r- M-?i. - ■■. 'm.-ikk' Paitnina plačana v gotovini. ^ ^ IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. -,rW.. i — Mh. — | || || .n.,,. |,|, , || lil.,..11.»,.^,..^,-, TRGOVSKI LIST Časopis ssa trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. U-redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 5. avgusta 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 90. 0 važnosti gospodarske zveze med Romunijo in Jugoslavijo. Izjava ministra dr. Frangeža. Minister dr. Frangeš, ki je prisostvoval konferenci v Sinaji in se je vrnil z letalom v Beograd, je pozval k sebi zastopnike domačega in inozemskega tiska, katerim je dal o pomenu nove gospodarske zveze z Romunijo naslednjo izjavo: Povedati vam moram, da bomo okrepili prodajo vsega našega žita in to po mnogo bolj ugodnih cenah in pogojili, kakor doslej. Dohodki, ki jih bodo dajali poljedelski proizvodi, se bodo postopoma povečali vse do one mere, da se bodo trud in v poljedelstvo vloženi kapital, kakor vsi drugi poljedelski stroški izplačali, kar se danes na žalost ne da reči. Drugo vprašanje je vprašanje carinske unije. Iz tega vprašanja je nastalo tretje vprašanje, kaj bo z industrijami, ki so s carinsko unijo prizadete. Glede teh industrij je treba reči, da v carinski uniji ne bodo vključene vse one, ki proizvajajo svoje izdelke iz sirovin, in sicer tovarne sladkorja, mila, konserv, mesa, mlečnih izdelkov itd., pa tudi lesne in rudarske industrije. Poljedelski pridelki Romunije in Jugoslavije se bodo odslej smatrali kot eni in bodo skupno nastopali in skupno zahtevali ugodnosti glede izvoza. Ti odnošaii Jugoslavije napram Romuniji v pogledu proizvodov, ki spadajo v carinsko unijo, se bodo določili s trgovsko pogodbo. Ta pogodba se sedaj že sestavlja v Bukarešti ter se bodo pogajanja nadaljevala v Beogradu. Z ozirom na vprašanja držav Male antante se bodo uredila vprašanja gospodarskih vezi s Češkoslovaško na podlagi trgovinske pogodbe naše države z Romunijo. Na ta način bodo vojne in politične ter gospodarske vezi Male antante dobile realnejšo (podlago, ki bo služila utrjen ju in razširjenju medsebojnih vezi. Ker Češkoslovaška ne more sprejeti vsega presežka naše poljedelske proizvodnje, je docela razumljivo, da se bo morala najti kak- Po prvotnem besedilu zakona o ne- | posrednih davkih postavi polovico članov reklamacijskega odbora izmed davčnih zavezancev ministrstvo za finance, oddelek za davke, na predlog finančne direkcije. Drugo polovico pa izvolijo izmed davčnih zavezancev pristojne zbornice sporazumno. To določilo se je v praksi tolmačilo tako, da so za postavitev druge polovice upravičene pristojne gospodarske zbornice, to je zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Z davčno novelo z dne 18. maja 1930 se je predmetno določilo izpre-menilo v toliko, da prvo polovico članov reklamacijskega odbora postavi na predlog davčnega oblastva druge stopnje (finančne direkcije) davčni oddelek ministrstva za finance, za drugo polovico članov pa delegira vsaka zbornica iz vrst davčnih zavezancev po enega člana in namestnika. Po novih določilih zakona mora tako delegirani član, kakor tudi njegov namestnik, biti iz kraja, kjer zaseda reklamacijski odbor. Do-sedaj zbornice glede članov, katere so odposlale v reklamacijski odbor, sna podlaga, ki bi odgovarjala kontin-gentirani izmenjavi gospodarskih do-rin pri drugih gržavah. Mislim, da bodo industrijske države imek dovolj velik interes, da stopijo v takšne vezi s carinsko unijo, ki šteje 32 milijonov konsumentov. Te vezi s tretjimi državami se bodo mogle utrditi na podlagi dogovorov, kakor hitro bodo prišle iz veljave današnje trgovske pogodbe, od katerih bodo nekatere zapadle že tekom mesecev, ostale pa najkasneje leta 1932. Ta način sklepanja trgovskih vezi je popolnoma dober. Ž njim docela prenehajo obstojati klavzule največjih ugodnosti. Sinajske določbe bodo morale postati podlaga nove oblike gospodarskih vezi ne le za države, ki so naše zaveznice, marveč tudi za druge. Ni pretirano, če izrazim upanje, da bo takšen način ustvarjanja gospodarskih vezi, kakor je bil zamišljen v Sinaji, mogel biti vzor za druge agrarne države, ki so v sličnem položaju, kakor so Romunija in mi. V takem slučaju bi se mogle agrarne države, ki prodajajo presežek svojega pridelka v ino-" zemsivu, združiti v širnem okvira kot se je to zgodilo z nami in Romunijo. Te medsebojne vezi niso tvorb enega značaja in niso naperjene proti drugim industrijskim evropskim niti-prekomorskim državam. Ta način iz-manjave dobrin ni v nasprotju z agrarnimi protekcionističnimi merami industrijskih držav Evrope. On nikakor ne zahteva zmanjšanja zaščitnih carin, ki so jih postavile te države v varstvo svojega lastnega poljedelstva. S tem v Sinaji zamišljenim sodelovanjem se ne tangira izvoz prekomorskega žita v Evropo, ker bodo morale evropske države, čeprav pokupijo ves presežek žita agrarnih evropskih držav, ki znaša okrog 10 milijonov metrskih centov, vendarle uvažati iz prekomorskih držav še vedno okrog 100,000.000 metrskih centov.