ta pramikof« Umu* d«"? Sundays «d ***** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urešatfkl «i upramllki proatsrti MST S. Lewadele Ava, Otflee of Pablieatteat »SIT Sooth Ubadala Awl TO—-YEAR opt; IMa j« z^'zrz&m' S ¡¡¿TT^CHICAGO ILL.. PETEK. S. FEBRUARJA (FEBRUARY S), 193» Snbaerlptioa #6.00 Yearly STEV.—NUMBER 24 Accaptanao for mailing at apocial rata of poitag« provided for in rancija predlaga premirje a fronti v Kataloniji :itzpatrickzapreti! ROOSEVELT POD-Z bojkotom ŽIGA VOJNO, PRAVIJO V BERLINU danska zbornica izrekla zaupnico Negri-novi vladi jmorska blokaDA zlomljena ►ariz. 2. febr. — Francoska da je naznanila pogajanja, erih namen je razglasitev »mirja v Kataloniji, zaeno pa odredila ojačanje obmejne bže na 50,000 mož. Ona ee nreč boji, da bodo španske če-pobegnile na francosko ozem-Ipred fašist ičnd armado, ki še no prodira v Kataloniji. .ussolini in Hitler sta ¡bila in-mirana o pogajanjih, katere menu francoske vlade vodijo rezentantje Velike Britanije lurgosu, kjer je sedež Fran-ga fašističnega režima. Oba tatorja sta bila pozvana, naj govorita generala Franca za nitev premirja pod pogojem, Španski miličniki, ki bi .bili lani na ozemlje, ki ga on kon-ira, ne bodo ostro kaznovani. rancoski zunanji minister net je imel v zadnjih dneh sestankov s poslanikom nske ljudske vlade in konfe-je tudi z Julijem Henry-francoskim poslanikom v niji, ki se je včeraj vrnil v lonijo. Sklenitev premirja viduje masno kapitulacijo ¡stičnih čet v severni Spa- Zadnje vesti WASHINGTON, D. C.—Bur-bonci v kongresu odločno zahtevajo, naj Rooeevelt pove, kaj je njegova zunanja politika. Proti-novodealski senatorji hočejo imeti preiskavo glede "tajnih pogodb," ki jih je Rooeevelt baje sklenil s Francijo in Anglijo. WASHINGTON, D. C—V pri-hodnjem maju začne Pan-American Airway Lines z rednimi poleti med Ameriko in Evropo; letala bodo nosila pošto in potnike. RIM.—Italijanski fašistični listi grozijo, da bosta Italija in Nemčija potegnili svojo bojno čr-to do panamskega prekopa, če bo Rooeevelt vztrajal, da je "prva obrambna črta" Združenih držav v Franciji ... TOKI O«—Japonska vlada u-radno priznava, da je bila včeraj japonska podmornica 1-63 s 40 možmi vred potopljena v rokavu Bungu. BERLIN.—Nacijaki tiak nadaljuje s aipanjem ognja in žvepla na predsednika Roosevelta, ime-nujoč ga "Sovražnika svetovnega miru it. 1 . . ." PERPIGNAN, špansko-franco-ska meja.—Dr. Negrin, predsed nlk španske vlade, je sporočil mi rovne pogoje, vendar nima upa poslane na fašistično ozem-iz različnih razlogov, bi ncija postavila koncentracij-taborišča. S Francovim do-enjem bi bila lahko poslane v centralno Španijo, v Main Valencijo, na ozemlje, ki e pod kontrolo lojalistov." rancija je že apelirala na e države, naj prevzamejo stroskov vzdrževanja špan- vladnih čet v taboriščih na lem ozemlju, v katerih naj bi e do končanja civilne vojne. •Kueras, Francija, 2. febr.— •dzemskih prostorih nekega ega gradu se je včeraj sestal ski kortez (parlament) v em zasedanju v soglasju s izijami ustave, ki določajo, e mora sestati dvakrat v le-Samo 62 izmed 420 poslan-se j«* /.bralo in zborovalo dve Poslanci so izrekli zaupnl-ladi premierja Juana Negri-ki v svojem govoru ob ot-tvi zasedanja skupščine deda bodo lojalistične čete še Ije branile provinco Gero-Kataloniji. Vojna se bo navala v centralni Španiji, če fasiati okupirali to provin remier je dalje povedal po->(rska blokada strta in da prihaja orožje v lojaliatič-*l»anijo, obenem pa je pojas-«•¡Ije svoje vlade, ki jih bo Ma doseči: Ti so: •»rancija neodvisnosti Spa-|in odatranitev zunanjega vs. vlada po želji ljudstva in i- civilne vojne brez per-"»J. da bodo lahko vsi pre-Hci ^IHovali pri rekonstruk-Spanije. Reakcija v Oregonu na delu Odprava zaprle delavnice predlagana Salem, Ore. — (FP) — Reak-cionarji, ki kontrolirajo obe državni zbornici, še niso zadovolj ni a sprejetjem zloglasnega pro tidelavskega zakona in pripravljajo nadaljnje načrte z namenom, da razibijejo delavsko gibanje. To se je pokazalo takoj ob otvoritvi zasedanja državne zbornice. Celo zmerna politika governerja Charlesa A. Sprague-ja, katero je očrtal v svoji poslanici, ni dobila odmeva pri reakciji. Prvi načrt, predložen v nižji zbornici, zahteva odpravo zapr te delavnice v industrijah. Državni delavski komisar bi na podlagi tega načrta razsojal sporih med delavci in delodajalci. Drugi osnutki zahtevajo revi zijo davčnih zakonov tako, da se davčno breme zvrne na rame lju di z nizkimi dohodki. Zdaj je v teku kampanja v prilog državnemu prodajnemu davku. Zadevni načrt je bil v zadnjih letih že trikrat predložen, a je b vselej poražen z veliko večino. Reakcija upa, da bo načrt prodrl v sedanjem zaaedanju legie-1 a ture. Unija časnikarjev sklicala shod * — Chicago. — John Fitzpatrick, predsednik Cikaške delavske federacije in Greenov podrepnik, .e šel Že tako daleč v gonji, da zlomi stavko časnikarjev pri dveh Hearstovih listih, da je za-pretil, da bodo člani unij AbF bojkotirali firme, ki so odpovedale oglase v Hearstovih listih v znak simpatije s stavkarji. Zdaj je naznanil, da se popolnoma strinja z upravo Hearstovih listov in stališčem, ki ga' je zavzela proti časnikarjem. Fitzpatrick je dobil na svojo stran tudi nekaj voditeljev Mr skarske unije. Ti so na seji, katere se je udeležilo okrog tisoč tiskarjev, poudarjali, da je iiearst pravičen napram tiskarski uniji, zato bi ga morali tiskarji podpirati v boju proti časnikarjem. Tiskarji pa niso hoteli slediti voditeljem in so od-očno izjavili* da ne marajo biti orodje Johna Fitzpatricka in drugih reakcionarjev. John Brophy, direktor Kongresa industrijskih organizacij, i jo glavni govornik na masnem shodu, ki ga je sklicala unija časnikarjev. Ta se bo vršil 14. i februarja, pričetek ob osmih zvečer, v Ashland avditoriju, Ashland ave. in Van Buren at. Brophy bo v svojem govoru pojasnil gangeške metode časopisnega magnata Hearsta v gonji proti delavskim organizacijam. Drugi govornik bo Abraham Plotkin, član eksekutivnega odbora krojaške unije International Ladies Garment Workers. Hsrsy Wokl» -predsednik časnikarskega G i Ida v Chicagu, bo predsedoval shodu. Hearstova lista sta izgubila že 200,000 naročnikov, odkar traja stavka, 309 firm pa je odpovedalo oglaševanje. Nacijski tisk piie o uo-jaiki zvem $ Franc-ci/o in Anglijo FASlSTI OBNOVILI NAPADE Berlin, 2. febr.—Hitlerjev tiak se silno jezi n Roosevelta in mu dilni vojni agitator, ji senatnega stične zadeve, Roosevelt in jasnil dogovor a prodajanja bojnih predsednika ita, da je vo-O tajni se-za militarise je ude-kateri ja po-ncijo glede piše, da Nov spopad med Rusi in Japonci Moskva svltri tokijsko vlado Moskva, 2. febr.—Sovjetska vlada poroča o novem spopadu med ruskimi in Japonskimi stražami ob meji Sibirije in Mandžurije, kjer Je bil nekaj mesecev mir, zaeno pa je posvarila^toklj-sko vlado pred posledicami. Uradni komunike pravi, da je petnajst japonskih vojakov prekoračilo mejo z namenom, da za-sedejo ruski otok na reki Argun. Ob tem otoku teče meja med Sibirijo in Mandžurijo. Invazija japonskih vojakov je rezultirala v bitki z ruskimi atražniki, v kateri je bilo sedem Japoncev ubitih in ranjenih, eden ruski stražnik pa ranjen. Preiskava kršen ja civilnih svobodščin Naznanilo justičnega departmenta Washington, D. C. — (FP) — Frank Murphy, novi načelnik federalnega justičnega departmenta, je naznanil ustanovitev biroja, ki bo preiakcval zatiranje ch-vilnih svobodščin. Ta biro bo imeli veliko polje in pričel bo z delom tam, kjer ga je pustil senatni odsesk. Senator La Follet-te, načelnik tega odseka, je namreč izjavil, da ne bo vprašal za dodatne apropriacije v kongresu. Na zapadu, kjer preiskovalci senatnega odseka niso imeli ne Časa in ne denarja za proučava-nje organizacije Associated Farmers in drugih protidelav-skib grup, bodo imeli uradniki uatlčnega departmenta dosti de-a. Glavno je, da izailijo izvajanja zakonov o civilnih svobod-ščinah, ki so bili že uveljavljeni sprejetjem 13., 14. in lfi. amendmenta federalne ustave. Nov biro juatičnega departmenta lahko nadomesti Dteaov kongresni odaek, ki ga hoče oživeti reakcija. Ta biro lahko ato-ri mnogo pri zatiranju prott-ameriške propagande z izvajanjem zakona, ki določa regiatri ranje vaah agentur, katera ao udeležene v zunanji propagandi. Odprava privatnega vojaškega vežbanja in rabe orožja bi bila >rvi korak proti Hitlerjevim In Muaaolinijavim agentom v Ameriki. Murphy je poslal dva uradni-_ rr - ka v državo Miaaouri, da prsi*- Äi^ & Oiizjgsm gnali iz kolib. Izpovedi prič, k so nastopila pred odborom Uni je za ameriška civilne avobod Ščine v St. Louiau, kažejo, da ja državna policija sodelovala z ve leposestniki. Krajevne oblasti ao grozile i nasilstvi osebam, ki so priskočile ua pomoč revežem. Uradnik unije Southern Tenant Farmers (CIO), ki so prišli v državo Mia-souri, da pomagajo poljedelskim delavcem, so bili aretirani In potem izgnani iz države. Policija je zapretila, da bodo tepenl, ča ae vrnejo. Kampanja za revizijo Wagnerjevega zakona nima primere od avetovne vojne. Nacijski tiak je posvetil veli-ko pozornost poročilom is Wash-ingtona, da je Rooseveltova administracija obljubila pomoč Franciji in Veliki Britaniji v slučaju vojne med njima ter Nemčijo in Italijo. If teh poročil sklepa, da že obstoj i Tnilitaristlč-na zveza med Amerlfto, Francijo in Anglijo. • I. Roosevelt ova administracija, trdi Hitlerjev tisk, je sklenila kupčijo s Francijo, 4a ji Amerika pošlje 700 bojnlH letal, a posredovanjem Williaroa C. Bullit-ta, ameriškega poelanika v Parizu, ki je Rooaeveltov prijatelj in zaupnik sovjetakega diktatorja Stalina. Kupčija je bila sklenjena kljub opoziciji Člknov amerl- škega armadnega štaba. Hitlerjev tisk napoveduje, da ae obeta škandal kot posladka te kupčija "Predsednik čel vojno _ _ tarnim državam," piše berlinski list Lokalapzelger. "To je potrdil sam, ko je pred člani senatne ga odaeka izjavil, da bo podpiraf Francijo In Anglijo proti totalitarnim državam. On je celo izjavil, da je ameriAka meja ob Reni. Hinavščina takozvanih demokratičnih drŽav je zdaj popol uoma razgaljena." Milan, Italija, 2. febr.