PROSVETA plašilo slovenske NARODNI PODPORNE JEDNOTO ■-.s . •rUsf*1 Urodalftl M prostori, MIT Usidak Avo. Offko of PoMIssUmi 2857 Bo. Law»date Avo. Tilnik m i. Boekw«ll 4904. T^TSJ^^ZjrtrSl Chicago, DL, petek, 28. avgusta (Aufust 28), 1925. U}mtrl^ UM STKV.-NUMBKR 202 AeeepUncc for PODJETNIKI TOElIAClJO SVOJE ZAHTEVE. 4jen jati ps n« marajo prav nič philadelphia, Pn. — Po konfe-_cj ^ Johnom Uhlom, predsed-kom odbora trgovcev, ki se potujejo za preprečen je stavke, Lewia izjavU, da nima upanja prečen izid spora na polju enačita brer stavke. Po konferen-je Lewis izjsvil: «Mr. Uhl mi je prebral prejš-je mudilo podjetnikov ilripni dodatnimi tolmačenji. Opomnil n ga na stavek v mojem govo-v Hazletonu, da se a pogaja-i naredi tako: Svetoval sem Uhlu, da če rejmejo podjetniki naše pogo-i priznanjem, se podamo v po-ijanja. Ce pa z odločnim zanikanjem zavračajo naAe predle, tedaj ne more biti poga-mj, ker bi bila itak brez uspe- at .peci.l rsts of posta«« provlded for la aartkui USS, Act of Oct. a, 1SIT. aatkoriitd aa Jaao 14. Yaarty ISIS. Pregled Imill dogoikav Amerika. Lewis, predsednik rudarjev, je izgubil upanje na poravnanje spora brez stavke. Zavarovanje proti brezposelnosti. Kompanijske unije počasi u-mirajo. Ameriški delavci ne marajo fašizma. Darrovv je zopet zavrnil day-tonskega sodnika. Po avetu. Anglija črta Franciji posojilo in vzame le obresti, ako Amerika stori isto. Nemčija je pristals na konferenco glede garancijskega pakta. ZAVAROVANJE PROTI BREZPOSELNOSTI PODPORE JE RILO IZPLAČANO SKORAJ TOLIKO KOT JE RILO PRISPEVKOV. Velika brezposelnost v krojaški industriji je zapreka uspešnejšemu razmahu te nove ustanove. Chicago. (Olds zs F. P.)—Od vsakega dolarja plačane zavarovalnine proti brezposelnosti v oblačilni industriji je dosedaj šlo po 95c v podporo brezposelnim. ^ . ...t v-—7 To Je gotovo lep uspeh pijonir ^t^ deht na tem -po«juv W Wilkesbarre, Pa. — Podjet-ki so vendar prišli na dan z no-predlogom. Inglis, predsed-ik lestvičnega odbora podjetni-)v je ponovno označil ponudbe Ujetnikov, s čemur naj bi raz-inil stališče podjetnikov. Nje-dva izjava se glasi: "Vi želite daljnega tolmačenja ifcga odgovora na danes stav-■ vprašanja. Hoteli smo vam »jaaniti našo željo, da ne pre-eha delo dne 1. septembra pod igojem, če se obnovi pogodba z »dar j i, dalje pod pogojem, da vi ■Waahington. — (F. P.) — Podpredsednik mednarodne zveze strojnikov Conlon je prejel objavo, da je tajnik kompanijske unije pri Great Northern železniški družbi R. R. Hunter poslal klic na vse kompanijske unije k sestanku v Laclede hotelu v St. Louisu. Sestanek je sklican na 1. septembra. Informacije, ki jih je prejel glavni stan železničarjev, povejo, da jih je ostalo samo šest do osem dalje pod pogojem, a. vi * VMh 68 VoropaniJ.kih unij, -------- pate JS^^MfeST "" " Upwuj* ^ da mi nočemo spremeniti ojegs stališča glede 'check-off itema ter višanja mezd. To mi oje smatramo za neutemelje- Na ta način so podjetniki po-ovno dali razumeti, da sploh ne tarajo pogajanj in hočejo tako-Bkoč prisiliti rudarje, da ae potjo na stavko. Poročila, kl pri-ajajo iz Washingtona in vampscotta, tudi ne obetajo ikake rešitve, ker Coolldge ho-e ostati nevtralen in drugi funk-Ijonarji se ne prizadevajo rešiti por. Stavka je zdaj bolj gotova ot kdaj prej. bmiija prišteta M koafereaeo a garaaciji 'oilje delegata v London, kjer bodo kovali evropejskl varstveni pakt. Nemška vlada je sprejela zahtevo Francije, da versaljska pogodba oataae ne-izpremenjena. I- < -- Berlin, 27. avg. — Nemška irlada je včeraj sprejela v najje-lu francoske pogoje za osnovanje evropejske garancijske po-NIh', katera bo jamčila mir pd Nemčijo in njenimi sosedi; je sprejela vabilo na konferenco v Ivondonu, kjer bodo Svetniški zvedenci izdelali o-»nutek omenjene pogodbe. Dr. Gou*». nemški legalni ekspert, J M !>ooblaščen za delegata Nemčij« na londonaki konferenci. 8 t«-m, da je Nemčija sprejela Wvne francoeke pogojema ga-'■ncijaki pakt, je končano izme-Jjsvanje not. Glavni pogoji so, ia mora versaljska mirovna po-r>dba ostati ne izpremenjena in *«nčija mora atopiti v ligo na-J^ov brezpogojno, to je brez pridržkov, londonsko konferenco bodo »vorili legalni zvedenci Anglije, *r»nrij*( Belgij« in Nemčije, ki javijo legalni in tehnični ta-va ranči jakeinu paktu, aa-w anidejo zunanji ministri T**1; drlav^n aesUvijo pogod-* Z delom bi radi hitoli, da do-■^sjo p«kt prod otvoritvijo vanj* lige narodov v sep-M-mbru. Avstraliji se nadaljuje. Rebelni Druži osvojili veliko mesto v Siriji. Ameriški pastorji iznensdeni v Stockholmu. Kompanijske unije so shirala Ostalo jih je prav malo število. jih je še aktivnih, jih vzdržujeta Pennsjrivania ter Southern Pacific železnici, kakor tudi par sličnih velikih sistemov, ki imajo te ustanove samo kot orožje proti strokovnemu unijonizmu. Smoter predlsgsne konference delegstov v St. Louisu je raz-prava, da se nsjde pot, kakor bi kompanijske unije najbolj u-spešno pomagale železniškim ravnateljstvom pri boju proti Howell - Barkleyjevi železniški delavski predlogi pred kongresom. Določiti imsjo tudi na konferenci, kako pomagati pri drugih predlogih svojim podjetnikom, za katere želijo podjetniki, da bi bili sprejeti v prihodnjem zssedsnju. i j Podjetnikom se ps mends še te kompanijske unije zde preveč delavske, zato nameravajo na tej konferenci tudi odpraviti do-sedsjni običsj, da je bilo mogoče dati članu prestopni list k drugi kompsnijski uniji, tsko ds je stavkokaški delavec varno lahko pustil svoje delo in isksl drugo v drugi neunijski delavnici. __f Delavci Ivan vočiao v ifetlalal Štetje siromakov v čikaškem za-vodn za uboge je razkrilo to dejstvo. Samo eden duhoven je med njimi. Chicago. — Delavci in farmarji tvore veliko večino stanovalcev v čikaški okrajni ubožnici, ki se nahaja v Oak Forestu. To kaže statiatika, kl je bila te dni objavljena iz urada Antona Cer-maka, predsednika okrajnega odbora. Med reveži, kl ao v zavodu registrirani kot delavci, je največ bivših natakarjev, leanih delavcev, pekov, gaailcev, cvetličarjev in farmarskih težakov. Teh je okrog tisoč. Na listi je tudi 97 bivših hišnikov in 78 teaarjev, 22 zidarjev in 16 kovačev. Dalje je 12 peric in dva fotografa. Zastopani ao tudi stenografl, arti-iti, inženirji, mornarji, krojači. Duhovniški poklic ima enega ea-mega zastopnika. V ubožnici pa ni nobenega u-rudnika niti pogrebnika. je začela leta 1922 organizacija Amalgamated Clothing Workers, ko je v pogodbo poleg mezde ln delovnega časa vključila tudi to točko. Prispevki v ta zavarovalninaki fond so od 1. maja 1923 pa do 30. aprila 1.1. znašali do $2,020,-006.90. Stroški za vzdržavenje urada so znašali $125,000 za dve leti in $20,000 od tega je stala oprema. Na ta način je bilo $105,000 obratnih stroškov, kar je pet odstotkov od vseh dohodkov. Nezaposleni delsvci dobe po 40% polne mezde v podporo, ali ta podpora ne more znašati več kakor po $20 na teden za največ dva in pol tedna v šestih mesecih. Deležen podpore je Član unije najmanj eno leto, kl je moral redno prispevsti v fond. Bres dela mora biti radi premalo dela in mora biti kot tak vpisan na unijskem posredovalnem uradu. stavko. Prispevki znašajo do lty% tedenske plače, ki jo prispeva vsak član unije in mu je odbita že ko plača ppdjetnik, kateri plača rav-notoliko. Kadar zneski kake tvrdke dosežejo enako vsoto, kolfkor bi znesls najvišja podpora v dveh letih, tedaj prenehajo prispevki in tvrdki ni treba toliko časa plačevati, dokler se fond ne zniža na manj kot največjo podporo enega leta. Zavarovanje proti brezpoeel-nosti ims pod kontrolo odbor, v caterem so