« niso bile vezane na bivališče dotične-ga člana, po novih predpisih pa bodo smele odposlati v reklamacijski odbor samo take člane, ki na primer v Dravski banovini domujejo v Ljubljani in v Mariboru. Zakonodajalec je pri tem predpisu prezrl, da je brez dvoma v interesu pravilne in pravične priredbe, da zastopnik davčnih zavezancev, ki naj opravlja svoj posel vestno, pozna razmere pridobivanja v okraju, iz katerega mora odločati o pritožbah zoper pretirano oceno, če ne pozna že davkoplačevalca samega in njegovih pridobitnih in dohodninskih razmer. Vsekakor pa je značilno, da so samo zbornice omejene glede domovanja članov, ne pa tudi finančna uprava, ki sme po zakonu člane prosto izbirati. Nadalje določa zakon, da v primeru, če je število zbornic, ki so upravičene poslati člane v reklamacijski odbor, večje od števila druge polovice odbornikov, pozove predsednik po svoji izberi izmed delegiranih članov samo potrebno število; pri tem pa mora paziti, da bo v odboru navzoč vsekakor predstavnik zbornice tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec. Ako pa je število zbornic, kojih uradno področje se razteza na področje reklamacijskega odbora. manjše ali je enako drugi polovici števila odbornikov, delegira vsaka zbornica po enega člana in enega namestnika, trgovinska zbornica pa še tudi toliko članov in namestnikov, kolikor jih nedostaje do polovice odbornikov. Spričo teh določil davčne novele so nastali v praksi dvomi, kakšne zbornice so mišljenja z onimi, ki so upravičene pošiljati svoje zastopnike v reklamacijski odbor; zato je ministrstvo za finance z odlokom z dne 28. julija 1930, št. 46.241 pojasnilo, da se iz besedila zakona »vsaka zboniica« jasno vidi, da zakonodajalec ni mislil edino na gospodarske zbornice, temveč tudi na strokovne zbornice, torej na odvetniške, zdravniške, in-ženjerske in lekarniške. S tem tolmačenjem se je zastopstvo trgovine, obrti in industrije v reklamacijskem odboru tako skrčilo, da v primerih, v kojih bo šlo za interese trgovine, obrti in industrije o pariteti ne more biti niti govora. Ako Ljubljanski trgovec nam piše: Po osvoboditvi državna uprava ni dovolila državnim uslužbencem takih plač, kakršne bi zahteval njihov živ-ljenski standard, pač pa je, da jih potolaži, opozorila na samopomoč potom zadrug, ki naj bi ob nizkih režijskih stroških razpečavale živ-ljenske potrebščine po najnižjih cenah. Ubuditi je hotela brez dvoma v njih zavest, da je trgovina kriva, da državni uslužbenci ne morejo stanu primerno živeti, kakor da bi trgovina, nad koje glavo je obesila še protidraginjski zakon, zahtevala pri prodaji življenskih potrebščin pretirane cene. Da omogoči čim višjo znižanje cen, je državna uprava dovolila nabavljalnim zadrugam tudi da-lekosežno davčno prostost Ustanovljene zadruge niso do cela izpolnile svojega namena iz enostavnega razloga, ker so cene v trgovini vsled vedno občutnejše konkurence tako nizke, da zadruge ne morejo prodajati cenejše nego trgovci, dasi plačujejo trgovci ogromne davke, katerih so zadruge oproščene. Te dni mi je prišel v roke cenik zadruge v Ljubljani, katerega sem primerjal s cenami, običajnimi v nadrobni trgovini v Ljubljani, in ugotovil, da med cenarni ni bistvenih razlik. S tem cenikom sem še le spoznal, zakaj so si zadruge izposlovale prisilno članstvo državnih uslužbencev. Sila ni nikjer dobra in mislimo, da tudi pri nabavljalnih zadrugah ni umestna. Ako nabavljalne zadruge niso v stanu, da nudijo svojim članom spričo ugodnosti, katere vživa-jo, cenejše blago, potem to kaže, da ne izpolnjujejo svoje naloge tako, kakor jim jo je odmerila državna uprava, ampak da so se pretvorile v navadne trgovine, ki vživajo izdatne ugodnosti, ne da bi obseg teh ugodnosti kakorkoli vplival na cene. Pri takem položaju moramo odločno zahtevati, da se ukine prisilno članstvo pri nabavljalnih zadrugah in pusti državnim uslužbencem prosto roko, da si oskrbujejo svoje potrebščine tam, kjer hočejo, ne pa, da se jih pri- upoštevamo, da tvorijo trgovci, obrtniki in industrijci gotovo 99 odstotkov vseh davkoplačevalcev, vsi drugi stanovi, ki imajo svoje posebne zbornice pa komaj 1 odstotek vseh davkoplačevalcev, potem je jasno, da so z določilom davčne novele interesi trgovine, obrti in industrije brez dvoma ogroženi, ker vendar ne gre, da bi o pritožbah trgovcev, obrtnikov in industrijcev pretežno odločali prosti poklici, ki pridobitnih razmer v navedenih gospodarskih strokah ne poznajo na lastnem telesu tako, kakor jih poznajo trgovci, obrtniki in industrijci sami. Nimamo ničesar proti1 temu, da ti odločajo, kadar gre za njihove interese, zahtevamo pa, da so pri odločanju pritožb iz trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov zastopniki trgovine, obrti in industrije. Prepričani smo, da se bo gospodarskim korporacijam in organizacijam posrečilo v tem oziru izdejstvo-vati izpremembo novele, ki se je ob zeleni mizi sestavljala brez sodelovanja zastopnikov gospodarstva s pre-malim ozirom na praktične prilike edino s fiskalnega stališča. silno veže na nabavljalno zadrugo, škodo pa ima od zadrug tudi država, ker oprošča zadruge davkov, dočim državni uslužbenci nimajo od te oprostitve nikakega dobička, trgovcem pa, ki plačujejo davke, se vsled zadrug več ali manj zmanjšuje promet, kar vpliva tudi na izmero davkov. Ugotovitev vrednosti nepremičnin za odmero takse. Po § 27 zakona o sodnih taksah je določeno, da se morajo pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin za odmero takse porabljati odredbe za določevanje vrednost v spornem postopanju, če za poedine načine postopanja ni drugače odrejeno. V § 11 istega zakona pa je določeno, da vrednost za odmero takse ne sme biti nižja, in to za zemljišče ne nižja nego 18-kratni iznos katasterskega čistega dohodka, a za poslopja, zavezana zgradarini, pa ne nižja nego 12-kratni iznos davčne osnove. Spričo tega je ministrstvo za finance z odlokom z dne 1. julija 1930 odredilo, da se v vseh primerih, v katerih je treba ugotoviti vrednost nepremičnin za odmero taks, vzame prometna vrednost predmetnih nepremičnin, v kolikor je ta večja nego vrednost po § 11, st. U zakona o sodnih taksah, v nasprotnem primeru pa vrednost, določena po § 11 'navedenega zakona. KONGRES GOSPODARSKIM ZBORNIC IN ORGANIZACIJ KRALJEVINE JUGOSLAVIJE PRELOZF*N. Ker se bo vršila 6. septembra v Beogradu velika svečanost predaje novih zastav vsem polkom, se je preložil 8. redni leini kongres gospodarskih zbornic in organizacij kraljevine Jugoslavije, ki bi se moral vršiti 5. in 7. septembra, na 13. in 14. septembra t. 1. Sestava reklamacijskih odborov. Nabavljalna zadruga in njihove cene. Odgovor Španije na ameriško carinsko tarifo. V uradnem listu španske vlade so bila dne 23. julija objavljena nova carinska povišanja, ki jih moremo smatrati za odgovor Španije na novo carinsko tarifo Združenih držav. V uradni utemeljitvi se sicer ta namen ne omenja. Poudarja se celo, da novi ukrepi ne predstavljajo nikakih represalij napram katerikoli državi. Carinska povišanja naj bi edino imela namen, dati pogum španski industriji in podpirati nekatere industrijske panoge, ki so prav posebno potrebne zaščite. Toda izbira carinskih povišanj jasno kaže smer, v kateri naj delujejo. In v tem oziru vidimo, da so carinska povišanja uperjena proti Združenim državam. Tudi proti francoski uvozni prepovedi za španska vina se obrača nova carina na šampanjec in druga vina, ki je bila povečana od 5 na 10 peset za kilogram. Nove carine znašajo posamič: Rezila za britve 30 peset, šivalni stroji 0-45 peset, dvokolice 2-60 peset, motorna kolesa 1-60 peset, avtomobili 0-75 peset, barve 2 pes., žveplo od 0-30 do 1-30 peset, naravna svila in sukanci iz nje od 0-75 do 2 pes., umetna svila in sukanci iz nje 0-50 do 1-75 peset, vina od 5 do 10 peset, pnevmatične cevi 2-50 peset, avtomo-bilni obroči 2 pes., vse to za 1 kg. Tudi carinske postavke za kinomato- V Kočevju so se pričele v petek 1. avgusta t. 1. prireditve za proslavo 600-letnice naselitve Nemcev v slovensko pokrajino, na sedanje kočevsko. Priprave za to proslavo so se marljivo vršile že del j časa, pa so se uspehi priprav pokazali že prvi dan proslave, ko so imeli Kočevci priliko sprejeti kot gratulante in goste najodličnejše osebnosti iz tu- in inozemstva. Svečanosti so se otvorile v petek zvečer z veliko bakljado po mestu in slavnostnim nagovorom, ki ga je imel kočevski mestni župan g. Makso Kostanjšek. Prvi dan proslave, v soboto zjutraj, so prihajali gostje v nabito polnih vlakih, z avtomobili in avtobusi. Med prisotnimi smo opažali: bivšega nar. poslanca dr. Štefana Krafta, dr. Georga Grassla, Schauerja, zastopnika ljubljanskega magistrata, ravnatelja dr. M. -Zarnika, predsednika Društva za ligo narodov, vseučiliške-ga profesorja dr. čoroviča iz Beograda, zastopnika vojnega ministra polkovnika Kilarja, glavnega urednika »Volksblatta« v Novem Sadu dr. Perza, zastopnika lige za pospeševanje1 ciljev Društva narodov dr. Pretnarja. V nedeljo so se slavnosti udeležili med drugimi tudi minister dr. Schvegel, poslanik avstrijske republike Ploenies, poslanik nemške republike dr. von Hassel, poslanik U. S. A. Prince, generalni konzul avstrijski dr. Pleinert iz Ljubljane in nemški dr. Freund iz Zagreba. Ob priliki zgodovinskega jubileja 600-letnice Kočevja je poslala Zbornica za TOI županstvu mesta Kočevje in Odboru za proslavo 600-letnice Kočevja sledeči dopis: Zahvaljujoč se za prijazno vabilo na proslavo zgodovinskega jubileja 600-letnice Kočevja Vas prosi zbornica za trgovino, obrt in industrijo, da blagovolite sprejeti k današnjim svečanostim naše naj iskrenejše ča-stitke. že v prvih poslovnih poročilih naše Zbornice pred 80 leti je zabeleženo, da so se izdelki tamošnje steklarske industrije izvažali v dobi, še predno je bila zgrajena proga bivših južnih železnic, radi svojega slovesa daleč po širni Benečiji. Z gradbo južne železnice se je položaj na mah iz-premenil in lepa kočevska industrija ter obrt sta morala boriti težko borbo za obstoj. Zavlačevanje izgradbe dolenjskih železnic je skozi celih šti- grafske filme so bile znatno povečane. Blago, ki je bilo pred 21. julijem poslano iz dežel z izvornim spričevalom, se carini od španskih carinarnic še po starih carinskih postavkah. Carinska povišanja bodo seveda zadela evropske industrijske države, tako pred vsem Nemčijo, Anglijo in Francijo. Nemčijo ibodo zadele pred vsem povišane carine na barve, svilene in umetnosvilene sukance, rezila za britve, šivalne stroje, motorna kolesa in dvokolice. Španska vlada pričakuje, da bo povišanje carin imelo za posledico izboljšanja plačilne bilance napram Združenim državam, ki je bila do sedaj izredno pasivna. Vlada smatra previšek uvoza V