—Izja va, katero je baje j>odal predaed nik Rooeevelt, da je ameriška meja v Franciji, je izzvala žgoče kritike v fašiatičnem tlaku. Najbolj napada Rooaevelta Mussoli-nijav list II Popolo d'Italia. "Prav nič ae na čudimo Roosevel-tovi izjavi," piše ta list. "Kot Amerika, je tudi Francija garantirala nedotakljivost mej nekaterih evropaklh držav. Meje Češkoslovaške so bile v Francij pred monakovako konferenco in rezultat je znan. Meje Barcelone so bile tudi tam in kakšen je bil konec, ve zdaj ves svet. To fe bil dokaz, da Ima tudi Amerika lahko meje v Evropi." Izgredi v califomijski jetniinici San Qu#*tin, Cal., 2. febr.— Revolta 1600 jetnikov v aan-quentinskl jetnišnicl, ki so prote-atirali proti slabi hrani, je bila sinoči potlačena. Jetniški urad-niki so zapretili z drastično akci-| jo proti upornikom. I Češka vlada nastopila proti zidom Imigrantje se morajo umakniti iz dežele nonstracije tleikih kmetov -ondonu •»ndon Hol 2. febr.—Pet tisoč ItT* včeraj demonstriralo gtî'M.u in zahtevalo vladno V inhodu so nosili napi-*«v na ( 'hamberlaina, naj l*'lj»»delatvo. Demonatraci-•renžirala Zveza angleških Brsee Hssns (»".), tsjn* J-« - Jstaepk tarrsa, predsednik aalje Nstlsnsl Maritime. Praga, 2. febr —Dve daleko-sežni odredbi je objavila praška vlada. Ena govori o odvzet ju državljanstva Židom, druga pa določa, da morajo vsi imigrantje zapustiti drtavo v prihodnjih šestih messcih. Obe odredbi sta posledici monakovakega spora-suma v zadnjem wpt*mbru, k je rezultlral v razkosanju češke republike. , Avtoritete poudarjsjo, ds mo rs vlsds v prvi vretl gledstl ns to. ds bodo domsčini imeli prili ko do dsla. Okrnjena republiks ni ms dovolj prostora, ds bi v svojih mejsh držsla tffjre. Vai Žid je, ki ao postali držsv-Ijsni po prvem novembru I. 191 S, bodo zaslišsni, kakor tudi oni, ki ao dtmpeli v držsvo po prvem Januarju pretek lege lets. A ko ns ijodo mogli dokazat i* ds so Cehi, Slovaki sli Rutenri. ImsIo morali ^spustiti držato. Domače vesti Clkaška vest Chicago. — Tone Puc iz Clce-ra, član društva 449 SNPJ, se nahaja v bolnišnici West Suburban, kjer bo zdaj že drugič operiran. Prvič ao ga operirali na rtovičastih Žilah na nogah in drugič bo na žolčnih kamnih. Nov grob v Detroltu Detroit. — V umobolnici, v kateri se je nahajal 14 let, je adnje dni umrl Jos. Glavič, star M let in rojen v Strahomerju pri Igu. V Ameriki je bil 38 let n tu zapušču ženo, v starem kra-u pa dve sestri. Nov grob v la Sallu La Salle, tl|. — Dne 1. febr. e tu umrla Mary Grgovič, stara O let in rojena v Birčni vaai pri lovem mestu. Tu je bivala 36 let n zapušča šest sinov in dva hčeri, v Pittaburghu >r«la in v starem kraju aeatro. Bila je članica SNPJ—Anton Uranič ae ja prad nekaj dnevi poneartčil pri delu v premogovniku. Poškodovanega na nogi ao odvedli v bolnišnico. Rojak umrl ns zapadu Hood River, Ore. — Tu Je u-mrl rojak Anton Henlgaman, doma od Kočevja. V Oregon se ja preselil prad več leti Is Minnaao-e. Zapustil Je leno, sina In tri hčere. Poeledice čištke v ruški komunistični stranki Moskva, 2. febr. — Stalinova čistka je izločila večino članov centralnega eksekutivnega odbora komunistične stranke, ki vlada Rusijo. Posledica tega je, da ae preliminarna seja odbora, k je bila običajno sklicana dva ta dna pred kongresom komuniatič ne stranke, ne bo vršila, kar n kvoruma. Izmed 71 članov eksekutivnega odbora uživa samo osemnajst še svobodo, Devet članov je bilo ustreljenih v zad-nijh dveh letih, eden Je izvrši samomor, štirje so umrli narav ne smrti, 42 drugih ps Je sreti rsJa tajna policija in so zdaj Ječah. Nadaljnja dva sta bila odstavljena kot člana eksekutiv negs odbore. Boj za preklic embargo se nadaljuje New York. — Španskim loja listom naklon Jane grupe so naznanile, . C. — Medtem, ko ena roka Rooseveltova administracije svari totalitarne države pred agresijo, drugs o-vira vse poskuse glede omejitve izvozs starega železa v tujszsm-■tvo, Iz katerega agresorji lade-lujejo I* i j no orožje. Izvoz stare-ga železa ae Je silno povečal v zadnjih messcih In sdmlnletrs-cijs odločno nasprotuje onim članom kongrese, ki bi rsdl ustavili oboroževanje. Njen argument Je, da b| uslavltev lahko rezultirala v bojkotu ameriških izdelkov. Ameriška vlada Je že večkrat protestirala proti pobijanju civilnega prebivalstva v Španiji in na Kitajskem, daal so bile bombe morda narejene iz ameriške-ga železa Nekateri celo trdijo, da so bile l»»mbe, ki so |H>topile ameriško topničarko Pansy, ko se je nahajala na kitajski reki Jangtae, narejene iz ameriškega železa. . , Izvoz atarega železa ksže o-gromim porast. Preteklo letoJf po* poroči I u federalnega trgovinskega departments /natal 3,772,-819 ton, I. 1937 pa 2.079.H32 ton. |>r*d petnajstimi leti Je Izvoz znašal le «6/.MO ton. Japonska Je bila preteklo leto največjaod-jernalka ameriškega železa — 142 ton. NJI sledijo Velika Britanija. Nemčija, Italija. Poljska in llolandska. * ADT*e nedavno obdolžila delavski odbor, da Je Invadlral polje orgsnlsirs-nega delavatva z namenom, ds zruši temeljno atrukturo atro-kovnega unlonizma. Kampanja ADF za revlgljo Wagnerjevega zakona Je poaledl-:a triletnega boja z l*w!aovo organizacijo, kateri ae Ja poarečilo organizirati delavce v industrijah masne produkcija v Indua-trljsklh unijah. Druga fsza te-is boja bo nastop R. J. Tallona, ajnlka Kanadskega kongreaa delavskih in strokovnih unij, pred člani eksekutivnega sveta ADF, ki so nedavno zahtevali ls-ključenje unij CIO (i kongreaa. Senatni delavaki odaek Je odredil Javno zaallšanje o amendi-ranju Wagnerjevega zakona. Načelnik tega odseka Je aenator Thomas, demokrat iz države Utah. Senatorji napadajo Roosevelta Zahtevajo pojasnila o tajnih dogovorih Waahlnglon, D. CH 2. fabr.—V asnatu ao se včeraj slišale oatre kritike misterioznih kupčij, ki Jih js It* »ose ve 11 sklenil a Francijo in Veliko Britanijo. Nekateri senatorji so zahtevali od Roosevelta, naj takoj dvigne as-grinjalo in isjjaani ljudstvu, kako daleč Je že šel v kampanji, da potisne Ameriko v vojno. Senstorja Nye In Clark, člana odseka zs miiitsrističns afere, sls zshtevsls objsvo rezultata preisksve nesreče Inimbnega letela. ki je tretčilo ns tla t*. Januarja pri l/os Angelestt, CgJ. V tem letalu Je bil raprsaebtant francoske vlade, ki Je bil ranjen, ko Je letalo treščilo na tla, dočim ae Je pilot letala ubil. Predsednik R^ameVelt Je pred člani militariatičnega «slseks zadnji torek rekel, "ds Franeija In Anglija tvorita našo prvo obrambo," zaeno pa Jim js dsl razumeti, ds Imi Amerika priskočila ns pomoč demokratičnim drža-vsm z namenom, ds rsšl civill-sseijM. katero ogrsž^U nacijsks Nemčija lfi fašistična Italija. PROSVETA PETEK, 3. FEBRl ARjy PROSVETA TBE ENLIGHTENMENT U LASTNINA aLOVSNaSS pourOKNI JKDNOTS 4 rt-.. UM mmUU. U» m P* » *** • Ia ctMM HM aa aala U*a. M H M M Mat » I» lat tt« u altad Hit« 1 m4 ft—f- M M par raar. Chicha aa4 Claam ITi» M* aaaaUtai SN nt I« »c—i artkla* ar iS Ml te aiariaa. »ter«. > —te aaeeeaealed br »«h PBOBVETA •MT-M LawaSate Ava, or ni rSOSBATS» I (Jstr IL MU) I attli i'B pom—I 4a »•■ Ja a tav r«tw*Na I» N*'Nmm, 4a aa t«« Po barbarskem receptu Ko Je i p* ni»k i razbojnik Franko dobil naknadna divizij« vojaltva od razbojnikov Mussoiinijs in Hitlerja poleg ogromnih novih zalog bombnikov, tankov in topov ter ogromne nove zaloge bomb in granat, s katerimi je kar posipal postojanke brambovcev Apanske republike, je končno moral zlomiti odpor teh brambovcev. Posledica U gigantične sile jekla in ekiiploziv v Itoku in na tleh je morala biti, da se je pred njo in pod njo zruAila Katalonija. Zgodovina, ki bo enkrst pisala resnico o tej ftpanskl vojni, bo dala častno besedo brambov-cem ftpanske republike, ki so skoraj goloroki branili svoja mests in vsul DVE LETI IN POL napram gigantični sili jekla in eksploziv iz Italije in Nemčije. Pravična zgodovina bo notiralg in strshovito obsodila fte nekaj drugega; hudodeliko propagando faftistlčne in kstoliike reakcije, katera je ugladila pot razbojniškemu zadavijenju ftpanske demokratične republike. Ta propaganda je ifborno izvršila svojo bestialno nalogo. Nama-lala je brambovce republike na sploftno za krvoločne komuniste in potisočerila ter podesettlso-čerila je anarhistične primere nasilja in jih označila za Čine istih "komunistov," kakor Je pripečatila "komunista" na čelo vsakomur, ki se je zavzel za vlado ftpanske republike, izvoljeno od velike večine ljudstva. Na ta način je faftistično-katoliftks propaganda pristudlla Apansko republiko pri velikem delu poltenih demokratičnih množic v Ameriki. Franciji in Angliji ter jo posili porinila v naročje—komunistični Rusiji, ds je potem imela fte boljfto priioftnost zs svoje kriminalno opravljanje in podlo hujskanje. Franko,~glava upornikov, je streljal ujete vojake republike kot "upornike." Pod bestialno pretvezo te podlosti je dal