zastopani velepodjat-jetniki kakor delavci, predaed-nik odbora pa je nepristranaki. V slučaju, da msd katerim podjetjem In unijo pride do spors n pretrgsnja odnošajev, ali pa če je podjetje razpuščeno ln li-(vidirano, odborniki razdele podporo za nezaposlenost v teku petih let. Do danes je bilo od obstojs brezposeln oh t nega zavarovanja razposlsnih med nezaposlene 60,-000 čekov, ki so skupno znašali $1,609,629. Med vsem tem časom se je pritožil ssmo en član, da se mu je godila krivica. Veliko je trpela ustanova radi neprimerne brezposelnosti, ki se je pojsvils v krojaški industriji takoj koncem leta 1923 in je trajala skoraj neprenehoma. Zato je bilo od začetka tudi treba deloma prenehati s plačevanjem, ali nakazila vsaj odložiti. Ta prvotni nedostatek je bil tudi morda kriv, da se zavarovanje proti brezposelnosti še ni razširilo na nekatere druge slične industrije. BORftTNARJI ZAHTEVAJO PIVO IN VINO. lirroe k zopet zavreli daytoaskega seMka Odgovoril je na njegova vpraša-Banje rekoč, da vaak trsaao-m taleč človek, kl ae količkaj Banima sa znanje, aprejme fakt evolucije. birard. Kana. -r- Clarenco Dgrrow, vodilni zagovornik prof. Scppeaa v tennesaeejakem evolucijskem proceau, je v sredo odgovoril sodniku Raulstonu, kateri je predsedoval omenjenemu procesu. Sodnik je pred par dnevi v časopisju zsstavil Sco-pesovim zagovornikom sedem vprašanj glede evolucije. Vprašal je sa dokaze razvoja in da li oavpjitev razvojnih teorij kaj Škoduje raznim verskim dog- Darrow je odgovoril na kratko, da dokazi evolucije so tako jaani in prepričevalni, da so braz malega vsi znanstveniki v zadnjih petdesetih letih, ki so se BBnlmali za to vprašanje, sprejeli evolucijo kot resnico. Darrow se nahaja pri znanem založniku E. Haldeman-JuliUsu. Rekel Je, da želi opustiti odvetniško karijero in se posvetiti pisateljevanju. Iperiifcl pastorji izaeaa- sssi g vivvanviina Kri ae jim je sapodila v Hca, ko Bo jih švedska dekleta sprejela v kopalnih sobah — in bilo nI nič. _ S točk hoi si, 27, avg. — Pobožni Američani bodo grozno isne-nadeni, ko izvedg, da gostoljubni Svodi ne le goete ameriške pqktorje v Stockholmu — kjer šfftfoude kot delegati "Vesoljne kristjanske konference" — s Šampanjcem, temveč jih brhka švedska dekicts umivsjo, drgnejo s krtačo in brišejo v hotelskih kopalnih sobah. To bodo gledali puritanski Američani, ko bodo Čitali to vest! Švedska kopel je institucija, ki je nekaj običajnega za Švede. Nihče ne misli nič o tem. Vsi hoteli imajo posebne sobe z bsnjo, ki se nič ne zaklepajo kakor Je nsvada v Ameriki. Ko torej a-meriški pastor ftopl v to sobo, ae aleče in zleze v banjo, se od-pro vrata in k njemu stopi mls-da služkinja. Pastor se zgrozi. Ksj vraga hoče ženska? Ona se pa spiehlja, vzame milo ln krtačo Ur začne drgniti pastorjs. Ce psator proteatirs, mu služkinja pojssni, da to je njena dolžnost in tak js običsj ns Švedskem. Svedje se kopsjp tako od dneva, ko so rojeni in do dnevs, ko umrejo, ps se nič ne zmenijo za to; ženske, ki oprsvljajo to delo, se tudi ne zmenijo. V Ameriki bi bilo mogoče to nemorslno in skra/no nespodobno, na Švedskem je pa moralno in praktično. Ko Je umivanje končano, migne služkinjs, naj pastor vatane, nakar ga ona zavije v brisačo, ki je tako velika kakor posteljna plahta v Ameriki. Stockholmski listi humoriatič-no poročajo o nekem amuriškem pridigarju, ki je oblekel kopalne hlačice, ko je drugič atopil v ko-(mino aobo v hotelu. Raal ustrelili 70 Poljskov? liondon. 27. svg. — Iz Vsrša-ve poročajo, da ao aovjetakr ob-laati dale uatreliti 70 poijaklh političnih Jetnikov v Minaku v rt priaalijah radi eksekucije treh komunistov v Varšavi zadnji te- Detroit, Mich. — Na konven- ] den. cijl organizacije borštnarjev (Foreatera of America), ki ae tu vrši, je bila 26. t. m. aprejfeta resolucija, ki poziva kongres Združenih držav, naj omili pro-hlbični zakon v toliko, da se bo lahko izdelovalo in prodajalo pivo in vino. Borštnarji izjavljajo, da so "kot predstavniki stotiso čih zakone spoštujočih državljanov prepričani, da večina Ijud- IMvši avatrijaki maršal umri. Berlin, 27. avg. — Baron Franz v on (>)nrad Hoetzrndorff, Aef generalnega Itabe avatrij-ske armade v začetku svetovne vojne, je včeraj umrl v VVIrtem-l*rgu v Nemčiji. Peglava v Tok i j«. < Toki jo, $7. avg. — M«*sto je stva Združenih držav želi olajša- vsled neprestanega d*ževanja nje Volateadovega zakona". Na zadnjih BB ur akoraj popUvlje-iji je 200 delegatov. |»>o. Nekaj oeeb je utonilo. MANEVER AN GLUEVSKODO AMERIKE Angleška vlada je voljna odpu stili Franciji glavnico ln vae ti le obresti za dobo 62 Ifi, a-ko Amerika pristane na enake , pogoje. London, 27. avg. — Winston Churchill, finsnčni minister, jo včeraj vrgel bombo v m od narod ni položaj vojnih dolgov, ko je v zadnjem momentu konference francoskim finančnim ministrom Caillauxom~ ponudil nepričakovane pogoje za poravnanje an gleftkcga vojnega posojila Fran Ctjir-Hogajt *ngUjs so, ds Fr.„n«|j cijs plačuje letno 12,500,000 1 sterlingakih funtov ($60,625,-000) skosl 52 let is njenih lastnih finančnih virov ne glede na nemško odškodnino po Dawuso-vem načrtu; dalje jo Anglija pri pravljena dati Franciji delni moratorij do leta 1930. Caillaux Je takoj sprejel pogoje. Tods Anglija bo dala te pogoje le tedaj, Če dobi Francija ena ko liberalne pogoje od Zdru žepi h driav glede ameriškega Vojnega posojila. Na U način si je Anglija nadela vlogo "dobro-srčncgs upniks" in svallla od-govornoet na Ameriko, če ne bo mogla pokazati "dobrega srcaM, Na podlagi teh pogojsv bo Frsncijs plačala v dvainšestde-setih letih vsoto $3,758,750,000. Dolg Frsncijs znaša $8,021,550,-000. Na ta način bo Francija plačala le dva odatotka obraaCl od originalnega dolga. Glavnica bo Črtana, ko poteče 62 let Amerika je fondirala avoja vojna posojila' Angliji In Belgiji na temelju plačan ja glavnice in treh in pol odstotks obresti. Francoska vlada bo nedvomno aprejela angleške pogoja ln Caillatiz pojde prihodnji maeec v VVashington z mogočnim sen-timentalnlm kakor tudi hladnokrvnim argumentom za draatič-no znižanje francoskega dolga po vzgledu "dobrosrčne" Anglije. Caillauz bo argumentiral, da Amerika, ki je najbogatejša dežela na avetu in brez zunanjilt dolgov ter primeroma brez materi Jalne škode vsled vojne, vse-kskor ne mors zahtevati več kakor zahteva Anglija, ki je sams obremenjena z dolgovi, brezposelnostjo in velikimi vojnimi izgubami. Angleški politični in finsnčni krogi so presenečeni vsled Chur-ch Ulovih pogoja v In že ae ogla-šsjo kritiki, ki očitajo Churchillu, da ga je lokavi Caillauz na-sukal. Drugi izražajo dvom, da Caillauz pridobi Ameriko sa e-nake pogoje. V tem alučaju ostanejo tudi angleški iiogoji brez veljaVe. Slrljekl rafctU •MraU veliko mesto 16,000 Nemcev na francoski fronti v Afriki. Priprave aa ofenzivo. 27. avg. — Brzojavna vest iz Kaira ae glaal, da so rebelni Druži v Siriji okupirali Deir-«z-Zor, veliko meato na desnem bregu Kvfrata. ki šteje 20,-000 prebivalcev. Francoska posadka v m«stu je bila ujeta. Vstaja proti Francozom v Miri j i ae še vedno širi. Parts. 