korist Zruženih držav kot eden od glavnih razlogov, ki so povzročili novo padanje pesete. Vendar pa moramo pri tem ugotoviti sledeče, že dosedaj je bila španska carinska tarifa ena naj višjih na celem svetu, toda vendar ni mogla nuditi izdatne pomoči španski industriji. Brez dvoma ne bodo tudi nova carinska povišanja prinesla španski industriji nobenih prednosti, ali vsaj ne v oni meri, kakor si to vlada predstavlja. Eno pa je sigurno: Stroški preživljanja bodo v Španiji zopet narastli. rideset let otežalo gospodarski ha-predek kočevske doline in povzroča- lo vedno večje izseljevanje po svetu, še le po vojni so se razmere zopet zboljšale in Zbornica se posebno in odkrito veseli napredka, ki ga je pokazalo mesto Kočevje na polju industrije in obrti v toku preteklega desetletja. Globoko ceneč pomen železniških zvez za gospodarski napredek Vašega mesta, polaga Zbornica že od prevrata največjo važnost na izgraditev železniškega spoja med Kočevjem in sušaško progo. Zbornica posveča uresničitvi te zahteve od prevrata svojo največjo pažnjo, v trdnem prepričanju, da bo zgradba železniške zveze Kočevja z morjem prinesla Vašemu mestu novega gospodarskega poleta, nove možnosti pridobitnega udejstvovanja in nove vire dohodkov prebivalstva teh dosedaj še vedno pasivnih krajev. V nadi, da bodo naša prizadevanja skoro kronana s končnim uspehom in da se prične z zgradbo te prepotrebne proge, želi Zbornica mestu Kočevju in njegovi mični okolici ob lepem jubileju v bodočem razvoju čim-obljših uspehov, ki naj ustvarijo trajne temelje napredka in’ blagostanja kočevskega prebivalstva. * * * Pripravljalni odbor je preskrbel tudi izdajo spominske knjige »Jubi-laums-Festbuch der Gotscheer 600-Jahrfeier 1930«, ki jo je uredil duhovni svetnik g. J. Erker. Knjiga vsebuje izčrpno zgodovino Kočevskega, posebno obširno poglavje o kro-šnjarstvu, o kočevskih krošnjarjih v Nemčiji, o gospodarskem razvoju Kočevja, opis premogovnika v Kočevju, daljšo razpravo o uplivih izse-ljeništva na zgodovino kočevskega in še druge zanimive razprave. KROJAŠKI PRIKROJEVALNI TEČAJ V BREŽICAH,* ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI se nepreklicno prične v pondeljek 11. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj v risalnici meščanske šole. Kdor se še ni prijavil, pa že-' li obiskovati tečaj, ali kdor na svojo prijavo morebiti ne bi bil dobil odgovora, naj se zglasi ob otvoritvi tečaja pri predavatelju gosp. Ivanu Kersniču. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. Letošnji pridelek Jugoslavije in. izvozni izgledi. V poslopju Državne Hipotekarne banke v Beogradu se je vršila seja Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov, ši-čarevič, direktor Jadransko - donavske banke, je obširno poročal o zaključku letošnjega pridelka. Pridelek pšenice je letos znatno manši kot je bil lani; lani je znašal 26 mil. met. stotov, letos se more pričakovati samo 20 milionov. Ponekod je letina za 40 odstotkov manjša od lanske. Za izvoz bo zate letos na razpolago samo dva milijona met stotov pšenice. Lani s j izvozili 6 milijonov stotov. Samo Rumunija in Bolgarija imata letos boljši pridelek kot lani, povsod drugod je letošnji pridelek znatno nižji kot je bil v preteklih letih. Tako bo Italija pridelala letos komaj 50 milijonov met. stotov pšenice proti 70 milijonom v lanskem letu in bo morala zato importirati ca. 30 mil. met. stotov žita. V izvenevropskih deželah je letina dobra, ziasli v Kanadi. Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov se je uspešno trudila, da je dobila stike z zunanjimi trgi. Položaj na svetovnem trgu se pozorno zasleduje. Glavna naloga družbe je sedaj, da regulira domače cene. — Promet v koruzi je znašal 2400 met. stotov, cene so poskočile od 120 na 150. — Glede naprave silov (shramb za žito) so došle razne ponudbe inozemskih tvrdk in bo padla odločitev v najbližjem času. Zakon o javnih skladiščih je že izgotov-len in potrjen od na višjega zakonodajnega sveta; v kratkem bo stopil v veljavo. — Podravnatelj Glavne Zadružne zveze Gjorgjevič je poročal o organizaciji za izvoz vina in svežega sadja; kot glavni odjemalci pridejo v poštev Avstrija, Češkoslovaška in Italija. K 0 N K U R Z I. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja sledečo statistiko o otvorjenih in odpravljenih konkurzih, predkonkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. jul ja do 31. julija 1930. A) OTVORJENI KONKURZI: Primorska banovina: Dvornik Vlado, Split. Drinska banovina: Badnjarevič Jovan, Užice. Dunavska banovina: Braun Ferdinand, llok; Džurkin S. Radivoj, Srp. Miletič; Perkovac Josif, Veliki Bečkerek; Vardič brača, Srbobran. Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Sibin, Beograd, Kr. Aleksandra br. 320. B) RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: ^ Savska banovina: Fiirst Srečko, Zagreb; Reiner Jakob, Vinkovci; Ulmer Martin, Vinkovci; Weiss Elvira, Crikve-nica. Dunavska banovina: Sandič brača, Vel. Kikinda. C) POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Dravska banovina: Kveder Vincenc, Žalec. Primorska banovina: Černošija Josip, Split, Quien Josip, Split. D) ODPRAVLJENI KONKURZI:* Savska banovina: Heinrich Robert, Zagreb; Prva oriovačka štedionica, d. d., Oriovac; Rossi Franjo, Sušak. Primorska banovina: Hochberger Antiča, žena Dragutina, Šibenik. Drinska banovina: Matorič Jezdimir i drugovi, čaeak. Dunavska banovina: Mandl Džordže, Beli Manastir; Radak Dušan, Vel. Kikinda. Moravska banovina: Isakovič Sabitaj, Niš. Opomba: Ostali podatki n. ipr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je kion-kurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. * Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Trgovci in industrije!! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI UST«! Podružnica Državne Hipotekarne banke v Banja Luki bo dobila lastno poslopje; dovoljen ji je za zgradbo kredit 10 milijonov Din. Za naše sveže sadje kaže sedaj največ zanimanja Poljska; doslej je odšlo na Poljsko nad 90 vagonov raznih vrst sadja (češenj, višenj, hrušk in jabolk). Odposlanstvo jugoslovtnskih ckspor-terjev se mudi v Barceloni; hočejo študirati možnost planiranja jugoslovanskih produktov v Španiji in španskih produktov v Jugoslaviji. ^Zagreb šteje po zadnji statistiki že 170.000 prebivalcev, s predkraji vred pa 190.000. Mednarodna zveza surovega jekla bo odpravila kvantitativno kontrolo za produkcijo železa v palicah, tračnega železa in pločevine, kakor je odpravila tudi že vezavo cen za te predmete. Bata menda ni član čslov. sindikata za ekspoirt čevljev, ki mu pripada 36 tovarn. Pridelek Ogrske bo po uradnih cenitvah letos za 325 milijonov pengo manjši od lanskega. Regionalno skupino Mednarodne železniške zveze so ustanovili te dni v Poznanju; pripadajo ji Jugoslavija, češkoslovaška, Poljska, 'Rumunija in Bolgarija, pričakuje se še pristop Ogrske. Vsled poplave nemškega trga z ruskimi vžigalicami je morala ustaviti delo ena največjih nemških vžigaličnih tovarn. Holanski Lloyd je sklenii dogovor s Severonemškim Lloydom, od česar si obeta velikih denarnih koristi. Holandska vlada in mesto Amsterdam gresta Lloydu s subvencijami zelo na roko. Ameriški bombaževi pridelek bodo financirale bombaževe zadruge s kolikor mogoče velikimi predujmi svojim članom, ki bodo znašali najbrž 65 odstotkov tržne vrednosti ali pa tudi še več. Evropsko fronto proti U. S. A. presoja pariško časopisje deloma prav skeptično, ker so interesi le preveč različni; sproti U. S. A. obrnjena fronta bi zadela tudi Francijo«. Imperial Tobacco Go. razdeljuje na svojo glavnico v znesku 37-5 milj. funtov nespremenjeno 7-odstotno interim-no dividendo na račun tekočega poslovnega leta. Kvaliteta hmelja na Češkem bo letos prav dobra, kakor kažejo vsi sedanji znaki. Zadnji dež je rastlini zelo pomagal. Tovarna umetnega dušika d. d. na Ogrskem je bila ustanovljena te dni v Budimpešti. Tovarno je ustanovila vlada, ki hoče preskrbeti poljedelstvu dobro in ceneno gnojilo. Letošnji jesenski velesejem v Leipzigu se bo vršil od 31. avgusta do 5. septembra, le tekstilni sejem in sejem športnih predmetov se zaključita 3. oziroma 4. septembra. Fordova tovarna v Kolnu bo izdelovala tudi bistvene motorne dele in bo s tem ceno avtomobilov, ki je danes v Evropi še zmeraj za več kot 50% višja od ameriške, znatno znižala. Čevljev je izvozila Češkoslovaška v desetletju 1920/29 za štiri milijarde Kč. Leta 1920 je znašal izvoz čevljev 48'5 milijonov Kč, leta 1929 pa 800 milijonov. Mehika hoče s posojilom 5il3 milijonov dolarjev, ki ga je najela v U. S. A., reorganizirati' svoje železnice. Žita je prodala Rusija raznim evropskim državam več kot 1 milijon meter-skih stotov; izvoz se prične v avgustu. Evropska avtomobilna industrija bo zborovala te dni v Parizu; morda bodo ustanovili velik evropski avtomobilni kartel. Zakonito maksimirana bančna obrestna mera na Poljskem je sedaj 11 odstotkov; do 1. t. m. so morale hiti spremenjene vse ope tekoče transakcije, ki so predvidele višjo obrestno mero. Belgijska Narodna banka je znižala obrestno mero na 2i/2 %. Oporo peseti hoče dati španski ministrski svet z raznimi carinskimi poviški. Proslava kočevske 600-letnice. Bilanca blagovnih trgov v prvem letošnjem polletju. Dr. Eberhard Rieger v Berlinu piše: Primerjanje cen v prvem letošnjem polletju kaže, kako ogromno je bilo razvrednotenje na mednarodnih surovinskih trgih. Sila ekonomske depresije in prevelika ponudba vseh surovin ob rastočem padanju funkcij sta bila tako močna, da so v kratki dobi šestih mesecev padle cene do 57 odstotkov. Največ je je zgubila na ceni rž, 57%. Ca. 30odstotni padec zaznamujejo pšenica, surovi sladkor, surova svila, konoplja, baker, srebro, platina in surovi petrolej. S padcem 15 do 25 odstotkov sledijo kava; kakao (25%), bombaž (skoraj 25%), surova džuta, cink, cin, premog in kavčuk. Pri tem je za nadaljnji razvoj posebno važna okolnost, da še ni nobenih znakov po-nehanja v mednarodnem konjunkturnem padanju. Produkcija bo morala odrediti temeljitejše ukrepe kot doslej, da spravi produkcijo in prodajo deloma v sklad. Tudi od strani konzuma se bo brez dvoma danes že zelo obstoječa potreba po blagu takoj javila, ko bo kazal produkcijsko-statistični položaj bližajoče se izravnane. Potem se bo pokazal tudi učinek cenenega denarja v smeri gospodarskega poživljenja in bo mogel pripomoči, da bo sledil dobi tipične podpreskrbe čas — morebiti le kratek — živahnejšega kritja potreb. K izredni labilnosti o položaju surovin je