postreliti najmanj 50,000 brambovcev republike. Da ga opere teh gorostasnih zločinov in opraviči Frankovo klanje iz zraka nadaljnjih 100,000 Spancev, največ lena in otrok, katollftka propaganda redno raz-nafta po svetu nova in nova "grozodejstva rdečih mesarjev" v lojallstlčnem delu Španije. Po starem barbarskem receptu, ds oko za oko in sob za zob poravna zadevo—so v očeh omenjane poftastne propagande poravnani vsi Frankov! zločini. On kolje zato, ker so "Jclall rdeči mesarji . . ." Glasovi iz naselbin Brutalni ljudje ClkaAks Tribune prinaša serijo člankov o razmerah v državnih kaznilnicah v Illinoisu. Po mnenju člankarja, ki jih pifte in po mnenju urednika, ki Je te članke naročil, so rszmere v teh kaznilnicah—grozne. Zakaj? Zato, ker se jetnikom |m> dolgem času "predobro godi"—In predobro se jim godi zaradi tega, ker s temi Jetniki vendar enkrat človeftko postopajo 1 HtraAno je to v*očeh brutalnih ljudi, ki sveto verujejo v biblijsko postavo: oko za oko. zob za zob .. . Po sveti veri teh brutalnih ljudi je treba jetnike brutalno pretepati in sploh mučiti v zaporu, treba Jih je iastradavatl in ns rasne načine Aikaniratl, tako da bodo sovražili ječo . . . Tako pa. ker se jim "dobro godi" —ker imajo čiste alamnjače in rjuhe v celicah, dnvblj hfane in celo malo zabave ob ni*rtrljah, da lahko po-sluftajo radijake programe, gledajo „filme in ae logajo na dvoriftču—je morala Jetnikov v lili-noiau uničena, kajti zat»orl se jim priljubijo In čim odslužijo kazen. brž derejo nazaj v zločin aamo zato, da ae hitro povrnejo v ječo, v kateri ae jim tako nebeftko dobro godi! Perverzno piaanje te vrat«* s|»ada v temni »min ji vek. ko so jetniki iHtali na otepu fnile alame na mokrih tleh globoko pod zemljo, kamor ni nikdar pokukal žarsk solncat ko so jetnike driali pri življenju ob golem črnem kruhu in vodi In ko eo jih groaovito pretepali in mučili, ziaati (iste revete. ki ao Izgubili um in kateri so bili amatrani po takratni "viaoki znanosti"— s katero je roaile arsdnJeveAk«» življenje ne-' zmotljiva sveta cerkev—da imajo "hudiča" v sebi. Po teh lepih čaaih se Jokajo brutalni ljudje okoli čikaftke Tribune in okoh drugih reakcionarnih listov na aramoto demokratične Amerike. Zato pa je fte toliko gorja V tej deteti, ko , __(Mi v aataft koieai) Ne kuj za kratek ca* Sharon. Pa.—Nekoč, pred davnim časom, je živel ne Dunsju neki Brdavs. Ljudje so bili v silnem strahu in govori)!, kaj bo, če se Brdsvss ne ukroti. Prišel je ns pomoč htrshopetnemu ljudstvu Martin Krpan in Br-davsu glavo odsekal. Druga, ie stara zgodba pa je o lisici in ježu. Mi vsi vemo, kako je bila lisics učena in premetena. Toda priiel je trmasti jež v njen brlog, jo pričel zbadati in jo je zbadal toliko časa, da jo je izgnal iz brloga. Bilo je leta 1906. ko so in^eli v Ljubljani velike ceremonije. In zakaj tudi ne. saj -je takrtt priftel na obisk bele Ljubljane sam cesar Franc Jožef. Po ljubljanskih ulicah so kričali ljudje: Slava naAemu avstrijskemu cesarju! Tiste dni je v Ljubljeno po naključju priAel tudi neki Ur-bssov Martin. Tudi on je na vse pretege z drugimi vred kričal, toda po svoje: Prim'te avstrijskega cesarja! On namreč ni mogel izgovarjati tako kot drugi, ker je imel usta blizu desnega uftesa. In ksdar je Martin svoje hlače pral, jih je vselej najmanj trikrat okrog glave zavrtel in ftele potem udaril na perilnik. Nekaj takega bi priporočal tu-* di Grdinovemu atetu, da vselej prej trikrat premislijo predno kaj zapiftejo v katoliških cajte-gah. Dobro vem, da imajo Grdi-nov ata velika usta, podobna Ur-basovemu Martinu. Včasih se moram tako smejati njegovim dopisom, da se kar za trebuh držim. Toda ni' treba misliti, da sem z Igs doma. Zadnjič je zapisal-v AD tudi tole: "Kaj s^ boft ti človek ponaAal, nič nisi, ti para zabita, ti žival živalska, ti potomec opice. Beži nazaj džunglo, ker nočeA biti izobražen n napreden, ker nočeA brati takih stvsri, ki bi te razsvetlile s umom, da bi lahko spoznal, da s potomec opice." Tako Grdinov ata. Ne vem, če so v tistih kra ih, od koder on prihajs, vsi tako napredni. Jaz sem doma blizu ViAnje gore, tam, kjer imajo polža prikle njenega, iz fare, ki se imenuje Polica. Na Polico je priAel nekoč za fajmofttra neki gospod po ime nu Sv Igel. ' Bil Je od tam doma cot Grdinov ata. Ta gospod je bil zelo napreden in učen. On ni znal delati svetnikov samo iz ipovlne, marveč se je rad poslu-II v ta namen tudi mladih de-vojk, starih okrog 17. 18 let. Te e najraje imal. Tako je fara Polica napredovala vsako leto za enega ali več otrok. Gospodu ajmoAtru sem nekega dne re kel, naj bo bolj previden v tem pslu. Odgovoril mi je, da bom Ae! na irsvge, če ga ne pustim pr miru. Končno pa so se faran e naveličali tega naprednega go •poda in ga .nekoč iztirali s Poli ce ob eni uri zjutraj. Jack Veri, .11. Kataliika cerkev in fašizem ( leveland. — Zadnje čase se je katoliška cerkev po vsem svetu očitno pokazala, da je na strani fašizma. To je povelje viAje hierarhije. Bolj nesramno se ni mogla pokazati in izkazati takor ce je. Posebno slovenska duhovAčins, sejalci mračnjaštva, zavajalci in izdajalci svojega na roda, ki ve, kaj je fašizem, po sebno pa oni del naroda, ki živi na Primorskem in zdaj tudi ko-roAki Slovenci. Vsi ti so okusili n okušsjo na svojih hrbtih fa Aistični bič. In koliko je nas pri-Alo iz tistih krajev v Ameriko! ti hinavski hlapci, hinavci /A/o in dr u i/o Wilkcn-Uarre, Pa. — Pri nas gre s delom za silo. Nekatere maj ne obratujejo boljše, druge slabfte. Nikomur pa ne svetu jem semkaj hoditi sa delom, ker je rudarjev tudi tukaj preveč l>recej Slovencev Je semkaj pri ftlo ia Korest Cityja, med njim tudi neki vročekrvne* in oženje v i A-1 nekaj poštenih duhovnikov jih in nižjih, ki se n« strinjajo s temi hinavci in izdajalci. Oni ---- ao prepričani, ds sta fašizem in te, da je pri vas ini vb* h vedno nacizem bolj nevarna svetu Injvae, prav Vse pravtt»0> P°šte- ni pravilno niti pošteno, ker ti- .. sta pogodba ne prayi Uko. To UOVOrjeilje V SfitUlJU vam povem zato, kar vedno trdi- ni zakonolomec, katerega naj se Slovenci izogibajo, ds ne bo Ae kdo razočaran. Kar se tiče društvenega živ-jenja, je tudi "vse bolj mrtvo. Pri našem druAtvu smo imeli kampanjo za nove člane, ampak bolj težko, ker Slovencev ni eliko, Poljaki gredo pa v svoja druAtva. Vseeno smo jaz, moja žena in Frank Vratarič pridobili tri člane, dva v mladinski in enega v odrasli oddelek. Frank Gale, 432. Ali v spanju res ižblebetamo stvari, ki bi g v bdečem stanju svojim najbližjim zamolči, katoHAki "veri kot" komunizem. I no in^ne vem "kaj Se. Jaz neradi Cela pokoljenja ftaljivcev so živela od te t^ Fi Hitler vam jih bo fte dajal piftett to, ampak na izzivanje je je in dajala poročenim možem, da ao v «¿3 no vrbi' Dokler je on zapiral in treba enkrat odgovoriti. Pa brez izgovarjali ženska imena, ki niso istovetni, 1 ... i I t,« _________. 1 imannm i.i.n r/mnn nriulnil/liinA« _____ • .sekal glave ssmo socialistom, velike zamere. Anton Jankovich, 147. komunistom in brezvercem, ste bili veseli tega. Sedaj pa, ko pada tudi po duhovnikih, menihih n nunah, ga že malo bolj grdo gledate. Ampak nočete še P«H Prosve^pred nekaj tedni pove- Stvari, ki jih človek v budnem stanju prikriJ testirati. Počakajte malo. Men- L, neko £ravljico 0 šacu in hu-| ^^daja, kBkor 50 pokazali številni ^ da ne bo dol ko, ko bo tudi Mus- dičUf Je takoj oglasil J. M. solini pričel udrihati po vas in Trunk m mi dal malo lekcije. On Posvetni in teološki hudiči Menominee, Mich.—Ko sem v izgovarjali imenom ogorčeno prisluftkujoče gospe sop^l Znanost je vpraftanje o govorjenju med ¿¡/1 njem preiskala in je dognala, da ti šaljivci S tira vajo. Res ie, da imamo v spanju pog^? ma pogovore, toda njih vsebina je nedoM prve vrste, se predrznejo po slovenskih cerkvah zavajati in navajati te ljudi na fašistično stran! Posebno zadnje čase so se ti hlapci pokazali predrzne glede ojalistične Španije. Po cerkvah so pridigali in pobirali podpise proti temu, da bi Amerika dvignila embargo, kar bi omogočilo ojalistom dobavljanje orožja in živeža. Ti hlapci in izdajalci iz vsega srca želijo, du bi zmagal general Franco s svojimi pagan-skimi Muri in z veliko pomočjo fašistične Italije in nacistične Nemčije. To se mu bo najbrže kratkem posrečilo kljub ^nadčloveški hrabrosti lojalistov. Nič čudnega, če bodo poraženi, ker jih je pustil na cedilu ves syet. Kljub temu so lojalisti dajali fašistom ves Čas po glavi, dajali so jim tako, da so zvezde videli. Ce bi fašisti ne imeli tako velike pomoči s strani Nemčije in Italije, ali če bi lojalistom tako zvane "demokratične" države ne bile zaprle mednarodnega trga, da bi si lahko nabavili potrebnega orožja in municije, bi bili fašisti že zdavnaj tepeni. Hrabrosti lojalistov se čudi ves svet. Njim je šlo za pravico in svobodo, ampak proti preveliki premoči niso mogli uspeti. Upam, da bodo pravica, svoboda in demokracija končno še zmagale. Taka vera, ki zavaja svoje vernike v sužnost, fašizem in srednjeveško temo, taka vera ni vredna, da obstoji, taka vera je sleparska vera. Vesel sem, da nisem njen član. In ne bom. V tem slučsju se je pokazala, da ni poštena niti demokratična. Izgovor, da se boji ruskega bolj ševizma, ne drži. Bratci, ruski komunizem vam noče nič. On miruje. Ne sega z grabežljivimi kremplji po tujem, kot Italijan-aki fašizem in nemški nacizem, ki hočeta vae pograbiti in pohru-stati. In vi jluhovni, vi Kristusovi namestniki še molite zu njih zmago. Kam ste zabredli? Priznajte, da