27. avg. — Pariški liatl poročajo, da je v francoski tujski legiji v Maroku 16,000 nam* ških prostovoljcev, ki |**nagaJo Francozom — avojim bivšim eo-vražnlkom — v boju z Rifijanci. Pea, Maroko, 27. avg. — Uradno Javljajo o velikih pripravah sa francoako4panako ofenzivo, ki ee otvorl v kratkem. Aktivnost francoaklh in španskih ero-planov narašča. AgMraJls za "PrestMa"! Ameriško delavstvo odbija fašizem mussolini ima SVOJE a-gente CELO V zdru- 2enih drŽavah. Veati o shodu v Waahingtonu. Waahlngton. (F. P.) — Dokazana reč je še, da ae jo fašizem že nameraval ugnezditi tudi v tej deželi, saj so bili celo Mus-solinijevi agenti po Industrijskih okrsjih. da bi še ju vneli teroristični fašizem. Due 2. avgusta sta pred wašingtonsko avdljenco nastopila dva govornika, ki sta zbranim delavcsm povedala vse nevarnoatl fašisma, sa katerega pa v Ameriki nl mesta. Shod je bil sklican, ko je bil . naznanjen Vlncenzo Vacirca, HviT srKnattittČIlt iM>*iantk italt-— janskegs parlamenta, urednik ln zgodovinar ter prijatelj ubitega Matteottlja, da poda poročilo o razmerah v Italiji pod fašizmom. Toda Vacirca je bil pridržan v New Yorku, zaprt na sahtevo 1-talljanskega fašističnega konzula, kateri ga je obtožil, da je u-bežal pred Italijansko pravico. Vacirca jo bil obtožen po fašističnem aodlšču, ko Je bil v tujini, kamor ae Js satekel pred fašisti, ki ao ga nameravali umoriti. Med ubežništvom ao ga fa-šističns sodišča obsodila na štiri leta Ječe, ker je issval stavko leta 1920 v svojem rojstnsm kraju. Musaolinl je pokazal, da lahko zadavi svoja neprljatelje tudi v Ameriki, ako so še Italijani. Kot govornik pa je mesto Vacirca nsatopll Edward Keatlng, urednik Žolepnlčarskega časopisa "Labor" in sa njim Je govoril James Egan, uradnik tedenske Čaanikarake slušbe pri Ameriški delavski federaciji. Ona sta dala vtis številni množici na shodu, da surova politična taktika na more ostrašiti delavcev v Združenih drŽavah. Keatlng Je povedal, da ao Američani upravičeno zainterealranl v razmere po drugih državah, kjerkoli se pojavi boj demokracije proti deapotis-mu ter da so simpstlje ameriških dslsvcev vedno za demokracijo, katera j« tudi njih čuvaj aa bodočnoet. Govornik je vzkliknil, da za fašissm nl mests v Ameriki, in izrazil upanje, da bo tudi italijansko ljudatvo kmalu pokazalo figo vladi onega človeka. Kgan Je ponovil protlfašlatlč-no resolucijo, kl Jo Js sprsjela konvencija Ameriške dela veke federacije leta 1023 v Portlan-du. Rekel je, da Je bila tudi Mon-roejeva doktrina objavljena is I-stegs smotrs, zs ksr Js bil sklican shod v Wsahlngtonu, kl naj pove svtokrstični vladi v Evropi, naj drži roke proč od Amerike. Ignac Geratf; Ujnik lokalne unije krojačev ter sociallatičnl veteran, je predsedoval shodu. Govoril je tudi on, In sicer v ita-lljanakem in angleškem Jeslku. Obtožil Js črne arsjce, da aa organizirajo v Ameriki s namenom, da zavežejo jezik vsskemu, kl bi skušal le kaj ziniti o fašističnih zločinih v Italiji. Stavka meraarjev v ' Aagliji ia Avstraliji Avstralski šlrajk ae rasšlrjai parnlkl v sngtašklh lukah Be počivajo. Nmdo«, 27. avg. — Stavka 30,000 mornarskih delavcev v Angliji se nadaljuje brez posebnih incidentov. Pomoli v pristaniščih so nskupičfni tovors, kl čsks ns prazne paroike. Iz Avstralije poročsjo, da as ondotna stavka mornarjev širi na vae atrani. Pridružijo ae morda tudi priataniščni delavci. Zvoalk os je podrl la ubU trt Budapešta, 27. avg. — V silnem viharju, kl Je divjal včeraj, ae Jo podrl zvonik cerkve v Ha-bsdki in ubil trt osebe. . ^ £*S* prosveta«"""" N. P. J. ta da ne bo duhovščina več imela e svojimi verskimi dogmami na račun nevednosti. Tema strujams, sem uverjen, da ftrmue? lNero*>lne 4rUv* (Isven Chiea*o) f8.00 aa bU, tw< Ista In «1 .28 sa trt nsaoeo; Chicago la 0tope fSJO m« late. $14* so trt ateaeee, la so holnounSio |8.00 ■M* l"PROSV ETA" I »o. Le vale I* Aaeaae. CMeege, "THJE ENLIGHTENMENT" Organ ef Ae Natikal B~eflt Sedet? ■ "I .t \ - ■ ' br tkm Haaefll ^vorttwjny rstc« on arreement. f ,'_ Hoharrtptian: Unfted States (eseepl Chicago) and Canada fBJO yaar; Chlcsgo |C.50, and forolirn cooatrtss;p 8S por fsav. , MFMBER of The v n?nfcR atb!) fotufl' 188 ^ i® w i' X .: , ——» vijma. [ zlasti je pre> bi molili le toliko več, da spre-«"»1 »vedni element, katp- preveč, pravijo, obrnejo vse druge gn*„Hce in ri vofeo stoji na stroli. Modeli s^ji, ki ge dnevno bres ve ree. Varajo aa, fe mudijo, Veliko boja smo imeli s črni- L no8e in' izboUiitfelomMiJšaio da bodo lahko nemoteno fcrbali mi zajedaId in njih pristali, ko E up I Ih«. T-]__i t__il__'-'a. i__I . ■ . _ . na katerem lahko vsak član odprto pove avoje misli in pomaga izvršiti dober zaključek ne le v intereau organizacije, ampak v korist vsega delavstva. Kritizirati po seji prav nič ne pomaga. Ako prihajajo redno vsi člani k sejam, je tudi mogoče izvedeti, kaj večina članatva želi, da ae izvede. Delavska organizacija lahko nastopi kot enota, ki v reanici govori in dela v imenu večine. Ko mine leto, naj se delavec vpraša, koliko aej v letu tMn M nrft-rftra ^ . > opustil in zakaj. In če si bo zasUvil to vprašanje in S^SLff ff nanj pravilno odgovoril, bo vedel, kaj je opuatil za osvo-'^Jl- ^ "---^---"---^ iranL.. TT2 boditov delavstva iz mezdne suinoati v enem letu. Ampak to še ni vse. Vpraša naj ae, kolikokrat so tovariši hoteli izvoliti v kakšen odbor, ki ga ni hotel sprejeti in se je opravičeval s praznimi izgovori. Vpraša naj se koliko novih članov je pridobil v enem lotu. Zastavi naj si vprašanje, da je pokazal voljo pri delu, da bo organizacija imela uspeh. Vpraša naj se tudi, ako je priznal onim priznanje, ki so zaslužili zaradi njih dela v intereau delavske organizacije. V kratkem povedano: Delavec naj ae vpraša, ako je pomagal iaboljšati organiaacijo, jo pojačati in vponobiti za uspešen boj v intereau delavskega razreda. Kadar ai delavec zastavi taka vprašanja in dobi nanje , , . , u ^ k koliko dela je izvršil in koliko opustil.So^tistTi fi&čt, ft ^ tudi nl ^ Taka vprašanja mu bodo odgovorUa, da ni le zaradi toga temi. - Vernica v f. bros male izjeme vsi trgovci so pri delavaki strokovni organizaciji, ker prejema višjo mezdo in dela manj čaaa kot neorganizirani dkjlavci. Odgovori na Uka vprašanja, mu bodo povedali, ako je on opravičen kritizirati vodstvo organizacije in mu očitati, da je bila njegova taktika res škodljiva delavskim intere-som. Delavec,, ki tako ravna, postane dober bojevnik za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnosti. Kajti v odgovorih bo sporna! samega sebe in kritiziral lujprvo sebe V prihodnjem letu bo poskušal izvršiti tisto delo v into-r*eu delavske organizacije, ki ga je zamudil in aanemarfl v preteklem letu. _ _ ___ ds jo m bilo, kajU U^Trtivkik^ - » ----- ~— r-----# - — i «11 I — M— •«••«■- »ui- JC ICB (licvcj VCI1KH, Itn pa mi Sil- jok. Jasno Je, da Šele mrtev člo- [ing Ck>. Torej farji soHft ita tiso- te, da bodo stari Detroitčanje vek najde mir in počitek, kadar čake pomagat kompaniji razbiti pomagali zidati ppneumnjeval-mu smrt prekine trpljenje v živ- stavko in poriniti delavske dru- nieo? Kolikor jih jas poznam ne ljenju. Smrt ni začetek, temveč žine v še večje gorje. Veliko pri- bo ndbeden sa to. Stari Detroit-konec trpljenja. Duhovni pa pra- stKšem župnišča je dotični Itrajk čanje nimajo mren na očeh, da vi jo, da je ravno narobe. Redmo odjirl oči, in danes priznavajo bi šli podpirat take izdajalce de-ps, da Je kje kak pekel. Ali naj zmoto, ker so se pustili du^ov- lavskega razreda. Njim je pred bo samo za nds reveže? Pravič- š«ni na limanice. Kajti po ome- očmi druga pametna in dobra i-no je, da gredo v pekel vei oni. njeni stavki so jih kompanije deja. Zidati nameravajo Slovenki Imajo nebesa v življenju, po- gullle do kosti. ski narodni dom, kateri bo vsem tem ne bo prostora za nas me- Tečina onih ljudi, ki so |e dali v korist in ponos cele slovenske še. Bog ne moro nikakor biti pra- zapeljati kompanijam m njih du- naaeibine. Tu . naj bi šli vi g*. vičen, če kaznuje reveže s pdk-f hovščlni, je danes v Ddtroitu, I Ven, da ae ideja kar najhitreje lom na tem in drugem »svdlu, Milwaukeeju