v prav zadnjem času bistveno pripomogel konjunkturni padec v U. S. A. Ameriško gospodarstvo čuti sedaj posledice prevelike ekspanzije in lo se ne more izvršiti brez težkih komplikacij. Razočarujoči razvoj ameriškega eksporta v tekočem letu podčrtava na drastičen način padec mednarodnega trgovinskega obsega. Gospodarske tež-koče in politične zmede v deželah Daljnega vzhoda kažejo svoj učinek v stagnaciji izmenjave blaga. Vsled indijskega bojkota proti uvozu angleškega blaga so trgovski stiki Anglije z Indijo povečini zastali. Angleška bombaževa industrija se boji, da bo zgubila velik del svoje indijske prodaje, kar se bo vsled poostrene angleške konkurence poznalo seveda tudi v srednjeevropski bombaževi industriji. Tako vidimo torej poleg splošne produkcijske in prodajne krize tudi motnje posebne vrste, ki po-ostrujejo depresijo. Izjemo v splošni padajoči tendenci sta delala v zadnjem času samo surovo maslo in laneno olje; prvo je po prekoračeni sezijski depresiji šlo od 2*15 na 240 danskih kron, drugo pa od 91.50 na 92 50 nemških mark. Na višini zadnjih mesecev so se mogle obdržati cenene vrste platna, dalje črni premog in petrolej. Razvoj cen. Januar Maj Junij 1930 1930 1930 Pšenica, Chicago 124 106-5 89 Rž, Chicago 102 60’5 45'62 Kava, Newyork 10’43 9-12 8-75 Sladkor, Newyork 1-85 1-44 1'25 Surovo maslo, Koeben- havn 2-80 2-15 2-40 Bombaž, Newyork 17-45 16-30 13-25 Svila, Lyon 245 212-5 170 Džuta, London 27 Z 24K 22% Baker, Newyork . 18 13 12 Cink, London 5-22 4-62 4-12 Srebro, London 21a/s 18-25 15-75 Kavčuk, London 7-02 6-87 6-19 Na mednarodnih krušnih in krmilnih žitnih trgih je zavzela padajoča tendenca v juniju naravnost viharen tempo, zlasti pri pšenici in rži. Od srede junija dalje je padla, pšenica v Winn*ipegu (Kanada) in Chicagu pod dolar. Vzroki so v prvi vrsti dobri izgledi letine v Kanadi in v U. S. A., majhno nakupno veselje v Evropi in velike vidne zaloge v Ameriki. Vobče slabo potekajoči kon-sum je imel za posledico novo oslabelost trgov kolonialnega blaga, zlasti trgov kave, sladkorja wrtm 1 k foM. Bate IM............. Btom* 1 M«t_________ Badimpaita 1 paafi •mM» 100 U.......... UH 1 HUa§ .... London i frmt....... ■#WJNU* i Pmrim 100 Ir. Prag* 100 j Ti« 100 Ur Po«pn> Sevanje Din 22-685 7-8710 1094-40 Ponudb; Dltt 22-745 13-4825 7-9010 9-8916 109740 7-9743 27470 56*28 221-87 16718 295-35 Kriza T »vili na Japonskem. V teku enega samega tedna so zaprli na Japonskem 20 tovarn svile, ki so zaposlovale 31.000 delavcev. Kriza bo prisilila pač še druge tovarne, da bodo nehale obratovati; prodaja na svetovnem trgu je postala skoraj nemogoča. Vlada hoče svileni industriji priskočiti s subvencijami na pomoč, da bi se obratovanje zopet pričelo oziroma vzdržalo. Zvišanje voznine v Bolgariji. Z 11. t. m. se zviša vozninska tarifa v Bolgariji za transport živali in blaga kot tovorno ali brzojavno blago na nornialnotirnih in ozkotirnih progah Bolgarskih državnih železnic za 5 odstotkov. Zvišanje zadene vse vrste blaga, vključno tranzit. Tako poroča »Allg. Tarilanzeiger«. 'Nameravana reorganizacija pariške borze. Kakor drugi finančni trgi sveta trpi tudi borza v Parizu že dalj časa na splošno slabi kupčiji. Finančni minister Keynauld se zelo trudi, da bi krizo odpravil, in je 'napravil načrt za vrsto re-organizacijakih naredb. V ta namen se je vršil razgovor s predsednikoma poklicne zveze bankirjev in borznih sen-zalov, ki naj bi se izjavila o uvedbi inozemskih vrednot na pariški borzi in o naredbah. ki bi bile za to potrebne. Izjavila sta, da so inozemske vrednote v Parizu še zmeraj pod zakonodajo, ki obstoji še iz vojnih časov, in da se mora ta zakonodaja odpraviti. Sedaj je taka naredba odvisna od dovoljenja finančnega ministrstva. Potrebne formalnosti so izredno dolgotrajne, a obstoji vseeno pripravljenost, da se zakon spremeni ali pa popolnoma odpravi. S pomnoženo trgovino inozemskih delnic na pariškem trgu upajo ne samo poživiti kupčijsko delovanje, temveč dobiti tudi za velika glavnična sredstva koristen odtok. Tvrdka Zwiback hoče sanirati francoski kapital. Ob insolventnosti znane dunajske tvrdke Zwieback, o kateri »mo že poročali, je bil imenovan nadzorovalni odbor, ki ima pravice poravnalnega upravitelja. V ta odbor je vstopil zastopnik kluba protokoliranih tekstilnih zastopnikov. V klubu je nad 700 zastopnikov velikih inozemskih tvrdk in njemu je po večini poverjena zaščita interesov francoskih upnikov. Francoskim tvrdkam je veliko na tem, da s popolnim polomom tvrdke ne utrpijo še večje škode; zato namerava po izjavi pravnega zastopnika imenovanega kluba več francoskih tvrdk aktivno se udeležiti sanacije dunajskega podjetja. V dunajskih trgovskih krogih mislijo, da bo tvrdka spremenjena v delniško družbo, pri čemer bi francoske tvrdke prevzele večjo delniško glavnico. »Privreda Vojvodine u godini 1929.« Tako se imenuje tretje obširno letno poročilo, ki ga je izdala TOI v 'Novem Sadu in ki izčrpno obdela gospodarske razmere Vojvodine. 