s papežem vred niste \ redni, da bi Kristusov nauk Še od daleč zastopali. Je sicrr tudi vas vaših samostanih in čistiti ^L^e, naj bom previden in se ču-njih, kakor tudi iz Vatikana gni- vam ^ me ne bo kdaj zgrabil, lobo ip lenobo. In tam jo je men-|ne pravljl£iii, ampak pravi huda največ. Toliko o teh hinav- L¡¿t kateremu ne bom mogel ute-skih tičih. v' či, kakor sem takrat pravljične Želim povedati nekaj besed mu. Nadalje pravi, ako nisem tudi zsbijalcu cerkvenih vrat bolj previden o tem, kar cerkev Antonu Grdini. On se zadnje ča- uči, se mi lahko še hlače trese-se veliko zaletava, žuga in blati jo... SNPJ in njeno članstvo, kate-| Trunku moram dati priznanje, rega zmerja z "odpadniki" in On je bil toliko odkritosrčen, da "lopovi". Da smo odpadniki od mi je povedal, ako ne verujem y take vere kot je vaša katoliška, teološkega hudiča, o katerem uči, to je resnica. Mi ne maramo biti oizroma s katerim straši cerkev, člani take hinavske vere oziro- naj se čuvam posvetnega hudima cerkve. Prav za prav je ve- ¿^ namreč hudiča-človeka. To ra, taka vera kot jo je učil Kri- je resnica, tega hudiča se je tre-stus — ljubi svojega bližnjega, ba čuvati. Pred njim sem se že ne ubijaj itd. — dobra vera. večkrat tresel in ni izključeno, Ampak vi ste to vero prostituí- da se ne bom več. rali. Vi oziroma vaša hierarhi- Prvič so se mi tresle hlače ja jo izrablja v svoje hudobne I pred posvetnim hudičem, ko smo yes: lopovske nsmene. Tore; bili otroci v vrsti za oltarjem in sirio in bomo odpadniki. Skodu- se počasi pomikali proti spoved-jemo s tem nikomur ne, tudi j niči. Drug drugega smo porivali naprej, ker je vsak hotel biti sadnjl. Hlače so se tresle nam vsem. Drugič so se mi hlače tresle oziroma bi se mi, ako bi |ih bil imel na sebi, ko so me v niti v spanju. Celo v hipnozi nam uspe le rej kokdaj, da bi kakftnemu človeku izvabili šno skrivnost. vaši veri ne. Obratno: vi Grdi na, ki ste zabijali vrata svetega hrama, cerkve sv. Vida, kjer pc vašem prebivajo svetniki ir svetnice in celo sam živi Bog vi ste jo oskrunili. Napravili bolnišnici peljali na operacijsko ste do neba vpijoči in tisočkrat | mizo. Najbolj pa so se mi hla- smrtni greh, sploh neodpustljiv greh. Kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na solnce! Vi, Grdina, pravite, da so čla ni oziroma dopisniki Prosvete ir njeni uredniki nekakšni lopovi Ja, ja, lopovi smo zato, ker vam in vašim nekaj povemo in opi semo v Prosveti. Vi in vaši m čutite poklicane,da nas skora; vedno napadate — mi pa na; molčimo! A tako, mr. Grdina'/ Zakaj pa je dober denar tud od lopovov in odpadnikov? Zaka; večkrat pokopavate take, ki sc odpadli? (Bravo, Barbič, fino s jim povedal! Tam krftiztraj kjer je veliko gnilobe in laži ir nepoštenja.) Kaj, ali je vse pravilno tsn okoli klerikalne North Ameri can banke? Ali niste tudi vi v zvezi s tistimi mazači pri ban ki, s Selishkarjem in Co.? Po magajte večini vlagateljev, k žive v pomanjkanju in velik* revščini, ker so bili izpuljeni h njih oziroma iz dobrih trdni! bank njih dolarji in vloženi \ "najvarnejšo banko . . ." In drugo: Vi, Tone, se po stavljate, da ste steber pri tisti fari sv. Vida. kjer je nekoč pa dalo vaše kladivo po vratih (takrat je bila še stara cerkev), vi pravite, da je pri vas vse v re du, da ste pošteni, pravilni ir dobri gospodarji, ki upoštevate pogodbe, narejene pred sodiščem. Kako to, da ne upoštevate tiste pogodbe, ki je bila storjen» med SDZ in faro §v. Vida? De bi vsaj plačevali obresti od tistih ogromnih tisočakov. Jaz Ir drugi člani in članice omenjene podporne organizacije ne pobiramo denarja po tleh, da bi ga dajali cerkvam ali tistim fantom, ki imajo na tem svetu nebesa. Ssmo ha zaostalih obrestih ste jili so dolžni od 30 do 35 tisočakov, poleg tega je pa Ae vsota $125,000 kot posojilo. To mends Tako pravi vsaj francoski raziskovalec dr Calmerge, ki je pred kratkim izvršil vrsto pj skusov v tej smeri. Pogovore dvajsetih »ju. čih poskusnih oseb, ki so mu bile na razpo^T je posnel namreč na gramofonske plošče. R* je ostala le ena izmed teh oseb nema, medt* ko so ostale v daljših presledkih bolj ali miw govorile. Enajst oseb je izgovarjalo poedi^ komaj umljive odlomke besed, druge so im^ daljše pogovore. Kar so pri tem rekle, je tiiii nedolžno in vsakdanje, kolikor si moremo le misliti. Razgovarjale so se na pr. z znanci» vremenu, trdile so, da so lačne ali žejne, je zrecitirala Šolsko pesmico, druga je poročit o nekem obisku v gledališču, ki je bil nanjo n* pravil po vsej priliki velik vtis. 0 kakšnih it diskrecijah ali tajnostih ni bilo nobenega ^ vora. Podobno je po mnenju dr. Calmergea s pm. slulim mesečništvom. Ta bolezen je po m», tovilvah francoskega raziskovalca v naših dn4 prišla iz mode, menda zato, ker današnji ljufy niso več tako romantični in zasanjani kak« nekoč. Mesečništvo se pojavlja sicer ob prfc ki pri kakšnih psihopatskih mladih ljudeh v razvojnih letih, zdi se pa, da ni tako od viša od lune, kakor so nekoč mislili. Povzroči | menda bolj neka histerična želja po uvelj« ljenju samega sebe. Vratolomne pustolovift ne, ki jih mesečniki uganjajo baje v mesec« na strehah, spadajo po 90 odstotkih med prti ljice. Londonski tisk je pred kratkim poročali takšnem primeru. Neki nesrečnik je, obk samo v spalno srajco, prepotoval v spanju km na neki avtomobilski cesti, dokler gt prebudila svetloba iz avtomobilskega žaror Toda takšni primeri so tako redki, da se do jajo vsakih deset let komaj enkrat. Dr. Calmerge je v ostalem raziskoval razne lege med spanjem. Poskusne osebe, filmal celo noč in pokazalo se je, da so celo Iji je, ki se ponašajo s trdnim in mirnim spanje spremenili v eni noči svojo lego 30 do 45 Nobena izmed teh oseb ni ostala dalj nego! minut v istem položaju, pogostoma jo je menila že po desetih minutah. To neutr "valjanje", ki bi ga lahko označili za "sp telovadbo", je telesu očitno potrebno. V ra ličnih legah telesa imajo vse mišice po vri možnost, da si odpočijejo In zdravo spanje fl hteva vsaj 60 kratno spremembo položaji eni noči. če tresle takrat, ko sem mislil, ia moj tovariš ne bo mogel pra-/očasno spraviti kamenja z mene v premogovniku, ker sem vedel, da se4K> v kratkem času zopet vsulo. Niso se mi hla£e tresle od strahu pred tistim hudi !em, s katerim cerkev toliko itraši nevedno ljudstvo, ampak resle so se mi pred nevarnostjo n bi se tresle tudi Trunku, če bi bil na mojem mestu. Ne vem torej, s kakšnim posvetnim hudičem me hoče Trunk jplašiti—v teološkega ne verujem, kakor najbrže tudi on ne. Da bi stopil pred mene hudič-ilovek in mi s samokresom uka al, naj dvignem roke kvišku, ali )a me vrgel v avtomobil in odpeljal v svrho odkupnine—o tem iem brez skrbi. Upam tudi, da mi ne bo treba nikdar korakati na električni stol. Pravijo, da je tam vsakemu hlače tresejo in la so se tresle tudi tistemu kato-iškemu duhovnu Smlthu V New Yorku takrat, ko so ga posadili ia električni stol. Nekaj pa je gotovo in sicer to, ia bi se hlače tresle ne samo me- ^ ________ ni, ampak še milijonom drugimi betanci se je baje uveril, da"se imajo prebil v slučaju, če bi katoliška cerkev | Tibeta zahvaliti za svojo veliko odpornoit žilavost samo — nesnagi Kaulback trdi, da bi bili prebivalci Tibet* davno izumrli, če bi ravnali kakor civilizir« ljudstva, t. j. če bi se često umivali in kopi Kaulback pravi, da so Tibetanci za bolezni« raj povsem imuni. Na lastne oči je videl," spijo Časih v enem samem ftotoru poglavar n bine z ženo in več hčerami, zetom in otroeij leg njih pa biva pod isto streho fte tucat » in več prašičev. V taktnem ftotoru leži po i vadi tudi kakjnih petnajst mehov žaltave a •ti.. Sredi šotora se kadi ogenj in dim i smrad po vsem prostoru. Skorja, ki se na» na koži prebivalcev šotora, ftčiti ljudi P1*"1' muftlc, nudi pa jim tudi oporo v boju pfl mrazu. Nesnaga ščiti Tibetance Mladi raziskovalec RonaU Kauback se je|j svoji osemnajstmesečni odsotnosti vrnil ixj beta v Indijo. V času svoje odprave med 1 lopet prišla do posvetne oblasti. Takrat bi se zopet po vsem svetu, oziroma kolikor bi ga ona imela pod kontrolo, pričela nekdanja španska inkvizicija. To-j da upajmo, da do tega ne bo pri-*h>, čeprav človeštvo sili nazaj v barbarizem in srednjeveško temo. Chaa Krsmer. CM ek*ekuttvnegn ndhora avine unik. katere Je prrd^ednlk Homer Martin ka je bila vzela, ko ao ne sestali na svoji sej! v nekem drtroiUkem hotel«. Poročilo zastopnika S(iaron, Pa. — Ker so s* ne-| ksteri nasprotniki okusnih klo-| bas začeli jeziti nad mojimi dopisi, češ da drugega ne pišem kskor v začetku klobase, v srel d in i klobase in na koncu klobal se, sem Ae odločil, da to ime opul stim za Vselej. Dal jim bom novo ime, na primer mesene smod-l ke ali nebeški angeljČki, kakor jih je imenoval Anton Valentin-čič na novega leta dan, namreč da so bile ohijske in penr}syl vanske klobase tako dobre, da bi jih Ae sngeljčki jedli. Torej v bodoče se mamicam "ne bom več po klobas je zahvaljeval za — mesene amodke. Morda moji nasprotniki n; bodo dobili tako velikega apetits do njih kakor do mesenih klobas, n Ujjgg^ B»jf rm\ obrekovanje, Je. da bi jai komu uatavil naročnino is kakšne hu-f dobnosti. Resnica je. da sem ie marsikomu priskočil na pomoč in založil ia lastnega fte pa, če sem mogel, da sem na U način naročnike obdržal. V času. ko je bil fte veliki infcnfr Hoover na krmilu, sem vedno imel 40 do 50 takih naročnikov, toda nisem niti penija isgubil. aa kar aem Jim fte danes hvaležen. Naročni-(Deljo aa «raaU Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 3. februarje 1919) Domsče veati. Iz starega kraje je prišl* F vest o smrti Ivana Cankarja, ki je umrl i* \ decembra 1918. Delavske vesti. Velike stavke .so povtf< krvave izgrede v Angliji in na Irskem Po svetovni vojni. Jugoslovansko vprajj je priAlo na dnevni red mirovne konfart" Turčija je že razkosana. Sovjetska K unija. ZavezniAke čete bolj izpraznjujejo rusko ozemlje. (Dalja is prve kelses.) imajo Ae vedno vpliv brutalni Ijodje. ki mejo, da se človeftia brutalnost oedraM i ^ talnostjo. Ta vera je gorostasen humbuj-bi brutalnost ozdravljala zločince— bi biti v srednjem veku vse ječe prazne. di barbarsko mučili in obeftali sa kost. Zgodovina nam pa pove beA narobf-J ve* Je bOo mučenja, tem več je bik> l*«lXjm •ti med ljudmi... A Novice z starega kraja 5 Primorja Lmen idrijskega živosrebrnega ^^r«dnika danes drijski rudnik spada brez oma med največje živosrebrne dnike na svetu ter sledi po ožini živega srebra takoj ži-rebrnemu rudniku v repub-nski Španiji, Almadenu. Z arom na dejstvo, da je da-knji živosrebrni rudnik tik fronto španske državljanske ne in da je vsled tega njegova pac i teta nekoliko padla, na ?i strani pa se je proizvod-živega srebra v Idriji v zad-h letih izredno dvignila, je I-ja stopila brez dvoma na pr-mesto. Ze takoj po svetovni vojni se ustanovil italijansko-španaki rosrebmi kartel, ki je tako i-v svojih rokah največja skla-a živega srebra na svetu in je imel s tem suvereno ob-nad celim živosrebrnim tr-sveta. Italija in Španija sta pr. v 1. 1924. proizvedli 82% ega iivega srebra, leta 1927 ugi m i<; u Pozneje je bila oblast p kartela omajena, ker nI ho-niti v času največje evrop-krize znižati cen živemu sre-. Radi tega so pričeli v Zdru-ih državah in v Mehiki zno-izkoriščavati stare že opušče-živosrebrne rudnike in s tem fikurirati špansko-italijanske-kartelu. Produkcija tega je ela naglo padati, zlasti pa je gova udeležba na svetovnem u postajala vedno manjša. V ■ 1929. je znašala še 80%, 0 se je zmanjšala na 69%, 1 za že na 56%. Kartel je prisiljen znižati cene, vendar si svojega monopolnega polp-a ni mogel več osvojiti. Le-1935 pomeni zadnje leto ob-ija špansko-italijanskega ži-irebrnega kartela. Tedaj je ta kartel udeležen na svetov-fn trgu s 63%. Leta 1935 je ruhnila španska državljanska ¡na, kartel se je tedaj razbil, nadenski živosrebrni rudniki so od tedaj ostali stalno v •sti republikanske vlade'. 0- teh rudnikov se vodijo, oz. «e vodile ogorčene borbe, ven-pa se španskim nacionali-m ni posrečilo zavzeti jih. Ce pfteli zopet v nacionalistične e, b{ almadenski rudniki tvo-zopet tudi za Italijo važno tavko, predvsem pa bi se zo-obnovil stari kartel. Tako (dajo nad živosrebrnem trgom ta trije gospodarji, ki sicer polagajo kot posameznik le manjšimi viri in ne predstav-več enotnih skupin. Kako Je razvijala od tedaj proiz-flnja živega srebra v največ-i rudniku na svetu, v Alma-iu, ki je pod vlado republikan-Spanije, se ne ve točno, vse-or je njegova proizvodnja la. Jo tem stanju je Idrija dobila »olnonur nov pomen in idrij-Živo srebro je stopilo na sve-nem trgu v ospredje. Leta ^ je znašala proizvodnja kg in je tedaj zabeleži «vojo najnižjo točko. V letu l'a zaznamuje proizvodnja 972,(XX) kg ter se dvigne le kasneje za celih 52% na 1,-kg. 1937 pa vnovič za • • "a 2,305,000 g. Ta proiz Na je za 15'/ višja kot leta ko je zabeležila dosedaj jo najvišja točko. Za Italijo leni ta proizvodnja % vse »z\odnj* živega srebra. Zi-rebrna ruda je kot vidimo za "JO važna postartca v njeni ¿'Ini bilanci, kakor je tudi « dvoma važna proizvodnja «rebra v Almadenu za "»ko vlado. Idrijaki rudnik, na slovenskem ozemlju, ' tem Stopil med prve na sve-in ^ |>o zaslugi splošnega '"i*rodnega položaja, na dru-»tnini pa po zaaJugi italijans-x «de ki stori vse. da čim bolj '-ti pod Idrijo akrite pod-e "klade. Kakovost živo-**4Mfude v Idriji'je poleg 4 ¡Tiznaria in ae I- ko živo «rebro najbolj upo-iJŠ v raznih medicinakih, | »«"Jih in drugih delikatnih «ah. .'f -S .".-i Kmetijske nagrade Ze nekaj let je v okviru tako zvane žitne bitke, čeprav. te?» izraza zlepa več ne rabijo in so ga zamenjali za avtarkično bit-co, ki pa ima širši smisel, običajno, da delijo po pokrajinah posebne nagrads kmečkim posestnikom za najboljše pridelke žita, za najbolje obdelana zem-jišča, za gradnjo silosov, za izboljševanje kraške, zemlje in druga taka dela, ki spadajo v okvir občega pospeševanja kmetijstva. Pri teh nagradnih tekmovanjih je lani tekmovalo pre-co 1,000 ljudi, večinoma domačih posestnikov. Tekmovanja so bila omejena na posamezne pokrajine in so se zaključila prav za prav že preteklo jesen. Oni, ki so bili klasificiram med prvimi, so potem sodelovali pri državnem, medpokrajinskem tekmovanju. Pri tem se izmed tekmovalcev iz Julijske Krajine ni nihče posebej uveljavil, kar je glede na cakovost zemlje in druge okoliščine povsem umljivo. Pred dobrim tednom dni pa so bile tudi pokrajinske nagrade razdeljene med nagrajene udeležence. Nagrajenih je bilo okrog 500 posestnikov. Nekateri so prejeli ce-o po več nagrad, ki so znašale po 50 do 200 lir. Večje nagrade so skoraj vse pripadle veleposestnikom, ker so z racionalnejšimi obdelovalnimi metodami in sredstvi lahko tudi v resnici dosegli večje uspehe. Razstava jugoslovanskega slikarja v Trstu. V dvorani Feneo v ulici S. Spiridione so te dni otvorili slikarsko razstavo jugoslovanskega slikarja Franceta Knežiča ml., ki stalno biva v Trstu, Razstava obsega okrog 30 del Kakor pravijo, je Knežič z njo dosegel velik uspeh. Hiča ae /je podrla v Kopru, kjer sedaj napeljavajo velike cevi istrskega vodovoda, katerega voda bo rabila tudi Kopru. Nesreča se je zgodila preteklo sredo popoldne. Pri delti je deJavfci Matej Cehovin opazil, da je hiša dobila veliko razpoko, baš ko so tik ob njenih temeljih izkopali jarek, v katerega naj bi se takoj položile vodovodnč cevi. Delavec je naglo alarmiral prebivalce hi Še. Res je 8 stanovalcev hišo takoj zapustilo. Kakor po nakljuČ-j u sfc Jč VTTOfllednjem hipu poru šila. Dogodek je izzval veliko pozornost v mestu. Lastnik Destar dl ima več ko 10,000 lir škode. Oblasti so odredile, da so morali ljudje evakuirati še vse sosednje hiše? Zenitbena posojilu. Objavili smo že nekaj podatkov o ženit-benih posojilih, ki so bila izdana v goriški pokrajini. Podoben u-speh je bil dosežen tudi v reški. Tam je. bilo 169 prosilcev deleži nih skupno 345,000 lir posojil. Smrtna nesreča. V Dekanih se je smrtno ponesrečila 90 letna Ana Lenardonova. Na spolzkih tleh ji je spodrsnilo, da je padla na obraz in si ga močno poškodovala. V tržaški bolnišnici je nekaj dni pozneje zaradi kom plikacij umrla. Velik požar je nastal pred tednom dni v hiši trgovca Josipa Brinška v Ilirski Bistrici. Gasilci so bili takoj alarmirani in so si kljub mrazu močno prizadevali, da bi požar omejili. Imeli pa so še težavo, da je bilo treba vodo napeljati iz Reke kakšnih 800 metrov daleč od hiše. Delo jim je oviral tudi močan veter. Nazadnje jim je pa gašenje vendar uspelo. Hiša je bila le močno poškodovana. Brinšku je požar povzročil za 12,000 lir škode. v V Podbrdu je 10. jan. zvečer nastal požar na posestvu Maksimilijana Groharja. Ker je nasta-a nevarnost, da se požar razširi na več lesenih stavb v bližini, so prišli na pomoč celo goriški gasilci. Združenim močem je uspelo požar kmalu obvladati in omejiti, Posestniku Groharju pa je o-genj vendarle prizadejal za kakšnih 10,000 lir škode. Iz Slovenije Vihar je na Štajerskem odnašal strehe Po lepem, suhem in zdravem vremenu je pretekli teden barometer katastrofalno t>adel, obenem pa se je dvignila temperatura. Nastalo je južno vreme z vsemi spremljajočimi ftevšečni-mi pojavi, z brozgo, blatom, meglo in naruslo vodo. Vsemu temu se je pa še pridružil močan jug, ki je v noči na torek celo dosegel moč orkana. Strahovit veter je divjal nad Štajersko in prizadel nekatere kraje, zlasti pa Ptujsko goro, kjer je razkrival hiše in odnašal strehe. Žrtev orkana je postala tudi znamenita gotska cerkev na Ptujski gori, kjer je odtrgalo streho nad desno ladjo. Vihar je streho odnesel precej daleč in jo treščil ob tla. Na ostrešju je nastala velika luknja v obsegu 15X17 m. Tudi na župnišču je veter odnesel skoraj polovico strehe. Prizadeta je bila vsa vas, saj je ni hiše, ki ne tr-!>ela zaradi silnega vetra. Hud veter je bril v noči na torek nad Mariborom. Številnim pasantom na dravskem mostu je odnašal klobuke. Tako so našli pod mostom rjavo moško če pico in ženski klobuk. Z gradu je padla opeka na ravnatelja podružnice Banke 81avije in mu poškodovala desnico. V ljudskem vrtu je veter podrl ograjo matičnega Sokola. Precej hud veter je divjal tudi v Slovenski Bistrici, kjer je odnašal s streh opeko in mestoma ruval drevesa, prevrnil pa tudi Sočnikov kozolec. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2, strani.) ki so pa tudi meni hvaležni, ker sem jim prispočil na pomoč, zato sem še vedno priljubljen pri rojakih in rojakinjah. Sedaj pa to blatenje, kar ni lepo. Ce je ko mu list ustavljen, mu ga ustavi upravništvoi ko se ne zglasi nit na tretji opomin ne pri zastopniku niti pri upravništvu. Ce meni kdo pove, da teli ostati naročnik, toda ne more ob času po ravnali naročnine, mu rad priskočim na pomoč in založim iz svojega žej>g, če morem; če sem pa "suh", pišem pa upravništvu naj temu in temu naročniku ne ustavijo lista. Tako je s to rečjo - - Kot sem že zadnjič poročal sem nedavno obiskal več naselbin, dasi je bilo vreme zelo neugodno — zima, sneg, vihar, tako da so moje stare kosti pričele že kar škripati. Kljub slabenju vremenu sem bil zadovoljen uspehom. Stari naročniki so ponovili naročnino in dobil sem dva nova. Obiskal sem tudi br. Jo-sepha Hrvatina, tajnika društva 118. Gospa mi je postregla z me seno smodko In pivom, mali sinček in sestrica pa sla mi tako lepo iKrab vesele komade, da bi PR08VETA - • ■ ■ - jih bil najraje poslušal do belega dne. Toda sem kmalu odpotoval k mrs. Smrekarjevi na praznovanje njenega 53. rojstnega dneva, kamor sem bil povabljen in kjer se je zbralo mnogo prijateljev in prijateljic. Vesela družbu se je razšla šele ob petih zjutraj. Spanja je bi-o bolj malo, ker je bilo treba ti na sejo federacije SNPJ. Ko sem prišel v dvorano, so bili Ze vsi sedeži zasedeni, toda sem vseeno dobil prijazen kotiček poleg odra, odkjer sem opazoval potek zborovanja in poslušal zastopnike društev. Najbolj prijetno je Itflo poslušati poročila o novih Članih, katere so razna društva pridobila v zadnji kampanji. Kot sem že zadnjič omenil, me je povabilo par tajnikov v njihove naselbine, da dobimo kaj novih naročnikov. Pri glasovanju za prihodnjo sejo federacije je McKees Rocks dobil največ glasov izmed štirih naselbin. Zastopnik Joe Flajs bi bil rad, da bi se prihodna seja vršila v Oakmontu, ker namerava v tamkajšnji okoliQi več društev postaviti skupno dvorano na Cheswicku„ kar bi bilo vsem v ponos.. Potem sem govoril z nečim prijateljem, ki je rekel, da bodo pričeli z delom kakor hitro bo vreme ugodno. S tem bodo i-meli lepšo priliko; da se obrhejo na razna društva za pomoč. Kot sem že zgoraj omenil, sem se na zadnjem potovanju toliko premrazil, da se na 28. januarja nisem udeležil veselice tukajšnjega angleško poslujočega društva 755 SNPJ. Poslal sem ženo in hčer, midva z zetom sva pa doma stražila najino premoženje. Zet je stražil otroke, Člane SNPJ, jaz pa sem pušil ohij ske smodke, katere mi je za kriz-mus poslala gospa Pavla Glo-govšek i Blatna, Eno pa še Špa ram. Prižgal jo bom 8. maja, ko bom obhajal 74, rojstni dan, če ga dočakam. Ce bom takrat dobil $200 starostne pokojnine, bom povabil vse moje prijatelje in prijateljice na moje rojstvo-vanje. T.udi očeta Eusta iz Mid-wayja bom povabil in vse druge mldwajške farmarje, da bomo zapeli: "Konjički škrebljafio, ker voz'jo težko, sladko vlnce peljajo, ki je močho sladko . . ." Ko se je Žena ob dveh zju traj vrnila z veselice, je bilo videti, da so se dobro zabavali. Občinstva je biro natrpana dvorana, starih in mladih. Ob 1:30 so se uprli mužikantje, češ da je že Movolj polk. Potem so ljudje na navalili v spodnje prostore, kjer se je vse trlo in je moral natakar Joe Godina dobiti pomočnl ke za streženje gostom. Tako m je pripovedovala žena. Ce se je ona zlagala, jaz nisem odgovoren. Rečem pa, da morajo tud nale žene imeti malo razvedri la. Kakor hitro se vreme izbolj ša. bom šel zopet na delo. Anton Zldanšek, zastopnik. Razredna justica in politična moč Milwaukee. — Tom Mooney je končno svoboden I V ječi je moral presedeti nad 22 let po nedolžnem, ker je organiziral in učil delavstvo, da v združenju Je moč. Kapitalistični interesi v San Franciscu so se ga hoteli rešiti in se v ta namen poslužii razredne justice, katera ga je s pomočjo krivih prič obsodila ns smrt za zločin, katerega ni storil, kar je bilo potem dokazano Ko se je delavstvo dvignilo prot tej krivični obsodbi in gorostas ni razredni justici, je protestn glas dosegel tudi Washington Na apel predsednika Wilsons Je potem californijski governer po mJlostfl Toma Muoneyja v do- smrtno ječo, toda vzelo je 22 let trdega in neprestanega boja predno je californijska* oblast zpustila Mooneyja na svobodo. To je storil novi governer Olson. Ko premišljujem o tej Moo neyjevi zadevi, mi pride na mi sel Kristus, katerega so veliki duhovni in farizeji obsodili v smrt iz stičnega razloga: ker je učil revno in zatirano ljudstvo k združitvi, kajti le na ta način bo prišlo do ,svojih pravic. Kristusa so križali, ker je s svojimi nauki ogražal moč tedanjih vla darje? in parazitov. Iz sličnih razlogov se je ameriški kapita-izem skušal iznebiti tudi Toma Mooneyja. Ce se mu to nI posrečilo, je to zasluga delavstva in Mooneyja samega, ki je ves ta čas vztrajal v boju proti krivični razredni justici. Tako je, dragi čitatelji. Brez združenja, posebno brez polltlč nega združenja si ne bo delav stvo nikdar pridobilo svojih pra Mc. V' politiki je tako velika moč, da se z njo lahko vse doseže. Tudi Toma Mooneyja Je delavstvo osvobodilo s politično močjo, Joseph lile, 16. Projekti WPA pomagajo znanstveni raziskavi jMgttmgha Narofrtta jlnbporna Irhimttt 1657 -5» Srn. UwadaU A v«. Chicag». llliauis (¿LAVNI OD1IOR IXVUSKVAI.NI UOKKKi Vlne««i CtUfcar. pirO^ntk.......................Mit S. UivihUU A««.. CMras«. IUln«ia r. A- Vtator. «t. uinth.........................mit a. UwimUU A««.. < Mra«*. HUn.t» U*m«c« (.rarfithvk. ' Ui.S...........MIT a. t a» n «tal* A»f. IMcm«. IHin*t« Jakn Vaan. K, sl. MldMl „,',................MIT a. I.a»nilalr A»t.. Mina«« llllaaU rUl» liadlna. upra.ll.li (la.ila ................... MIT a. |.«»H«aU A*t . < Mra«a. Illmata Ja»«« UaUk. uiatUib «la.ila................,..'...., MIT a. U»n4ala A »a . CM.a«a, llllaala' rouraicussitNiaii Anrfr»J VMrlch. »rvl i»a4»ra4aa4iiifc.......................M» Su-rll A«*.. Jahnaljmu. f*a. rrank H»lka. 4rn«i |..*ImimI»»4hIV .........................ms a. lllti Ml . Mli«a«kaa. Wla. Jaku r«4k«r. Jr.. »rvl 4i.lrik.nl »*4|»r«Ur4iilk.:...........Ha» HT. hlrakaa*. r«. Caatlhi. /.ataltk. 4«ial *alt*(it| ..........|UT W. «lili Sl l latataml, Ohto Jafcn Klanaak, Iratjl dlalrlklnl i>«4p,»d.rimoč-jo delavcev. WPA—kakor objavlja Corrlngton Gill, pomožni u-pravltelj Works Progress Administracije. WPA je ravnokar izdala se-znam in pogled no vsebino teh dovršenih projektov. Približno 47,000 delavcev s posebno Izurjenostjo je bilo vzetih iz rellfnih seznamov, da opravijo to delo, In nu tak način Je mnogo izmed njih dobilo redno plačane službe v občinskih uradih. Raziskovalni projekti so iiiid-zirani in upravljani po samih pokroviteljih dotičnega projekta 1n delavci WPA izvršujejo podrobno in rutinsko delo, za katero drugače ne bi bilo denarja. Vse-učiliščna raziskava s pomočjo WPA se izvaja v kemiji, zvez-doslovju, anatomiji, fiziologiji, vzgojeslovju, umnem razvoju, tuberkulozi, poljedelstvu in mestnih financah, da ne omenimo drugih panog. "Malo je raziskovalnih polj, na katerih projekti WPA niso prlapevall," poudarja Mr. Gill. Mesta se poslužujejo raziskovalnih projektov WPA v mnoge svrhe. Vporabljajo jih za preiskavo o nepremičninah v davčne »vrhe. Proučujejo cestni pometi Izvršujejo inventarje o šolskih priložnostih in izvajajo štu dije o mladinskem zločinstvu in o preprečevanju drugih zločinov, To delo služi za podlago nove zakonodaje. Javne oblasti ao imele mnogo let težavo valed pomanjkanja dejanakih informacij. Več kot 250 meat Je analiziralo »voje prometne potežkoče I in tako jim Je bila dana možnost izlsiljšati jjvoj cestni promet In j preprečiti nezgode. ... Prva velikopotezna sistematična študija o stanovanjskem vprašanju je bila Izvedena od delav* cev WPA v 64 velikih mestih pod vodstvom federalnega de-IMirtmerita za trgovino. Za njo Je sledilo 250 lokalnih občinskih stanovanjskih raziskav, ki so prinesla podatke, ki so neobhodno potrebne za planiranje novih stanovanjskih projektov» Pod vodstvom federalnega zdravstvenega urada je WPA nedavno izvedla raziskavo o narodnem zdravju, kakršne poprej nismo imeli, in ta je nam dala natančne podatke o boleznih in zdravniški oskrbi za Četrt milijona družin. Važnost, te raziskave se smatra za neprecenljivo radi njenega učinka na pospešitev novih javnozdravstvenih akcij. V sodelovanju z raznimi vseučilišči WPA vodi splošno razi»-kavo o nadomeščanju delavcev po strojih v raznih ameriških industrijah. po sedaj je bilo izdanih več kot 25 poročil. Bisveni prispevki k znanju se dobavljajo s pomočjo nezaposlenih izučenih delavcev, pravi Mr. Gill, ki dodaje: "WPA si ne pr ilašča zasluge za vse učil IŠČno raziskavo in občinske študije, ki jim pomaga. Ponosna pa je, da je zmožna pomagati pri tako velikem delu*" I)a nI teh^projektov, mnogi delavci bi bili postavljeni na ročno ali neizurjeno delo, za katero nimajo vežbe niti zmožnosti, Kno Izmed osnovnih načel za WPA je dajati delu nezaposlencem, ki kolikor mogoče odgovarja njihov vi izurjenosti in izkušnji, tako da se njihova si>osobiiost vpora bi čim ws|H»Šneje, Federalni projekti za orkestre, umetnost, gle dallštc in pisatelistvo so dobro znani za dobro delo, ki so ga sto rili. Raziskovalni projekti so manj znani spioAnemu občinstvu, ali so primeroma velike važnosti. W!'A zshteva od vaeh podjet nikov raziskovalnih projektov, da objavijo svoje razultate, tako da bodo povsem nu razpolago drugim delavcem na teh poljih znanstva. Seznani raziskovalnih projektov, ravnokar izdan od WPA, bo od velike vrednosti mnogim učenjakom.