tn po drugih kra- uresniči, od katere bomo imeli, drugim pa pokloni nebesa tukaj Jih, ker po zaalitf farjev v Calu- kataFfte omenjeno, koristi vsi' te tam- metu po izgubi stavke ni bilo in W"hnijegg hrama" parnima Vsak pameten človek bi ee mo- tudi danes ni večdKveti. i nihče koristi kot ena oseba »li ral otresti teh izmišljenih etra- ta par tisoč dolarjev je torej dve. Poleg hrama, ki ste ga iim šil. Zakaj bi ei siromak kvaril ie šla duhovščina edjest mali ko- sezidali in ni vaš, ee take osebe itak mučno življenje z bojazSijo šček kruha tisočem ln tisočem o-[pasejo na vaših težko prisluže-o večnih mukah po smrti? Jas sa trok stavkarjev In otrok svojih nfh novcih, zato. da vaTo prvi svojo osebo sem ie davno dala I pristašev. Bolj napredne delavce priliki, če pride do stavke ishkt> slovo takim mislim, in ss toaejso duhovniki vsaki dan med izdajo in ovadijo. Spreglejte moram najbolj zahvaliti napred- stavko ovadili ter 6m nje lagali vmmUt enkrat, kaj je prav in kaj nim Ustom in knjigam. Res je pri kompaniji. Do 100 stavkar- ai ter idite s starimi slovenski-škoda prostora in papirja ia ta- Jev je bilo črnollstanlh, ker solmi Detroitčani do jaželiene^a ke reši, o katerih ae aadnje čase jih pri kompaniji očrnili farji. Ulja. — L. Janka. ~— toliko raaprovlja v naših listth, Siromaki smo morsli iti v1 ali. kakor vidim, potrebno in lin-1 druge kraje aa delom. Pustili I Haatinat« Ark rui^ ristno bo tudi to. ker marsikaj .mo svoje lene z malimi otroči-L| nih^^al^^ ^iifT izvemo in ss ušimo. Posebna Je|či ky vsakega cenU doma.[m, ker v resnici ttTni^H^ naga. Vse spi, le tu pa tam vidii tslosten obraz, ki vprašaje. W lileto »17 ali 1*36. Ali bo stavcu zrastla glava ali ga bo veail vrag s superinteodentom vred po okolici.. Tadiv Oklahomi je dobil ia-rif dobro pod nos sa saniranje mirnih ljudi. Čast gi« ienam na Victorjr v Haarjratti. Okla. U v sovražili stavkar je ia eo tudi od-Detrsit, Hftslu — Konvensija povedali kredit s istim dnem. ko 8. N. P. J. je pred durmi. Kakor j je pričela stavka. Tudi te so nase sliši, bodo na taj konvenciji hujskali farji. Nedolžni otroči-tri stroje. Vam. da pri vetffeslči as jim nieo amilHi. društvih so is ljudje, ki deta* Pa ie rodno ae najdejo krat-kakor želi duhovščina Kakor kovidne|i. ki ao pripravljeni no-ras vidim is tesoptaov, je slsdajalalti^ada na svojih prsih. Nekaj še več aa delu. da na-pri driištvtti ta al Je bolji" in bo^M pravico! želodec težko prenese priimi "skeb" Sil kaj lličrtega. * V Ark. je kakih pet do sedi rudnikov, ki so obrstovafii lestvici 1917, to pomeni — sta kokasiU. 4 — 6 majn se je p družilo našim vTstam, ssmo a ,fli dve ^še zunaj radihujeU, a stavkokaz staVkokazu pomap Upamo, da bo tudi stavkota ze kmalu vzelo. Ta dopis aaj služi največ i to,.da sa bodo rojaki vedeli df žati pTOČ od teh krajev, ker t ni nobenega dela sa ;unijsfcf rudarja, za kar gre zaalul stavkokazpm. Pozdrav 1 —(P. Herman. . mmmmtmmmtmmmmm^ \ » Žrtev Me. Pri nepenjuf Žice čfz Sočo js ponesrečil te d» delovodja Peter Canads iz » vere v Bergamu. Domačin A» ton Jfng, ki mu je pri dolu poo» Csdno je pri tem. da se je Juf k pred leti enkrat v podobnem » iivHaju rašil, medtem ko jc ^ ki Nfmec, ki je delslznjim.^ del v roko in utonil. tarifa kaaa. V Trstu j« P* inala Marije vdova SkodiM* ^ V Biljah pri Gorici ie umrU Katarina Nemec roj. Saunig. l^t« ^ a PUMA NA P06T1 v Chicagu imajo: Jehn CoH* št 4618; James Oasds. John blazina, it. 60«; ** Graeh, it. 636; Sam Hen »s»i> iM; Stantatev IM. It. ^ Martia Mečaft, it. 648 )M* Cedč, it 660. Pisarn deblu aa ata val pošti v vs« s Adaisi^ Iterdkoa, pismo Pri^j kraj M* V Južni Ameriki, kjer *e Je nastanilo lepo Atevllo Jugoslova- žave, ima tudi jufoalovansko vino lep trg. Neki Jugoslovan Pe- (Fed. Današnja Jugoslavija je skoraj tako velika kakor Italija, vendar neprimerno bogatejša v svojih naravnih virih. Vsekakor L —.«u •UktH.I^ fc Jugoslavija zelo redko na-prikodnje seljena, njeno dantfnje prebi |čarjev geattle jvaistvo ne šteje več kakor 18,-brf- 000,000 prebivalcev, od katerih stikov. Naravnost presenetljivo je, koliko trgovine bi bilo mogoče doseči po prizadevanju od o-beh strani. Ustvarile bi 1te razmere, da bi ae ukinilo narodno zoperstavljanje po Jugoslaviji taposlilo. v sosednjih državeh, kakor Nem čiji, Avstriji, Italiji ia Cehoalo- ev v ^^^ hejiuit- ^ __i, l-------r*■■"»•i w MKnuii.iji, nvautji, iu^iji ih vvcuutnu- tovičina eiektričarjev bo imela jih je 88 odstotkov iiključno vaški, katere nočejo odpreti svo--vojo 18 konvencUo v ueirutu kmetovalcev m vaščanov. V pri- jih polj za trgovanje in katerih w* 1927- Na zadnji konvenci- delovanju koruze Je Jugoslavija I nizka valutna vrednost učinkuje % je bU ponovno izvoljen sa prva država vbc Evrope in ta- tudi le v njih prid, ne jugoslo-iedsednika James P. NooneR. koj druga za Združenimi drla- vanaki. Zdaj je že precej ameri-*Denver. — 27. letna konven- vami; pri pridelovanju pšenice ških tvrdk zastopanih v Jugosla- tazličnejše misli ji plovejo v zavest, ozira Se v avoje redov! t o in enovito Življenje. Ni se te privadile, da bi se vdajala vplivom 'pri rod e. Vselej Jo je karkoli še delake stroje, kavčukove obroče« rju je tudi njen pridelek rži, I pisalne stroje, ševlje, električha Oenver. ^. w _ __ ____w_ ^ __ ________a________ _____ -jia poštnoželezničarskih ualuž- je Jugoelavija na petem mestu vi j i, ki prodajajo petrolej, bom^ fLev bo imela zborovanje od med narodi Evrope in osma na | bežne izdelke, evtomobile, polje-i do 5 septembra v Denverju. Ivsem avetu. V skoro istem raz Penzijc". krajši delovni čas za [mer ju je tudi njen pridelek rži o* no ddo, zračna pošta ka-lovsa, krompirja, lani itd. V južni I predmete. CM čaaa do čaaa pH w tudi odprava lesenih teles- Jugoslaviji pridelujejo bombaž, haja na trg tudi ameriški živež-{Lih voz bodo predmeti raz- svilo in riž. Tu je nekaj Mevllk ni izdelek in pa tobak za izdela-iis* __JJf orglniza^o živinoreji te države, ki poka-1 vo cigar. (Za cigaretni tobak je uje stanje po vsem vojnem po- Jugoslavija sama med največ-in po Številnih upadih jimi producenti na svetu.) Ne- iv na konvenciji, d« šteje 17,000 članov Po wjni je vsako leto napredovek^ rušenju vltevilu. ' ia unija^proti kletvicam — Krajevna unija učencev tukajšnje elekti^r-„e je zaključila, da vsi njeni čla-ki imajo slabo navado, Aa Zdaj pa stoji tu, nepremična, oprta na vrata, preUpljajeČa ae v večer, ki se ji bliža s tihimi koraki. Nenadoma jo preplaši hipen1 glas: "Iskal sem vas, »ospa, v tem somračjur Gospa Nonhana se je zbudila | Iz zami&ljenoati, samo po sebi je umevno, da bo sprejela svojega ftajbližjegm soseda*v tem krajah gospoda Mihajla Girardyja, sčl-gar Ženo je v dobrih pHjaUlj-ekih stikih. "Kaj vaa ni Magdalena spremila?" . ' Montreal. ujlh armad. Konj je........ 1,062,893 goveda......... 3,869,985 svinj .......... 2,496,728 ovac .......... 7,689,267 koza........... 1,730,204 ameriškem trgu, lahko omenim: hraatov lea, zlasti sa sode in pohištvo. Jugoslovanski hrastov perutnine ......14,196,968 C " " i i ^ .i Kot mogočen činitelj v gOspo- lefl * že P0"**1 IfJP^St £ Minejo pn delu ^ s^fajo o- ^ Jle nega na trgu v Južni Ameriki |5»ti tcinsvsd* Mrt^J*na kekorlira- »n tud* ?e d?bil *** |£.Teosebe,kiimAjOStiksačla-|-+ii Mn^Jtrgu kakor hraatov lea izSdru •Te OSeoe, *i ■» v«- . _ t „_o4_ m«j irgu itanor nraavuv icb iz <*uru- mm.