375 strani in 3 tabele obsegajoča knjiga ima pet poglavij: I. Splošni pregled; II. promet v Vojvodini; III. položaj 'trgovine, rokodelstva in industrije; IV. industrijske rastline, njih produkcija, predelava in izvoz; V. delovanje zbornice v letu 1929. Fordova tovarna v Kolnu. Glavno Fordovo obratovanje v Nemčiji se je vršilo doslej v berlinski montažni tovarni. Sedaj bo pa dograjena v K61nu nova Fordova tovarna, ki bo stala ca. 8 milijonov mark (nad 100 milijonov dinarjev). Kapaciteta bo določena s 150 enotami za osemurni posad; tovornih avtomobilov bo 25%, osebnih 75%. Fordova uprava pričakuje bistvenih produkcijskih prihrankov, ker bodo odpadli carinski in vozni stroški. Novi petrolejski trusti v Rusiji. Predsedstvo Najvišjega Narodnogospodarskega sveta v Rusiji je sklenilo, da bo v svrho zveze srednjeazijske industrije ustanovilo dva nova petrolejska trusta; eden bo imel sedež v AŠabadu in bo namenjen turkmenski republiki, drugi, s sedežem v Taškentu, bo obsegal petrolejska podjetja uzbieške, tadžiške in kirgiške republike. Potrolejski koncern sovjetske republike bo obsegal tako sedem petrolejskih trustov. mnovrstno žganje, mako in deielne pridelke • iSamovntno rudninsko vodo Veletrgovina jujutrjMia priporoča Speceriisko blago lostna pražama la kavo in mlin za dišave z elektr. obratom Ceniki na razpolago! Tm r ■Bsas-% Kreditni iaw@d za trgovino in. industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavka: Kredit Ljubljana m Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2700, 2800 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroCila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safedeposttl itd. ■BBaaaaaaBaBBBaaaaaaBaaaaaaaeaaaaaaBaaa—■■BBaaaaaaaBaawaiaasaa»Baaa»aa—■■■■sasssasasaasasHwnHiBwa» Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana. .Ruski pridelek bombaža raste. V sredjea/.ijski republiki Uzbekistan so obdelali letos z bombažem 910.000 hektarov, za 200.000 ha več kot lani. Za tekoče leto pričakujejo zopet prirastek, in sicer kar 50 odstotkov. V tekočem gospodarskem letu bodo dobila tekstilna podjetja sovjetske Rusije 955.000 ton bombaža proti 543.000 tonam v preteklem letu. Napredek se torej ne da utajiti. Tretjino delnic velike ogrske d. d. Ganz-Danubius bo prevzela v najbliž-njem času mednarodna industrijska skupina in bo zastopana tudi v upravnem svetu. Avstrija je importirala leta 1924 mlečnih produktov še za 47.000 šilingov, lani je pa že precejšnje množine ekspor-tirala. Mlekarstvo je postalo v Avstriji edini vir dohodkov in edino produkcijska panoga, ki se še vsaj deloma izplača. Avstrijsko posojilo je bilo doma v Avstriji trikrat prepisano. Močno nazadovanje angleškega izvoza. Objavljene uradne statistične številke o angleški zunanji trgovini v prvih 6 mesecih leta 1930 nam kažejo, da je izvoz v primeri z istim časom lanskega leta nazadoval okroglo za 55,891.034 funtov in je znašal v celoti 304,851.252 funtov. Te številke so pripravile gospodarskim časopisom takozvani »črni dan«, ki je dal povod za resna razmišljenja. Ni pa pri tem merodajna tolika vsota, za katero je izvoz nazadoval, ampak vzrok za resna razmotrivanja je dalo pred vsem dejstvo, da je nazadoval izvoz najvažnejših angleških izvoznih predmetov, kakor tekstilnega blaga, jekla, železa ter izdelkov iz jekla in železa. Kar se tiče kovinskih in galante-sode, orodja in instrumentov, je naza-rijskih izdelkov, dalje kuhinjske po-doval izvoz za 539.810 funtov. To je posebno nerazveseljivo baš sedaj, ko so tvorni carji iz Shieffielda poslali posebno propagandno misijo v Brazilijo, Argentino, Uruguay, Čile in pa Peru. Izvoz železnih in jeklenih izdelkov je nazadoval za 5,425.973 funtov. Pri velikem številu železnih in jeklenih izdelkov pade tukaj nazado- vanje izvoza najbolj v oči. Tako je padel, da navedemo samo nekatere pozicije, ki so najbolj nazadovale, izvoz žic za ograjo od 246.171 funtov na 163.390 funtov, izvoz pil, rašpel in žag od 489.118 funtov na 372.408 funtov, izvoz žice od 639.277 funtov na 551.242 funtov itd. Veliko nazadovanje je zaznamovati tudi pri izvozu kovin. Izvoz železa in jekla je nazadoval od 34,085.211 funtov na 28,659.258 funtov, izvoz drugih neželeznih kovin pa od 9,083.192 funtov na 6,776.071 funtov. — Vse uvozne države razen Francije so pa uvozile manj surovega železa kot ob istem času lanskega leta in sicer Belgija skoro za 30 odst. manj, izvoz surovega železa v Italijo in Ameriko je tudi zelo nazadoval. Od neželeznih kovin je posebno nazadoval izvoz nikla in niklovih zmesi in sicer od 908.331 funtov na 605.278 funtov, — izvoz bakra od 445.261 funtov na 323.837 funtov ter izvoz cinka od 3,222.609 na 1,973.636 funtov. Razveseljivo dejstvo tvori edino izvoz strojev, ki je porastel od 24 milj. 939.403 funte na 26,812.865 funtov in izvoz poljedelskih strojev od 872.338 funtov na 1,006.711 funtov. Obdržal, odnosno nekoliko povečal se je tudi izvoz dvokolic in papirja. Razumljivo je, da so baš komentarji strokovnega časopisja angleške jeklene in železne industrije jako resni. Ironmor-gen povdarja in kaže na soodvisnost med nazadovanjem izvoza in številom brezposelnosti in pravi, da je glavna naloga, da se ljudem preskrbi zopet delo, kajti to je edini način, da se znižajo režijski stroški, da se blago po konkurenčnih cenah proizvaja in tako zopet ustvari domači trg. Samo radikalna sprememba dosedanjega pravca Anglije pri vodstvu trgovine s svetom bi mogla prinesti tako zelo zaželjeno zboljšanje. Petletni gospodarski načrt v Sovjetski Rusiji. Od sovjetskoruske