—WPA. HUMOR Obzirni najemnik "Prav rad bi vzel vašo sobot Klavirja ne igram, radija nimam, peti ne znam, če bom gr-gral, vam pa obljubim, da bom zlezel v omaro in vrata zaprl," * To zna Tisti dan," ko je izšel oglus v listu, pride v hišo neznano dekle. Gospodinja jo vpraša: "AH znate kuhati?" "Ne, gospa!" UAII znate prati?" "Ne, gospa lM "Ali znate Aivetl?" "Ne, gospa 1" "Za bošjo voljo, kaj pa potem znate?" "To, kar je bilo v oglasu zapisano: Za dobro plačo se Išče dekle, ki lahko spi zunaj hiše I To znam I" Oprezno*! Kadarkoli smo prišli v glasbeno sobo zdravilišča, Je vselej sedel isti mladi mož pri klavirju, pu se ga sil 11 dotaknil ni." "Zakaj nikoli ne Igrate?" ga je naposled vprašal neki gost. "Ker ne znam!" je odvrnil nervozni mladenič, "Zakaj pa potem sedite pri klavirju?" "Da ne bi mogel kdo drug k njemu sesti in Igrati," je hitro odvrnil mladenič. AUTOMATICEN PLINOV, STEDELNIK STANE NANJ STANE MANJ PRI RABI Napravi jedila bal ¡ha • a • hitri ji* • . . z manj dela • Poleg, da stane manj pri nakupu ili manj za uporalio, v a m automatlčen' plinov Atedllfilk prihrani ure kuhinjskega dela. Novi plinov! štedilniki imajo auto-matično gor kot no kontrolo, katera konča p a ž u j o na KorkoU) v peči—drži tem|*«raturo kakor jo zahteva rere.pl—Jamči vsako Jedi ki kuhano v |»eč| PKRKKKTNO 111x1*1, ki ke 1*1*"/valjal »a v¿V< pvUabr in VAŠI 4»narni«l. Ogiajta »I '*«».. fMMulno vrat«» raanih |iiisvvih Ata4ilnikov v y»4j I,litini v Utariu l'ao|>hr* <«•• •«»»• api a«m |M«i »»»KSÜIMi ttaj » if: on PETEK, 3. FEBRI'ADtT SIGRID VNDSET PBOSVETA JENNY + ROMAN ~ ROMAN XPt»1*91*41 Frmm Atkr-ki Eden dan delovni čas radi povečanja produkcije zdaj določen na 13 ur od 11 ur, kakor je bil prej in čeprav tempo dela v tovarni gre istoUko v priganjaškem siste (Grap* ¿«pomik ih bombardirjev| mu kakor v evropskih tovarnah. M vrača: dve bombi sU aadeli F. Berger—Iv. Vuk Zjutraj: Morala ae je nasmehniti; ob pogledu na vso to laško romantiko po stenah je človek razumel, da je bilo Helgeju spočetka teftko, najti ae v Rimu in da'ga je nekoliko razočaral. Bila je Um vrsta majhnih rjavih, lično risanih pokrajin iz Italije z razvalinami in narodnimi nošami. A ona študija duhovnika tamle je bila dobra. Nekaj kopij pa. Correglove Da-nae in Gvida Renija Aurora — uh! Razen tega je blio Ae nekaj kopij baročnih slik, ki jih je komaj poznala. Nato je visela Um še velika svetlozelena letna pokrajina. Gram se je poakusil v impresionističnem slogu. Slika pa je bila tenka in grda v barvah. Ona Um nad klavirjem je bila boljša. Solčni ¿ar nad skalnimi vrhovi, zrak je bil res prelestno podan. Poleg te je visel portret njegove žen. To je bilo pač najboljše — v resnici, to je bilo dobro. PosUva plastično modelirana. Prav Uko roke. Svetlordeča obleka z našivi, luknjičaste črne nizke rokavice. Olivnobledi obraz s Umnimi očmi pod kodri na čelu ter visoki, komičasti črni klobuk z rdečim peresom. Zal, pa je sUla kakor prilepljena na ozadje, ki je bilo prevlečeno s kiselkasto viaoplavo barvo. In tam še neki otroški portret. "Bači štiri leU," je sUlo na vrhu okvira. Bogme, ne — ali je bil to Helge, U mali kujajoči se frkolinček v beli srajčki? Oh, kako ljubek je bil! — Gospa Gramova se je vrnila s pladnjem z rabárbaro in keksi. Jenny je zamrmrala nekaj o nadlegovanju: "Ogledovala sem si slike vašega soproga, gospa Gramova." "No, jaz sicer o Um ne razumem bogve kaj, a meni se zde imenitne. Moj mož seveda trdi, da ni prav nič na njih, a to je pač le Uko govorjeno. Ne —," se je zasmejala bridko. "Veste, moj moi je tak čudak. Od slikarstva seveda nisva mogla iiveti, ko sva se poročila In dobila otroke, tako da se je moral poleg Uga oprijeti še česa koristnega. Nato pa ga je minilo vse veselje, slikati Uko po strani in zato je začel lepega dne trditi, da sploh nima UlenU. Jaz mislim, da so njegove slike veliko lepše od vseh teh modernih stvari — pa o tem sU vi v gotovo drugih misli, gospodična Winge?" "Res, slike vašega moša so jako lepe," je rekla. "Zlasti vaš portret, gospa Gramova. Ta je kar sijajen." "O, ds. Podoben ml seveda ni posebno — laskal mi Grsm ni —," se je spet zasmejala a svojim drobnim, bridkim, zlim smehljajem. "Ne, tega ni moči trditi. Po mojih mislih je slikal veliko bolj čedno, preden je začel oponašati vse tisto, kar je prav Ukrat posUlo moderno, saj veste, Thaulow in Krogh in pajdaši." Jenny Je molče izpila svojo rabarbaro, ko je gospa Gramova govorila. "Zal mi je, tako rada bi vas povabila na kosilo, gospodična Winge., A zdaj opravljam vse čisto sama in vrh tega človek ni pripravljen na goste, aaj si lahko predsUvljaU. Zatorej «al ne morem. Drugič pa za gotovo, upam." Jenny je razumela, da bi se js gospa Gramova rada iznebila. To je bilo tudi umljlvo, ko ni imela služkinje. Najbrfte je pravkar kuhala obed. Zatorej se je poslovila. Na stopnicah Je srečala Grama. Čutila je, da je moral biti on. Tako mimogrede je dobila vtis, da je še čiato mladosUn in da ima svetlo* plave oči. Dva dni kaxneje, ko je popoldne delala, Jo je obiskal Helgejev oče. Zdaj, ko Je sUl tam a klobukom v roki, Je \ idela, da so njegovi lasje ie čisto sivi — Uko sivi, da se ni dalo prepoznati, kakšne barve ao bili prvotno. Na pogled pa Je bil vseeno mlad. Bil je vitke (amtave, nekoliko upognjen, a ne kakor pri starih ljudeh, bolj, kot da Je prešl-bak za svojo velikost. Njegove oči ao bile mlado — dasi so gledale kalno in trudno iz njego-u-ga koščenega, gladko obritega obraza. Bile |»s no uko velike In tako aijoče modre, da so delile izr«*dno odkrit vtis, začudene in zamišljene hkrati. Razumeli boste, da me Je mikalo pozdraviti vas, gon|Midična Winge." Je rekel in Ji dal roko. Ne, prosim, vas, nikar ne odlagajte predpasnika. In povejte mi, če motim." "Ne. dragi goapod Gram," je rekla Jenny vedelo. Njegov glaa in njegov smehljaj sta ji ugajala. Vrgla je na zaboj za premog svoj slikarski predpasnik. "Saj bo itak Ae kmalu Uma. Kako milo od vas, da ste me obiskali. ♦'Že cela večnost je tega, odkar sem bil zad njič v kakem atelierju," je dejal Gram in pogledal okrog sebe. Nato je sedel na divan. •'Ali ne občujete z nobenim slikarjem — z nobenim vaših vrstnikovf je vprašala Jenny. "Ne, z nobenim," je rekel on kratko. "Ali —." Jenny Je premišljala. "Pa kako za boga sU prav za prav našli sem? Ali ste vprašali pri meni doma ali v Umetniškem društvu?" Gram se je zasmejal. "Ne. Videl pem vias predvčerajšnjim na stopnicah. In včeraj, ko sem šel v svojo pisarno, sem .vas spet videl, fiel sem del poti za vami, ker sem vas nameraval usUviti in se vam*4 predsUviti. Vstopili sU sem noter, hi vedel sem, da je v tej hiši atelier. No da, pa me je obšla misel, da bi stopil sem gor in vam napravil obisk." "Glejte si no," se je Jenny veselo zasmejala, "Helge me je prav tako zasledoval na cesti, neko mojo prijateljico in mene. On je seveda zgrešil pot Um doli po onih sUrinakih cesUh ob Bolšjem trgu. In zato je stopil kar k nama in naju nagovoril — "navezal", kot se pravi lepo po domače. Tako smo se seznanili. Sprva se nama je zdel igalo preveč predrzen. Pa je videti, da je po vas podedoval avoj pogum." Gram je nagubal čelo in za trenutek pomol-čal. V Jenny je vstal neprijeten občuUk, ko da je rekla nekaj nespametnega. Premišljala je, kako bi nadaljevala: "Ali vam smem ponuditi Čašo čaja?" In ne da bi čakala odgovora, je prižgala aparat Ur pristavila vodo. "Da, da, gospodična Winge, nikar se ne bojU, da mi je Helge drugače kako podoben. Mialim, da k sreči nima niti najmanj skupnega • svojim očetom." Zasmejal se je. Jenny ni vedela prav, kaj bi odgovorila na to.-Zato Je šla po skodele za čaj. "Da, precej prazno je Ae tukaj, kot vklit?. A Jaz sUnujem doma pri maUri." ; "A tako, stanujete doma?—Ta aUlier je gotovo čisto dober, ne?" "Je, mislim." On ja spet malo pomolčal in se zagledal predse. "Da, gospodična Winge—veliko sem mislil na vas.—Zdelo se mi je namreč, da naj sinova pisma Uko razumem, da se vi in on—" "Da, Helge in jaz se imava zelo rada," je rekla Jenny. Stala Je vzravnana pred njim in ga gledala. Gram jo je prijel za roko, ki jo je obdržal nekaj čaaa v svoji. "Jaz tako malo poznam svojega sina, Jenny Winge. V biatvu ne vem nič gotovega o njem —kakšen je. A, če ga imate radi, ga pač gotovo bolje poznate nego jaz. In ker ga ljublU, mi dokazuje, da ga smem biti veael in da sem lahko ponosen nanj. Zmerom se mi je zdelo, da je dober fant, tudi precej nadarjen. Da vaa ima rad, vem za gotovo, zdaj, ko sem vas videl. Da bi vas le osrečil, Jenny." "Hvala vam," je rekla Jenny in mu še enkrat dala roko. "Da—." Gram Je pogledal predse. "Lahko si mislite, da sem vesel zaradi fanU. Moj edi-nec je. Zdi ae mi tudi, da me ima Helge prav za prav rad." "Ima. Helge vaa ima zelo rad. Vas kakor tudi avojo mater." Takoj nato pa je zardel^ kakor da je rekla nekaj netaktnega. "Da, mislim ie.' A seveda je moral kaj zgodaj uvideti, da med njegovim očetom in mater-jo ni prave IJubeani. Helge Je imel Žalosten dom, Jenny. JeULlahko rečem tudi o sebi—če niste še opazili tega, boste kmalu sami videli. Saj sU gotovo pametno dekle. Prav zato pa se nadejam, da Helge ve, kaj je vredno, če se imata dva rada. In bo čuval vas in sebe—." Jenny Je natočila čaja. ^ Tako. Helge Je imel v Rimu navado pri hajatl popoldne k meni na čaj. 