*™, urc«m, bo naprošeni, naj ne ^tn p^L, 1ženih držav. No bU bi presek fe nit. ena,.wn ni, • naproB«u., ^ - '— "' dolarjev. Površina gozdov Jugo-," toivajodelevcev k preklinja-1 ^^ ^^ obftegl ^Jčen, če najst miljonov akrov, tn mnogo bi videl, da na ifaeri-škem trgu zavzemajo prvo m«P - j, ^ r^M BANDITOV JE GO- Italija in tudi Južna Amerika, "111® r be' JJ«* ereMJ^ ln [LO CELEMU KRAJtlJ je odvisnih od lesa iz jugoslo-1 Pletenine, preproge, zdr«vi!rtaa^ 8PODARILO CELEMU v— «~dov: PO ^^tl^^r — m mu« smr-ee sa laWR»auk am, bcvrševnlni odbor: i kaj jugoslovanskih izdelkov, lm* 8em Uri bi se dali uvesti na severno- onm 1* ™ 'Jubj noje, dočim sem jaz pravi oboševatelj peš- To so: cement, zlasti iz DalmacI-1 Y V*1! ko jo [je, ki je najboljše kakovosti; ^ Uko,hlh*1! in ,je ^fffP0" leno 'POH( o z nežnostjo in mdhkobo, ebno zdajle, v tej iiri: da, ta tiha vijoličaata ura . . .!M "Vijoličaata ura?" "Da, glejte: vse je vijoličasto, skale, drevesa, celo zemlja. Saj UPRAVNI ODSEK i VtacMtt CalaSar; p^prfdsednlk Aadreir VMHsh. R. W. D. V, ___ow». P. ; CI tatnlk M.tlh.w Turk; Ujalk bolBUk.*. »Stoik« N««ekt si Uaeeiaik Jaka Votrlekj «r*dnlk glaaUa Ješa UvsHalk. illlp Oadiaa. POROTNI ODSEK: Martla laUsalkar. »r«U«4alk, Baz ITI, Barkarten, Oklaj Prsaess A. r«urkarM'|SS? g. RMgairaj Av«.. (Ukas*. HI.; Jska K rt tla aa Ml. mil B^ m. Ataw Wsel Park. Ohlat Mary Udovtrh. MU B. RMgSoar Ava« Ckl-Kll*l Jaka TseialS, Baz U. BUakaaa. Pa. BOLNIŠKI OD8BK1 OSBKDNJR OKROtJRi Blai Navak, pradaadatk. mit-u B. Uvaialk OMsaga, m i " VIHODRO onotllt JaaSk AmkrSM. Bra IM, Maae Rea. Pa. Jaaaek Barka, rfd. I. Baa 114, Waat M« KAPAOMO OKROftJBt Aatfa Aalar. Bdi im. Orass Raas^ aa Praak K hi a. Baa IM. Cktakal«, Mlaa« aa s Jaka Oalek, Raz 144. Bask Bsriaga, .Wya. NpdBornl odbor: Paal Bartar, prašesdalk, MM B. Lawadala Ava« OMsaga, 1U.» J. Zavartalk. R. Na. 1. Hlaadala, lll.s Praak Uj«, MII W. Mtk Bt« OM* ssfo, IU.x Združitveni odbor: Praak Aleš. *1M So. Grawfar4 Ave« Ohtaage, IB.I MM Bt, Ckkava. 111; Jaka OU», MM Ba. Chftaa Park AVa« "VRHOVNI KDRAVNIKt Rr. F, J. Heyworth, IU. — Tolpa kakih vih so Rimljani dobivali hlode za, .. W| - desetih tolovajev je v sredo za- gojenje svojih ladij, mesto »H^M^E rTiLu zlesti v m ____nf/\ <«a iraliiratm butn^ ima^im vciiki količini na trgu iiaau v vila v to mesto na velikem evto- netke samo stoji na hrastovih mobilu. Potrgala je vse telefon-[brunih iz Jugoslavije. Kanadi, so Jugoslovanske J|ešp-Ije. Letni izvbz tega posušenega dvajset minut, toda v trti dvajsetih minutah sevsjo vse stva-ei v neizrazni čistoti — in potem — potem se bo nenadoma zgrnila noč ... "Da ... Zgrnila se bo noč tudi nas ..." Ta trpka opeska je Mihajla, kl je poznal goepej i no fke zveze iz kraja, polovila ne- . O rudniških zakladih Jugosla- ^ ^ ^"Tt™" ze o oaupnu., u« aa ,, j^.u. - r! viaf-nhirai®ln« an io mr h t »mo lzdelka znaša 20,000 ton, ki gre gel ln Jo nekam šaljivo vprašal: btere prebivalce in patruljiraia I vije_se je mr. H. I. Smith, sme- An(r,^ko Bel»Hsko in drutfe "n . ' u khii«- po cestah. Razstrelila /fe odprtolriški rudnUki inženir, izrazil: I"jf^jf^rf^e^Sv^^teSiS Savno ba^o pobraU $40^ "Kraljev^ Poseduje v »vojih ^riko^^^^^ kot velike količine pogodbenih zemeljskih skladih večjo različ- . u wdek drob k« menic ter vrednostni papir jev.nost človeštvu koristnih rudnin ITk^^eBlIi^^ Jralevni policaj je bil zvezan kot katerakoli slična drlent v SSfiOT ter prisiljen opazovati ropale, Evropi". Rudniki živega srebra P J p ako se razstreli blagajna. Oko- so v Idriji, kateri kraj leži sedaj | v JT,; li mesU so pa nastavili nekaj ravno na meji in je ta čas od straž za vsak rfdfcj, da bi kdo vzet od Jugoslavije Italiji, 1*>| kl ^ priAIi tudI do ,epih ^pogodbi v Londonu, po ka-1 ^^ inPie Jih tja pritfiJuje ne mogel iz mesta. Prva razstrelba blagajne je teri je slednja dobila pol miljo- fte yftč radi aed||nilJg|l [povzročila, di se je v?lffco ^- its Jugoslovanov. Srbija je bo- V8CijeVanja v Z vUokIsv pojavilo pri oknih, js^a na bakru ln ima nekaj naj- Bančni blagajnik, ki je sli*al raz- boU Pomenite železne rude ld streibo, je poklical telefonistko. fe> v Evropi, zlasti pa trinovlč kontrolira 12^% vse- Ta je skušala teTefonfrati da^je, »^"J^JS^ Bosni, kjer je iileanakegft proizvoda grenke Em^^m bodoči sedež železne industrije,1 iiiHnllMfi pa je bila zveza »e pretrgana., . - .... . . Pokukala je skozi okno, SEI«**^ pa je zaslišale s ceste uljuden ^ Pokaz^ veliko zantoanje. lreml perniKi is/.uoo 101 Wiv, naj vtakne gUtb nazaj v ^ soli. On je osnoval direktno novo, parobrodno zvezo, ki je začela tremi parniki 27,000 tonete in t sobo. Ponovilo Prebivalci r0 t J»f°il1lvliJiA,pri8l!j?B jugoslovanskimi pristsnlšči na uvažati velike količine indu se je še več raastrelb. 1 "^TT Jadranu. Ti parniki bodo prava- ^^lin^sJil strijskih izdelkov. Zlaj je U po- ... ^ , no imer Utrali po cestah. Vsa notranji-1 "ZStZ l7km7toVal8tv7stai-1 dru*°' Pof"eje imft,podJetn!k v nahanke je porušena. ** £ n^ui^ IK ie tr^rin na4rtU ^L^T^^^H" ka bila Iftnioroosna «7 600 110 napreduJ®' taT? l . verno-ameriškim kontinentorti. ka je bila lani oropana kB?7,6po. |r«?j najbolj izpostovljeni priti- Pri rokah nimam ŠUtiatičnih Ugodna prilika, da neguje ln raz-»ku od tujih narodov. Danes podatkov za izvoz v letu 1924, Ulja svoje notranje življenje, itejemo Slovenci Samo še pol- vem pa, da znašajo okoli 9,500 kar ji ni preveč po godu, aaj je "ruli miljon duš in naša edina milijonov dinarjev. Uvoz naj bo bolj naklonjena k udejstvovanju rešitev leži v zvezanju z drttgi- torej nad biljonom dinarjev kot pa aanjarenju. večjimi slovanskimi nah)dI. manjši. Glavni predmeti izvoza Dan oblakov JeV A*pak nekoč ao bUi Slovenci so: les, živina, pšenica, druga žM^^ toda proti koncu oktobra, ^Pršeni po celi Evropi in so tu- ta, jajca, koruza, meso in mesni |ko M u b|iuj0 yai sveti, eo po-«» bližnje »orodni s Kelti. Ger-lizdelki, pšenična moka, baker, jih nazivali Vende, njih svbvje, konji, cement, češplje, ■t"lno mesto Je bilo nekdaj Vi- lan, fižol, krzno, svinec, sir, ??u na otoku Rugen v severni krnel j ln karbid. Obratno pa Ju- ^emčiji. Imena eo tudi dali me-1 goalavtja importira: Bombažne V i en na (Dunaj) ženice! in volnene Izdelke, železne i zdel- tK. m tke), La Vendee (na Pran- ke, surovi bombaž, stroje, lito ln f^m). 8Uri Vandali. po ka- napol dodelano železo, premog se še danea imenuje po- boljše kakovosti, pUtno, elek- «r»iina Andalusla, ao bfll bra- trične inštrumente, riž, petrolej, Vendom (Rlovencem), ka- usnje, železniške potrebščine in P* niti od daleč niso bfli U-1 opreme, mostove, zeliščna olja, *> teatruktlvni, kakor ao bili rokavice, steklo, žeblje itd. Iz P«neje slikani v rimski zgodo-1 navedenega Je razvidno, da Je tui Runa niao porušili Vaada-ljugoeUvlje precej slična po po- 2 ^več Rimljani aem i. kl ao IJedeisklh pridelkih Združenim P"ni*iii «voja stara poslopja, da!državam hi Kanadi, da je mogo- ^oili materijal porabiti za 1 če v bližnji bodočnosU pričakova-eova. ^----- seti dokaj redki. To pot ao priro-poUle komaj tri kočije, ki pa ao ae spet zgodaj vrnile, ker Je bil kraj na samem. Zdaj je šele pe U ura. pa že spet je gospe sama v salonu tn skozi velika odprta vraU ae ozira v pokrajino, kl je potopljena v Čudovito ubranost, nemo berve trt In aloij ae Krvavo odražajo na vijoličastem ozadju. Oospe Nonhans je za poizkus odprta knjigo, da bi čitala. Pa se že slabo vidi. kajti mrak naaU je. Vstala je ln stoplU k steklenim vratom. Kako lep. kako mehak je tak Wur NaJ- kor nočete priznati! Ps vzemimo tudi, da ste že res dosegli to sUrost, all je na Uj stvari kaj bolestnega, ali, recimo, smešnega, če ste pa v reitiiel ostali kot su tmr "Nisem mislila na to, Um-voč . . "Ns kaj pa?" "Veste, o Um Je teško govoriti!" "Pomagam vam ,. "Ko sU vstopili, mi Je šinila misel: danes imam štirideeet let; živeU aem, mlalim, dovolj , . . no, končno, ne tMŠ alabo ..," "Ce bi midva ne bila aUra prijaUIja, popravil to pro-IIost in to oboUvlJanJc." "Hvala! GlejU: moja mladost je mrtva, in nikoli, nikdar se mi ni Hfhče razodel.. ." "Kaj je to nekaj tako strsš-noga? Sicer b! ga vi Itak ne po-sltilell do konca!" "Do konca gotovo ne! Toda !