. Sultanov goslar se je dolgo Casa priklanjal na vse strani in potem ob spremstvu balalajke zagcdel: »Vo sadu — li, v ogorode«. »Njegovo Veličsnstvo sultan prosi Vas, Nadino Dircitrijevna, da zbor zapoje himno: »Bože, Garja hrani!« Vsi so vstali, tudi suitan je vstal . . . Ko je zbor skončal himno, zaSepne sultan Zimovjevu nekaj na uho, in ruski poslanik obrnil se je proti Slavjanski in s svojim gromovnim glasom dejal: »Nadina DimitriJevna! Njegovo Veličanstvo suitan Vas srčno zahvaljuje za zvišeni užitek, ki ate mu ga priredili s svojim petjem. Njeg. Veličanstvo Vam želi vedno uspeha v bodočnesti.« Nato pa stopi na kraj odra Nadiua Slavjanska, se obrne do sultana inglssao spregovori tako-le: »V imenu ceiega zbora se zahvaljujem VaSemu sultanskemu Veličanstvu za dobre in laskave želje. Veseli nas, da smo Vam priredili mali užitek s avojina skromnim petjem. Želimo Vam, Vaše aultansko Veličanstvo, dolgo življenje, a bodite milost1 j i v mnogim milijonom Vaših krščanskih podanikov!« Za tem je priSel na oder jeden Turek in na srebrnem krožniku je izroči! Nadini Slavjanski s-ultarov dar: 350 turških lir; brilj&titno zvezd > Š fakata II vrste za gospo Slavjansko, red M»;džidije II. vrste za njenega soproga in vsakemu pevcu jeden red >znanosti in umetnosti«. Po koncerlu pa je bil prirejen v Jildiz-Kiosku sijajen obed s Sampanjcem za celi zbor. Starost papežev. Leo XIII. je 257 ti papež. Od teh 257 papežev jih je malo, ki so presegli 12 let vladanja. Papeži, ki so prekoračili 80. leto, so: Gregor XIV., umrl 1846; Gregcr XII., Kalist II., Benedikt XIII., Aleksander VIII., Pii VI., Gregor VIII., Inocent X., Benedikt XIV., Pij VII., Pavel III., Kliment V., Kliment VIII. in Pij IX. Od vseh papežev je najdalje živel Pavel IV., ki je bil izvoljen v 89. letu svoje dobe in je umrl v 93. letu. Po trajanju vladanja zavzema Leo XIII. trinajsto mesto, a po dovrSenera jubilarnem letu bo tretji tudi po dolgosti življenja, ker sta samo dva papeža pr^koračila 93. leto: sv. Agaton (umri leta 682) in Gregor IX. (umrl 1. 1241.) Moravski kmetje dediči milijonov. Dedščino v vrednosti 5 milijonov dolarjev priznalo je okrajno glavarstvo v Dulutu, v državi Mmnesota petiin priprostim Moravcem. Po izreku sodnije podedujejo 160 njiv, ki imajo v sebi veliko množino jako dobrega železa. Ta kraj leži v hnbih Mezaza, zapadno od Zgornjega jezera blizu kanadske meje. lmena dedičev so: Andrej, Anton, Franc in Marija Miiller in Katarina StracheL Ti so bratje in sestre pokojnega Janeza Miilier, ki pa je mislil, da je njegovo posestvo brez vrednosti in je 1. 1898. umrl v sirotiSniei. Nesreča pri pnstnem sprevodn. V neken) naestu. Maver po inn-nu, priredli so raarSkarado. Pusini sprevcd se je pomikal po mestu in gledalci s<u uživali ninogo veselja. Kar pridrdra nasproti sprevcdu avlomobil, kateri je splašil konja, vpreženega v voz, ki je sledii sprevodu. Konj se je spustil v tek skozi množico po ulicah in ranil t.ri osebe. Jeden gledalec, z imenom Justin Latkovic, stanujoC na Ducaju, vstrašil se je konja tako zelo, da je bežal v bližnjo gostilno, kjer se je zgrudil od kapi zadet, na tla. Njegovo stanje je zelo nevarno. Velikanska repa. V nekem vrtu pri Tripolisu je zrasla repa, ki je tehtala 16 kg. Gotovo znamenje. Neki časnik je pnnesel pred kratkim to-le vprašanje: »Kdaj se pozna na mcžaku, da je pijan ?« Nek njegov uaročnik je priobčii v naslednji številki ta-le odgovor: >Gotova znarnenja pijanosti pri možu so: 1. Ako se ustavi, ko gre po noči domov, pred cestno svettlko in rnisli, da vidi celo bakljado. 2 Ako poskuša doma odpreti hišna vrata s košč^iurn klobase, katera mu je v gostilni ostaia. 3. Ako hoče uro z zaj~ cera naviti. 4. Ako pokži psa v postelj, sebe pa ven zapre mesto njega. 5. Ako se odkrije mesecu in ga pozdravi z ,dober večer, gospod!'«