'Prav za prav sva se spoznala ravno v teh popoldanskih urah, se mi zdi." ; "In se aačela imeti rada." "No—ne Ukoj. To se pravi, v bistvu nemara le. A mislila nisva ničeasr drugega, kot da bi si bila dobra prijatelja—tedaj. No, pozneje pa je seveda Ae prihajal in pil čaj pri meni—." Gram ae je nasmehnil in Jenny prav Uko. (Dalje prihodnjič) bolnico, tri univerao. Pod raiva-l linami kiUjskega mešts leii SO mrtvih in 200 ranjenih. Vrednoti | vrienih bomb presega 300,000 d i narjev.) V tistem času sedi v svoji bajti pri mizi kmet Hara. Njemu nasproti sedi uljuden in lepo ob-| lečen gospod, zastopnik-agent I tekstilne tovarne. Prišel je, dal nekaj pri kmetu Hareju ngkupi. Ali ne morda žiU, niti neHtx>m- Opoldan: (Uat "Tokio NiUi Nitsi" (izhaja v 11 milijonih, delnice so v rokah rodbine Mitsui in MiUubiasi) prirrtfk na prvi strani sklepe mi-kadovega sveta: "Kitajska ša vedno ne ratume, da je v njenem interesu . . "Vojne operacije se nadaljujejo . . Čiato doli pa stoji zapisano, da je zopet pokli canih pod oroije nekaj tisoč novih rekrutov.) V tistem času se oddihava na baža, kajti vse to na slabo po- cesti uboga Sioriki, ki se je pognojeni kmetovi njivi ne uspe- dala na božjo pot k hramu Iši-va. Blago, ki ga kupuje, je hčer teje, Budovem stevšiču Dobre kmeU Hareja. Kmet Hara ljubi svojo hčer kakor ljubi kmet v Evropi svojo. Ali pred durmi je čas setve. Lan sko leto je moral polovico pri- ga poroka". Sioriki je v sedmem mesecu. Pogosto omahne na cesti. Drobne kapljice znoja jo po krivajo, ko sede na kraj ceste, delka' prepustiti veleposestniku, da se oddahne. Včasi vgrizne v od katerega ima zemljo v naje- skromen zalogaj: riž pomešan z Drugo polovico je porabil ječmenom, malo soje — japon mu. sam „«„., ker se je ceno navadnemu I ski nadomestek za meso — in rižu iz Indije podvojila. Zdaj Ha- neznaten košček ribe; edina hra ra nima več ničesar, ne gnojila, I na milijonov Japonev — a ven- ne poaeva in tudi ne hrane do| žetve. "Sto jenov", govori agent. Hara soglaša s tihim kima-njem glave. dar dobra hifana, ker je traven košček mesa. Sioriki ne ve, da morajo noseče žene jesti sveže sadje in mnogo zelenjave. Nikdo iz njene V tem času sedi v sobi bivši študent ameriške univerze, zdaj novopečeni častnik Toyama in piše. Tu in Um, ko zasliši kora-ce, preneha in prialuškuje, če se približujejo ali oddaljujejo. Ce ae približujejo, hitro skrije pismo pod papir. Ce se oddaljujejo, nadaljuje: "... tudi jaz, dragi moj učitelj, se zgražam vsak dan nad vsem tem, 1car ae dogaja, kakor se zgražate vi tam v Ameriki! Ali tej moji bolečini se pri-, družuje še ena; namreč U, da vi vso krivdo, katero ima na vesti japonska vlada, valite na japonski narod, zločine njegovih generalov pa na japonsko ljudstvo. Verjemite, učitelj moj, te bombe na nezavarovana mesta, to streljanje na mirne ljudi, U o-krutna vojna, vse to ni Japonska. i »» Japonska—to je kmet, ki mirno obdeluje svojo zemljo. Japonska—to je delavec, ki dela svoje delo za vsakdanji kruh tovarnah in obrtih in vsepovsod! Japonska—to so stotine, tisoči, ki ječe po ječah, zahtevajoči mir! Japonska—to so milijoni, ki Dolgo bo trajalo- preden bo okolice ne je kaj drugega, hčerka odslužils teh sto jenov, h Razumljivo, da je dvfc tretjini katerim je moral še prišteti a- japonskega ljudstva nedovoljno gentovo provizijo in druge stroš- prehranjeno in da je leU 1936 ke. Dolgo bo trebalo hčerki de- bilo preko 42% rekrutov posla lati, preden bo mogla zapustiti nih domov — radi tuberkuloze stene tekstilne tovarne, za kate- — ali Sioriki za vse to ne ve. Ona rimi delajo kupljene sužnjice, je utrujena, noseča ženska, ki s spejo in žive — dolgo, čeprav je trepeUjočimi koleni gre na bož jo pot prosit za otroka. . {.. i Pred kipom Bude, okrašenim kim duhovnom, saj to je njihov I ^^ gtoji sio^j jn moli za kruh, ki ga bodo vživali, P<*Icr Ldravfe otroktT in za pomoč ob jih bodo ljudje podpirali. O me-» težki uri j ni je vedel, da mu nič ne dam sioriki ve da mnogo kmečkih in da ne hodim v cerkev, a-je bil žen rodi predčasno, da se mnogi kljub temu moj dober prijatelj, otroci rode mftjhni in slabotni me je večkrat tretal, ko sva se K jih mnogo umre pri porodu srečala, nadlegoval pa me ni ni-1 H nekaj tednov ^ porodu _ kdar, naj tfrem v cerkev. Tist/ siorjki to ye statike govore, večer mi je preskrbel tudi pre- dft je igr/c mrtvorojenih v enem nočišče pri Jožetu Sladiču, kjer ieU| in 35% neddnošenih. Ali Sio- sem se tudi začasa mojega bivanja v Anacondi nastanil. » Naslednji dan po mojem pri hodu v Anacondo sem se takdj zjutraj odpri vil vprašat za delo v družbin ura«, ki se nahaja sredi mesta. Vpisali so me, dobil sem karto, naslednje jutro pn naj pridem, Če bo kaj dela za me. Takoj sem ae odpeljal v BuU te po svoje stvari, nato pa nazaj in naslednje Jutro sem že delal, spet enkrat t tovarni. Zdelo se I mi je, kakor bi «e bil prerodil, Iker ni bilo več treba paziti, če bo kaj na glavo padlo. Mezda ni bila baš visoka, M-&0 za osem-urno delo, a bil sem zadovoljen. Tam se je delalo takrat po sedem dni v tednu, neglede na nedelje ali praznike. Prvih par te-Idnov sem delal vsak dan v drugem prostoru. Kmalu nato so | pričeli graditi štiri poslopja za cinkarno in sem tam dobil delo I vozača cemenU, kjer sem ostal šest n\esecev ali do končane [zgraditve. Zaalužil sem prilično dobro zlasti zato, ker je čezur-no delo prinealo plačo in pol. Cim je bila tovarna gotova. I sem dobil delo v novi cinkarni, ki se mi je dokaj dopadlo. Takrat so imeli Um nekakšno uni jo, v katero je moral vsak de- riki tega, razumljivo ne ve. Ne čiU ona statistike — ali ona se vseeno boji. Klanjajoča se prec kipom božanstva, pridušeno mo li: "Daj, da bo živel!'* Njeno molitev nenadoma pre trga spomin na sosedd, na njen okameneli obraz, ko so ji sporočili, da sta oba njena sina padla pred Sanghajem. Vendar se potolaži, zaupljivo govoreča: Tako majhen je še moj. Pre den doraste, bo vojne že davi\o konec!" Zvečer: (V japonskem glavnem stanu govori zastopnik generalnega šta ba shranim novinarjem: "Naie zahteve so ie vedno iste. Odstop čankajšeka! Japonske ¿«te v vse pokrajine Kitaja! Zlomili bomo Cankajška in njegov odpor, pre prečili evropsko pomoč Kitajski za vsako ceno . . .") V tistem času ugašajo zadnje svetilke v trgovinah na ulicah mesta Kobe. Vedno pusteje postaja na ulicah. Ljudje se vra čajo s svojih izprehodov. Le tu in tam obstane pred to ali ono trgovino ta ali oni sprehajalec Zelo so se trgovine že izpraznile odkar pišejo novine: "Moramo Mat h Itahor (Sharon. Pa.): Moji doživljaji v Ameriki (Nadaljevanje.) Predrto sem doapel v Anacondo, nem ae odločil, da bom pazil na znane mi domače napise priimkov. Res, opazil *em jih več Ko aem šel po Vzhodni tretji ce sti. Wm videl imena Donešič. Sladič in na trgovini s mehkimi pijačami Frank Petelin. Nebo ae je a prt odprlo in vlilo ae je kakor iz škafa. Htoptl ae« pnd streho pri vratih. Kmalu potem pride ven že prileten duhoven majhne postave. Na prvi pogled sem »poznal, Ma gs ims že dobro m«*rn pod kspo. "AH veste, kje živijo Slovenci?" aem gs vprašal. "8-«-#e\eda. aaj sem tudi Jaa Mlo\enec!N Je odgovoril aegajoč mi v roko. "Pišem as pa Pirnat " \ Ko aem mu povedal. da prihajam is ButU. me je takoj vprašal, če poanam tamkajšnjega duhovna, ki je njegov brat. "O, gotovo ga poanate?? Je dostavil. odvrnil aem. da ga poanam in da je fajn fant. nakar me Je povabil v pivnico in predstavil laatniku Franku malo v tistih krajih.. On uživa velik ugled ne le med našimi rojaki, temveč tudi med drugorod-d. Saj je bil tam med prvimi naseljenci jn je tudi že imel višje mastne službe. Frank naju Je peljal t zadnjo aobo. kjer so ae dobile poleg mehkih tudi "trde" pijače Pni Je tretal Pirnat, nato pa še Petelin. Ubogi Plmat se ga je še Uko naletel, da Je, « teUvo kre-vaa), kar pa o*i\ »dno ni bilo pri njem nič novega, kar mu tudi ne zamerim On je namreč eden tistih duhovnov, ki ae drži avo< me j je alulbe, v politiko pe ae ni-IV- Jjular nr kaknr to AMajo ta- telina, človeku, kakršnth je le (mnogi njegmi bratci Cast lavec pristopiti. Govorilo se je, | zmanjšati izvoz in prenesti produkcijo za vojaške potrebe!"— in gre dalje ter se izgubi za kak šnimi vrati. V nekem kotu sedi dekletce in molče strmi v prijatelja uniformi. Poslednja je ta noč. Jutri zju traj mora na krov in naprej Po temni cesti gresU dva človeka. Eden nosi pod pazduho nekaj zavitega — neki belkast za voj je viden v temi. Pri zidu obstoj ita in se obrne U. Eden tipa zid, stopi nazaj ogleduje steno in pok ima . Oba izgineta v megli, ki se plazi z morja. Nekaj minut sa tem pridrvi avto poln vojakov. Njegovi reflektorji oblHtejo s svetlobo zid in na njem letak, ki je še vlažen od lepila in ki z debelimi črkami molče kriči: . Mir! da ta unija je kompanijska. Po mojem mnenju ni bila preslaba. Za dolar mesečnine je delavec v slučaju bolezni prejemal dva dolarja dnevno in sam sem bil deležen te podpore sedem tednov, ko me je pobilo na roki, od unije po 14 dolarjev in od družbe 16 dolarjev tedensko, tako da sem prejel vsega skupaj toliko, kakoc če bi delal, in to za ve* čas moje odsotnosti od dela. Vem, da ne bi dobil take pri kateri drugi družbi ali p* «T sedanje unije, katere član sem od začetka in že skoraj dvomim, zakaj neki plačujem. V omenjeni uniji je imel odločilno besedo hrvaški rojak Ge-orge fttokan. ki je bila njegova edina služba V Anacondi je pe*-cej naših rojakov In Še več pa hrvaških, ki živijo v najlepši slogi, imajo skupna cerkev in društveno dvorano. V livarni ao večinoma naAI rojaki delovodje, saj so bili naAI rojaki med prvimi naseljenci Um in to ae tudi upošteva. Naši Umkajšnji pionirski naseljenci imajo lepe lastne domsčije, nekateri tudi lepo urejene rasne trgovine, men-(Dat|* pribodajič.) hočejo živeti v miru in del*ti odhajajo v vojake, ker mor ' kakor sem moral jaz!| Mi moramo ubogati ger Pomilujte nas radi teg, hočete—ali ne mrzite nas^* Škotska MacPherson ima zaroči Nekega večera se je z njo ........................................Cl. društva št. g)l.......................................a društva * Meato................ Nut naročnik............... .................»........... ..... Država , .Star naročnik. seeoooeeoeeeeeoee i>#<