>oVaod in vedno Je trelia začetka, a začetek je meni nesnan." "Kadar ae to začne, ae ne ne-hajlkoli!" "Po ulicah n. pr. mi ni ntyiče nledfl, v družbi as ni nihče oziral za meno in U oaamljenost, ki me je ponsvadl navdajala a takim ugodjem, na kaUro sem bila kajpak zelo ponpana, me de-nes boli, muČ(, danea ob moji šti-! r (desetletnici. GlejU, to baš js ono žsloatno in amešno občutje. Seveda aem srečne, tudi «voj«*ge moža ljubim, toda na dan. ko d ušivi žena štirideeet/i Mo, bi moral bit! njen mož pri njej." "Menda ae že petnajst let poznava?" . "Toliko časa, nekako, dat" "Srečen aem bfl, da sU posta li moji ženi Magdi, prijatoljlca in vrhuUga tudi moja, kot je o-bičajno pri uglednih družinah. Zdi se mi, da sem si vss ogledal in vaa ocenil enkrat za vselej: bila sU lepa, to je samoobsebl umevno, človek vam je nehoU zaupal. Tedsj.pa, nekeda dne, — nekako pred tremi all štirimi leti — aem vaa našel, kot nocoj, v otožnostl in potrtoatl, vaa, kl sU bili v«4po Uko šlvshnl In neustrašni! Takrst avs malo govorila, vaUl aem, oboUvlJal aem se, vi me nisU hoteli pridržati In aem odšel, To Je vae." "Vse?" "Da. V Uku nekaj hipov sU presUli biti kraaotno, varno in nepriatojmo bitje, pred kaUrlm ml ne bi nikdar prišlo na miasl kaj nedovoljenega, kajti .'slerr M M moral sramovati pred samim seM. Takrst ate posUll br«*/ varstva, oličutljlva naglo povealla. Gospa Nonhsna je boječo prekinila molčanj*, ki Je postajalo Ce tesnobno: "Tn poslušala aem vašo izpoved do konca! Ah, nustlU tno samo, prosim vss! Med nama se je nekaj spremenilo." "Nlčeaar se nI spremenilo, čemu bi zsmolčsvsls resnico!" "Ah, Uga ne boaU razumeli. Med valim, govoronjem aem začutila, da bi, — o, zdaj no več, temveč nekdaj, ko le nlaem Imela štirideset let — ne mogle biti Uko trds ln nopristopns, kot sem zdsj. In zsto me je pred vami skoroda sram. Ksj pomeni ^o, moj Bog, da aem sdsj prvič občutila, kako sem slabot-ns!" "Ne razburJaJU se, Matilda!" "Gospa T "Da, oprostlU. Treba Je vam le zaobrniti električni gumb, pa zadoblU spet svoj mir." "Zato, ker me vldlU? All sem mar Že Uko sta rs?" "Ne, ne zato. Ampak, ker vi-diU sebe v vsej Jasnosti. Doši-vela sva kot mrtvs stvari — vijoličasto uro. Ni trajalo dslj kot par hipov .,." Gospa Nouhans je razavotlila sobo ln se s|>et nasmshnila: ,. In spet Je prešla ,.. PRILIKA VIDETI WAUKEE. MIL- V nedeljo 80. avgusU bo Chicago k NorthweaUrn ielezniška družba imela zopet posebni vlak po znižani ceni v Milwaukeo sa |2XK) tja in nazaj. Posebni vlak zapuati Chicago A NorthweaUrn poaUjo na Madlson ulici ob 7:26 A. M. (stari čas) in nazaj pusti Milwaukee ob 6:30 zvečer. Oni, ki so se Že vozili na ns-šlh (»osebnih viških v Um poletju ao se posebno zadovoljno Izrazili 0 veselju, kl so gs vlili. Zapustivšl Chicago ob prijetnem jutranjem času, dve-urna kot vae druge, bolestna ln trpe-j kri|JI|||l vol||J|l *ikeškl ln se- Če. Zbal ssm ae, ne za vaa, temveč za srlie, da za sebe, in — sem odšel!" "Vi se norčuJeU. vj, najsrečnejši čk>vek!" "Nedvimino aem srečen, f zalo srečen I Toda navada v arsčl u-tsgne zs vesti v strast. Bffe Je lojno dejanj, ln — za nekaj čaaa — asm se izogibal." "A zato?" ' "PoUgoma se Je spet vse uredilo! Vaše oči eo sijale tako či- "Ubogi KiedlJ! Ničesar na sto, Uko daljno in hllzo obenem ve o tem in »«rnp »treljs avojo! da rt* mnogo pripomogli k mo divjačino. Divim tastnsjše žena!" "Ne mučiU ms!" "O. ee vam. naj- urnirjsnju. Rs ate dfjall ds ae vam nI šs riJkder razodel Zmotili ste se. Glejte, tu je moje Izpoved, dasi verno jezerski ohall preko lepih niMat, severno do Milwaukeeje. | Je neksj izvrstnega kar vam še kl *u* (losebej nudi Cream Clty aam. Med drugimi važnimi atvarmi, Mllwsukee ima veliki uJblogičnl vri. kl se da primerjati edino Is z nalim Lincoln vrtom; potom je Layton Art Gallery, ki ima mnogo raznovrstnih krasnih artističnih slik na raz|M>lago; Public Muaeum, ae vam goto izpU-ča iti pogMatl, končno vožnja v mestu Milwsuks<* po krasnih Boulevard ulkah, daj« priliko o-pravkar hlskovaku dohiti v t U krasnega sosednega mesta na severu. (Adv.) «0, aaj nisem tako hudo mi- j Je Is Is pretekloatl. »lilet V moji starosti je vsekal Oba sU umolknila. _—_ Felidjan: Pregled«! je puško, jo skrbno nabasal ter se samozavestno napotil naprej. Stopil je v prvi aneg. Prav malo g« je bilo in kamor je stopil, se je poznal korak, kajti pod snegom je bila sama mehka razmočena prst. Pri vsakem koraku se je nabrala na čevljih velika snežena gruda, da jo je težko vzdignil. Pot je bila težavnejša. kakor je mialil spočetka, včasih mu je spodrsnilo na mehkem blatu, da je komaj ohranil ravnotežje in le s težavo si je priboril pot do pastirske bajte. Bajta je bila prazna in odprta na s teža j. Na ognjiiču so ležala nedogorela, ožgana polena. Vse police so bile prazne, kajti pastirji so poskrili vso posodo, predno so odgnsli živino v dolino. Peter je snedel grižljaj kruha, da se je malo okrepčal, potem je žel na stan in čakal... Sneg na vrhovih je gorel v soinčnem svitu; iz dolin se je ka- dila megla. Za gorami nekje je vstajalo soinee, delalo se je najlepše jutro. 8krit med gostimi vejami borovja je čakal na divjo čredo. Gledal je mrko v svet pred seboj in napeto poslušal. Čez steno, ki se je dvigala tik pred njim v nebo, je včasih padal kamen; počilo je, ie enkrat, dvakrat in zopet je zavladala tišina. S strmega pobočja je zdrsnila semin-tja skoro brez i uma plast snega. Začelo ga~je zebsti in začutil je mokroto pod nogami. Spoznal je, da je premalo pripravljen za tako vreme. Za trenotek se je vdal premišljevanju, pozabil je, da čaka s puško v roki, a že prihodnji hip se je streznil in se z željnim pogledom ozrl na vse strani. Nikjer pa se ni zganilo niti najvnanje. Naenkrat je prešinil oster žvižg ozračje; Peter je krepko prijel za puško in jo prialonil na lice. Cez steno de je pridrvila čreda divjih koz in se spustila v rzoBV VJf skalnati žleb. Pet ali šest jih je bilo; čez par trenotkov pa sta se na robu pokazali le dve ia se za ostalimi pognali v dolino. Kamenje se je rušilo za njima. V velikanskih divjih skokih so frčale skale in kadar so zadele ob stf-no, so se razbile na tisoč kosov. Petru je zaigralo srce, kajti Čreda je prihajala vedno bližje, naravnost proti njemu. Ker je pihala nasprotna sapa, žival ni čutila nobene nevarnosti. Lep di v ji kozel je obetal komaj za streljsj pred njim. Nov žvižg je preiinil ozrsčje in tisti hip je Peter sprožil in skočil pokonci. Kozel je padel, čreda pa se je izgubila v divjem begu po bližnjem krmičevju. Peter je prijel za lovski nož in planil v dir. A tedaj se mu je noga udrla v sneg in v .trenotku je tičal do pasu v zametu. Noge so se mu zapletle v grmičevje, kl je ležalo skrito pod sneženo odejo. Po vsem telesu je začutil vročino, ki se mu je kakor utrujenost razlila po vseh udih. Zshotelo se mu je, da bi obstal in počakal MED VLAD JE SOCIALEN ROMAN. Spisal Ježe Pahor. (Dsljs.) Ono tajno, boleče čuvstvo kakor da je človek v ječi, iz katere nI rešitve t Ono sovraštvo, ki je zrastio kar samo! In končno: ono silno hrepenenje po ljubezni, ona željah ki je nI mogoče umeti ln ne premagovati I Ah, ali morete vi to razumeti? Nikdar ne t Samo me poznamo to muko, le me blodimo in iščemo, dokler nss ne utrudi do smrti! Glas ji je drhtel, težko se je premagovala, ko je govorila. — Saj je naša usoda Ista! — je odgovoril razvneto Slak, a se je sam ustrašil svojega hladu. Kakor nevede je zaplete) svoje prste med prste Grudnovke in jih stisnil. — Kaj ne, da ne razumeš? — je povzela strsstno. — Hladen ostajsš, kakor bi ti povedala vsakdanjo novico 1 — Ni res! — je ugovarjal in stiskal roko. — žališ me. kako bl mogel biti tak hinavec I Vse rszumen, zakaj bl ne razumel? Zardel je. Videl je, da ga U mlada žena ljubi, ne da bi ga vprašala po preteklosti, videl je, da se izpostavljs največji nevarnosti radi čuvstva, rsdl katerega je bila v življenju prevarana. 4 Z ulice se je začul ropot voza in govorjenje ljudi. Grudnovke je posluhntla in hotela vstati. — Kaj ti je? — je vzkliknil mladi mož pritajeno in jo zadržal na divanu. — Kakor na begu se mi zdiš, saj ni nikogkr, ds bi aaju motili AU misliš, da bl mi ne bilo hudo, ko bi zdaj odšla? — Govoriš iskreno? — je vprašala naglo. — Is vsega srca! Slsk nI lagal, saj ni imel nikjer pravega prijatelja. Se med veseljaki je včasi zsčutil, k sko je sam ln kako gs gledajo skrivaj z zavid-nim očesom, ker Ima več sreče kot oni. Doma se navadno ni rasgovarjal o drugem kot o vsakdanjih opravUlh In dnevnih dogodkih, zato se je tudi tako zagrizel v politične vesti, da se je mnogokrat bal, ni 11 kje kaj preveč zinil. Tudi ga je neprestano preganjala misel, da povsod preži za njim ono dekle, ki se ga ni mogel otresti ln ki ni čutil do njega nikake sorodnosti, pač pa že nejaano sovraštvo. — In kaj Gruden? — je hkrati vprašal, kakor mu je nenadno prišla misel. — V svoje uradne posle Je zarit kakor vedno 1 — Ne, vprašal sem . . . Slak ni končal, negotovo je gledal gospo. — Kako z menoj ? Mrzel, dan za dnem bolj. !n tebe sumniči in te sovraži, vsaj od takrat, ko sem prišla z letovišča! Ali naj ti pravim, da trpim? O, zna mučiti, zna! Bolestno se ji je spremenil obraz in nepremično je zrla skozi svetlo okno nekam daleč, kjer se je nad zelenonivim pogorjem odpiralo modro obnebje. Mladi mož je molčal, hkrati se mu je nagnetlo vprašanj, ki o njih doslej ni mislil. — Naj te nič ne ukrbi I — je rekel po kratkem premolku, toplo, U njenega smehljaja. -- Tako mi je danes, ds bi kar jokala! Vse jutro se nisem mogla pomiriti. Zbegalo me je, ponoči sem sanjala, da Igo umira! — Pa je zdrav? — je vprašal Slak. — Ce le nisi prasnovema! Ali naj imajo sanje kak liomen ? — Imajo ga! — je odgovorila Uho. — Predsodki! — J« dejal živahno In Jo naglo poljubil. Zakopal je roko v njene dehteče lase in spet ga je prevzemala strast Tesno Je pri vil k sebi njeno krepke telo In obraz se mu Je pre vrgel. v obras naaladn« aatirja. Strastno je začel polju bo vati a svojimi močnimi ustnicami ajene vroča Toda Grudnovke je ostala trezna, videla je Slakov plamen in se plašna sprožila kvišku. je le pozno? — je vpralita aagiO osuplega moža. Pogledal je uro in povedal. — čas je, iti moram! Zadrževal jo je, razočaran in začuden, ne da bi jo mogel razumeti. Ali se kesa? — se je vprašal, ko sa je na-pravijala pred zrcalom. — Kdo asj jo ume! Se je bila tukaj, a že je Slaka objela samota, da si je sam ni mogel razložiti. — Ostani! — je prosil mehko in jo prijel za roke. — Kam bežiš? — V kratkem se vidiva! — Tako samoten sem! — je dejal tiho in brez laž!. Stal je sredi sobe, poparjen in žalosten. — V sredo! — je rekla. — Prav? Odlla je in Slak je stopU k oknu. Sentimentaleh sem! — se je zdramil iz za- mišljenja. — Premalo druščine imam, odtod tako razpoloženje! In kaj vse to pomeni, vse to njeno obnašanje? ' , .„ u Razočaran in oemeien je zrl na ulico. .< 8. . t Odkar je sinček poboleval, je mučila Grudnovko težka misel, da oetane nekega dne bnez ljubljenega otroka. Vlaste ni mogla, že radi tega ne, ker jo je preveč spominjala Grudna, saj mu j« bila podobna v obrazu, v telesu, df, še glas je imela njegqy. Tudi jo je oče vzgajal poslednja čase popolnoma sam, da se ga je tem bolj okl«nlla. Toda Igo je slabel in čimbolj je pešal, t«m teže je bilo materi. Kolikokrat je odbila polnoč, ko je še vedno poslušala, skrbno, napeto, kako diha, ko j« še mislila, kako bi ga rešUa! Cim več Je razmišljala, tem bolj je bežal spanec. A Če Je naposled vendar zdtisnita oči, je Jbilo spanje nemirno, mučno od težldh sanj in trudne groze. Vsa srečna je bila, ko se je po noči zbudila ln spoznala, da so le sanje vse blodne, trudno slik«. ( In vendar sta najini poti daleč narazen, se je takrat spomnila, tako daleč, da ne prideta več skupaj! Strmelo je v temno, iz globoke noči je zrlo vanjo vprašanje, veliko, resno: A ksj potem, ko se pretrže? Kaj potem? Ni si vedela odgovora. C« ostaneš sama? Ce sin umre? ^ Iz teme Je vpraševalo nestrpneje, s tišjim, globljim glasom, da jo je stresalo. Nemirno je dihal sinko v mali postelji za pregrajo v kotu, in kadar se Je zganU, Je mati prisluškovala. Ali Jo bo klical? Proail, naj mu pomaga? Ali bo tožil o bolečinah? Jasno jI je postalo. Odkar je Igo zbolel, od tedaj ni več mirnega dne v rodbini. Posebno ne od takrat, ko je stopU čez prag oni starec zdravnik, ki jo je obdolžil! Toda Jeli bila res njena krivda? Ali naj vso svojo mladost, vso lepoto žrtvuje otrokom? Naj se zapre med štiri stene, naj ždl v zaporu leta in leta? Da ji v skrbeh in samozatajevanju osi ve lasje!? Da uvene kakor samoten, zavržen cvet!? Kdo more to sahtevati od nje? Toliko lepih sabav je bilo tedaj v meatu in tudi služba nje moža je zahtevala, da je šla v družbo. Potem pa vsa znanja! Saj bi ji samerill, ko bi ne prUUa! Največkrat Je Ua seveds že rsdi zabave ssme. Doma jo je morU dolgčas, tembolj, ker Je otroka izročila služkinjam. In knjige same naposled tudi utrudijo! Mož je imel itak vedno le svoje službene stvari, s katerimi jo je zabaval. Razlagal in razpredal jih je na dolgo, njej pa se je zehalo in njegova službena goreč-noet jI je postala zoprna in smelns. Niti poslušala al. — Kako je bilo to? — je nenadno vprašala, ko je nekaj zaaljalo iz povodnji razlag! — Kam sl pisal? On pa se je vsnevoljil In samrmral : — Saj sploh nič ne ališiš! Kaj bl ti pra-Ml! • Pa tudi sicer ni bilo razpravljanj« ž njim zabavno, ker Je po navadi tehtal beeede kakor zlato ln povrhu še pezil, de Je vseko stvar po-vedal dovolj umetno In zaokroženo. V«lno j« tičal sa nekakim uradnim plotom. In če bi ee nekoliko naravne je razmahnil, bi bil trdno pre-pričaa, da je hudo Ikodoval svojemu in ugledu svojega stanu. Zato tudi ni imel prijateljev — službenih. (Dalje prihodnjič.)' trenotek, samo da bi si le malo odpočil. Tudi na nogi je začutU bolečino. Ali misel na ustreljeno žival ga ni pustila, a skrajnim naporom se je pognal iz zameta. Ko mu je noga stopila zopet na trda tla, se Je globoko oddahnil Tedaj Je ^prožil veter nekje v vrhu plaz snega, da je votlo za-grmelo. In soinee je prikukalo na ledeni sneg, da se mu je zableščalo v očeh. Tako žalostno soinee je bilo, nič pravega sija ni bilo v njem. Peter je zagledal v dolinici krvavo sled; krvavo rdeče vdolbine, semintja cela rdeča ploskev posuta z dlako, vse je kazalo, da je žival nevarno ranjena in da kmalu obleži na snegu. "Skoda strela, če bi bU brez nič . . ." je pomislil Peter in se napotil za sledom. Pazno je motril vsako stopinjo, čustvo zadovoljstva ga je prevzelo. Nič ni pomislil, da pelje morda sled v nevarne strmine ali jarke, kjer se prožijo vsak hip sneženi in kameneni plazovi. Nobene reči mu ni bilo mar, kozlovo brado in kožo je hotel dobiti za vsako ceno, in če bi mu bUo sto lovcev za petariH, v tem trenotku bi se ne obrnil in ne zbežal. Cez nekaj časa se je ustavU in poti ki se mu Je i#t»l načelu. > 4iTrda bo," je izpregovorfl sam pri sebi in se zazrl v strmino, ki je postajala vedno hujša. Sled se je vila v smeri proti strmi gorski steni, kjer so še poleti ležali velikanski sneženi plazovi. Sedaj je šlo na levo, sedaj na desno, a zmerom višje proti sltal-obronkom, ki so padali sko-vpično. Čudna luč je lila sive strmine; raz katere je zdrdala vsaka snežinka. "Rajši ne vem kaj, kakor da bi pustil ..." se je ohrabril. "Danes jih ne dobim več na spregled, jim je že po smodniku zadišalo . .." In zopet se mu je drlo do kolen, ko se je globoko sklonil in se pognal kvišku. A komaj se je o-prostU, že je tičal do pasu v snegu. Tedaj se ga je lotila silna strast, ki ga je tirala naprej vedno višje in v vedno globlje snežene plasti. Ko je za trenotek obstal, si je domislil, da je dan dolg ln lotilo se* ga je nekaj kakor skrit strah. naslonil sS je na veliko skalo, ki je gledala iz snega. Na rdeče strnjene kapljice je obrnU oči in v mislih so mu začeli vstajati dvomi, da bi se mu posrečilo dobiti ustreljeno Žival. Soinee je stalo že visoko, a pota je bilo komaj par metrov pod njim. Prav rahlo se je vprašal, ali bi se ne bilo bolje vrniti? Toda Ie trenot-na je bUa ta misel. Ko se je zagledal zopet v rdečo sled in videl da se je malo nad njim sneg sesedel in da je obrobljen s krvjo, so ga minuli vsi pomisleki. "Težko je zadet; padel je in daleč ni več ..." je sklenU. Vzdignil je nogo s težavo in spolzela mu je zopet v sneg z občutkom* da pod njo ni nobenega dna. Sedaj se je udrla že Čez koleno, zadela je ob nekaj trdega in še vedno polzi v globino . Vse telo se je nagnilo, glava je že Čisto nsd snegom, le zadnja noga še tiči zadaj globoko v snegu, po vsem telesu je strepetal, vse moči so delale, a nemogoče! Celo je zadelo ob* sneg, močan sunek je prešinil vse ude, — tinti hip se je pogreznil v sneženi moki. Začutil je bolečino na glavi, kajti zadel je s temenom ob kamen. "Božja pomoč, kam sem zašel?" mu je spolzelo iz ust. Vse moči so ga nenadoma zapustile in obležal je brez misli... V vrhovih je završalo, čez sedlo je zapiska! veter in se sunkoma razlil po dolini. Cez par mi nut je odprl oči. Visoko nad njim je plavala siva megla, ki jo je s strašno brzino podil vihar. Zazdelo se mu je, da je začul človeške glasove, kakor daljni jok se je ališalo; zopet se mu je zazdelo, da sliši pasje lajanje. A ko je tenko poslušal, je slišal le bučanje vetra v vrheh. Počasi si j« pomagal kvišku in sedel na sneg. Z rokami si je podprl glavo, zamižal je in počival. Toda že čez par trenotkov Je trudno vstal, se sklonU na-l»ej, da so mu segale roke skoro v sneg in pričel se je boriti znova s snegom. Kamenit izraz v obrazu je pričal o »finih mukah in nepremagljivi trmasti volji. Sel je naprej, korak za korakom v negotovost, in za vsak korak je bilo že premalo moči; komaj Je vstal, že je vnovič pel. Vmes •e je sunkoma zaganjal veter, hi se je polegel le sa hip, da je m m potem toliko hujše zadivjaL Močan sunek mu je odnesel kučmo z glave, da je zaplesala po zrakfi in je zdrčala po snegu. Videl je še črno piko, ki se je kotalila proti dolini, a naenkrat je izginila tudi ta. Sivi les je so zavalovali v vetru; kakor bi ga oblil z mrzlo vodo mu je bilo. "Ali ga zmagam . . .?" se je vprašal, v oči pa se mu je naselila zona. Vrglo ga je zopet in počival je sedeč na snegu. Iz malhe je potegnil steklenko žganj ice, da bi se okrepčal in videl je v steklu samega sebe, svoj obraz, ki se je skrivsl daleč za steklom. Toda videl je le s telesnimi očmi, misel se ni več pokorila Čutu. Slabost ga je stresla in izpustil je steklenico iz premrlih rok, da se je žganje razlUo in je zadišalo po njem. Brez zavesti je dejal sam pri sebi: "Žganje sem razlil." ZganU se je in se skušal zopet vzdigniti za par korakov. S trudom in naporom, z nadnaravno močjo ter že brez sape je zasledoval rdeča znamenja strjen« krvi, In kakor bi mignil, je začelo lesti soinee na drugo stran. Ker je bik) bledo in brez moči, ga niti ni opazU in ure je smatral za minute ... —Okrog poludne je obtičala v je trn "Samo zaspati ae . » ^ dejal in pogledal naokroe i* Ijil je debelo oči, kajti č^o^ Ml Je, kje je; nič več m Z kam in zakaj .. . jLSi "Izgubil sem se . . no pomislil. ~ Zdajci aejg pognal vH vso silo in v megli je počilo, k kor bi se gora prelomila Odn* se je odbil od štirih sten je zabrizgal glas skozi oblak Z čelo je šumeti, vršati, grmeti grom je postajal čimdalje rno nejši in zopet je počilo vmes u kor strel puške, enkrat, dr. krat . . . milljonkrat, brez ur nehanja, brez počitka, kar a prej in naprej ... "Plaz je kamenje sprožil je še pomislU Peter, potem ps' izgubil zavest. Kmalu nato, ko je potu, plaz, so mu zmrznile potne srai na čelu in .licih in okoli siv mrtvih oči se je nabralo ivje. vrhu nad sedlom meglica; čeprav je trgal veter kose od nje, je vendar ni mogel vzeti s seboj. Trdovratno se je tiščala olede-nelih skal in tako malo je je bilo, da je niao mogle videti utrujene oči. KmaliPpopoludne pa se je naenkrat stemnilo nad njim, da se je začudU ln se ozrl proti vrhu. Toda vrha ni videl nikjer, in čez sedlo se je valtyo megleno morje, ki se je nižalo vedno bolj in bolj. Predno se je dobro zavedel, mu je leglo mokro na prsi. Prestrašil se je in hotel je podvojiti svoje moči. Ali nenadoma mu jih je zmanjkalo popolnoma. Začutil je, kako mu polagoma drevene roke, da leg%~ne-kaj težkega v noge. Prsi mu je hotela utisniti megla in začel je loviti sapo. Nekaj ga je zbodlo pri srcu. Obstal je, kakor je bil, čez kolena v snegu; stal je nekaj trenotkov in padel. Puška mu je zdrknila iz rok. Ležal je ugreznjen v snegu, o-koli ga je obdajala sama megla, kl jo je podU vihar s silno močjo. Jasno se je zavedal vsega, samo tega ni mogel pojmiti, kaj se je zgodilo z njim? Nobena želja in nobena volja ni več vstala v njem, da bi se vzdignil in šel nazaj ali naprej . . . Kakor bi bU na varnem, na gorkem, doma na peči in bi kadil pipo: nobene akr-bi, nič zavesti, da bi se mu moglo kaj zgoditi. Mirno je ležal in nI čutU ne mraza ne mokrote, samo nekaj, kakor bi hotel zaspati 28. AVGUSTI CEMU PLAČEVATI V*8< KO STANARINO? - H • $800.00 Vam začetno oretkrbi « dom. Aker semlje, kjer lahko r** kokoši la zelenjavo dom«, dobiti . $495.00. .$76.00 plačate takoj, 0si na mesečna odplačila po $6 00 I vrstna transportacija. Kupit« 'ta la podvjjiU ali pošetvorite v»* ■^JSlP®* Pri: R. Halbiai Sbirtdan Bd., Chicago, IIL 651 (Adv.) DA SKUHAS DOBRO P yOfPlSlPONASB PRODUKTE. imamo v, zalogi slsd. hmelj, th* la vss drag« potrebščine. Potk* in ss prepričajte, da j« doma pri M kuhani vedno lo aajboljii in n«h nejši. ™ Grooerijam, aladčičarjem ln v p dajalne ielesntne damo primeriš a pest pri vočjlh naročilih. Pilit« , informacij« aa: FRANK OGLAR, S4S1 Soperler Areno«. ClereUai, ( Severa'8 Skin Soap Idealno, fino ln čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno za kopanja otrok In malčkov. Vsaki dan rabit« Severa'8v Antisepsol grla in izpiranj« u«; lu. ohranite zob« in utrdi zop«mo upo in drži ustno votlino v zdrartm •tanga Coaa SS in SO oešov. V\ t SI V t: HA C 0. C F U A H H A »M D S, IOVVA j Tiskarna S. N. P. J. j sprejem vsa v tiskarsko | obrt spadajoča dela. IS Tlaka vabila U veselice In shode, viritnice, ■ časnike, knjige, koledarje, letake Itd. t sloven- J skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, i angleškem jeziku ln drugih. ' i0rstv0 tiskarne apelira m članstvo s. i. p. l, m riskohne naroča v svoji 1SS CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po Infomadje na našle*: &N. P. J. Prlnterj, 2657-M South Lairadale Armn* Chicago, m. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.