strani se priobčujejo sledeče številke o dosedanjih zaključkih petletnega načrta, kojih kontrola je seveda nemogoča. V zadnjih štirih letih je bilo investiranih v sovjetsko industrijo nad 9 milijard rubljev. Skupna vsota od petletnega načrta predpisanih glavničriih investicij je naznačena s 135 milijardami rubljev, od katerih je 788 odstotkov namenjenih za težko kovinsko industrijo. Skupna vrednost zgradb novih obratov v Sovjetski Rusiji v zadnjih štirih letih znaša 12 milijard rubljev, dočim bo vse temeljno premoženje industrije znašalo 1. oktobra tekočega leta 10 milijard rubljev. Produkcija poljedelskih strojev je pro-računjena v letu 1932/33 na 610 milijonov rubljev, a so jih že v letu 1929/30 napravili za 400 milijonov, kar je toliko kot 60 odstotkov za 1932/33 določenega programa. Kar se tiče produkcije električne energije, je končni efekt kljub hitremu razvojnemu tempu še zmeraj nizke. Leta 1929/30 so obdelala kolektivna in sovjetska gospodarstva 40 milijonov hektarov zemlje ali 30% vsega obdelanega sveta v Rusiji. Povprečna površina kolektivnih gospodarstev znaša 1200 hektarov. Ruske delavske zveze še ne obsegajo vsega delavstva; ca. 20% skupnega števila in 25% rudarjev še ni organiziranih, ker zveze vsled razmaha gospodarskega življenja ne morejo novo dohajajočih delovnih moči sproti organizirati. Več kot 830.000 industrijskih delavcev (335%) ie prešlo k sedemurnemu delovnemu dnevu in poldrugi milijon industrijskih delavcev (63 4 % I k petdnevnemu tednu. — Kot pri Fordu v Ameriki. — V teku treh let je narasla produktiviteta dela za 41 odstotkov. NOVO POSOJILO MESTA ZAGREBA. Deset vodilnih zagrebških zavodov je posodilo mestni občini zagrebški 40 milijonov dinarjev v investicijske namene. Občina mora posojilo vrniti do konca leta 1931. Obresti posojila so za 35% večje kot vsakraina obrestna mera Narodne banke; provizija znaša 1-5% na leto; če najame občina pred vrnitvijo tega posojila novo posojilo, mora plačati sindikatu denarnih zavodov pavšalni znesek 800.000 Din. Pogoji so ugodni. Posojilo bo občini dobro služilo, ker ga hoče uporabiti samo za investicije. V prvi vrsti gre za novo mestno klavnico, za katero je treba izdati 20 mil. dinarjev, torej že polovico posojila. Nato pride na vrsto zbiralni kanal za jug mesta, ca. 8 milijonov, s čimer bi bil kanalizacijski problem tega mestnega okraja rešen. Ostanek posojila hočejo porabiti za dogotovitev tržne lope, za preobokanje Medveščka in še za nekatera manjša dela. BORBA ZA CENO GAZOL1NA OB PACIFIKU. Ob vsej ameriški obali Pacifika (Velikega oceana) je izbruhnil nov hud boj za ceno gazolina, ki ima svoj vzrok v ogromni nadprodukciji preteklega leta. Prišlo je tako daleč, da so producenti znižali ceno za galono gazolina (1 galona — 4 54 liirov) na 5 do 6 cents, pri čemer je vštet tudi že državni davek v znesku 3 cents. Posamezne neodvisne tvrdke v San Francisco in Los Angeles gredo še pod to ceno, do 2 cents za galono. Ta boj uniči posamezne šiacije tankov in napovedujejo konec prodaje,, če se bo boj za cene nadaljeval. — Sedaj pa računajmo: 1 cent = 1 stotinka dolarja = 56 par; 5 centov — 5 krat 56 par — 2 Din in 80 par, 6 cents = 3 Din in 36 par. Torej stane 4 5 1 gazolina ca. 3 do 3-50 Din, 1 1 torej okoli 70. par. Če vzamemo za galono 2 centst slane 1 liter celo samo ca. 25 par. Trim poročila VI. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJSKIH NASADOV. Žalec v Savinjski dolini, dne 31. 7. 1930. Vkljub ponovnim padavinam se je pri stanovitni vročini — posebno na prodnati zemlji pojavil solnčni palež, ki neljubo ovira izkobuljenje rastline. Tc oviro pospešuje še nizka nočna temperatura. Pri vsem tem se bode pa obiranje hmelja letos vendar pričelo nekaj dni poprej, kakor navadno. Z ozirom na zmanjšani hektarski donos in upoštevaje skrčenje s hmeljem zasajene ploskve, se že lahko danes trdi, da bode letošnja množina pridelka približno le polovico lanske. Društveno vodstvo. MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO. Prignanih je bilo 6 konjev, 5 bikov, 70 volov, 211 krav in 8 telet, skupaj 300 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 29. julija 1930. so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže Din 8-50, poldebeli voli 7 do 725, biki za klanje 7 do 775, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 4 do 5, molzne in breje krave 550 do 6-50, mlada živina 650 do 9 Din. Prodanih je bilo 202 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 18 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso L vrsle, 1 kg, 18 do 20, 11. vrste 16 do 18, meso od bikov, krav, telic 12 do 14, telečje meso L vrste 22 do 30, II. vrste 16 do 20, svinjsko sveže 15 do 30 Din. >i\NOCf/ w tovarna ^ vinskega kisa* d. s ©. 2., U sjbSIana n vrli najfimejši šn najokusnejši namizni kis iz pristnega uma. Tesnilno in hagijenšeno najmosierneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, BI. nadstr. Zahtevajte ponudbo! i\ K II V 13 K T A 1 J bhhSba k o. a. | f TssrrfUa kssvsrt in ksafsfciija papirja \/ Vofe:*''SKi 1 Kc. % St S Trgovski list TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se ppiporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake itd. Knjtgoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI