V dvanajsto leto ! Preljubi prijatelji, drage prijateljice! Nihče me ni klical ali vabil, naj govorim do Vas svojo preprosto besedo. Oglašam se sam, ker se mi zdi to potrebno, da čujete tudi glas tlstega, ki mu napravlja Zvonček presrčno veselje. Posrečilo se mi je, da sem pokukal v tniznico Zvončkovega urednika. Joj, koliko lepih stvari sem vldel tamkaj! Vse so pa pripravljene, da nam napolnijo letošnji Zvonček.'Povesti sem videl tamkaj, krajše in daljše, potem pravljice, basni, gledališke igre, več poučnih spisov itd. Pa vsega Vam nečem povedati, potem bi ne bilo Vašega presenečenja. Da, in pa obilico lepih slik sem videl, pa tudi'uganke, rebu.se, uglasbene pesmi je izvohal moj radovedni nos. Gospod Doropoljski pa ima cel kup pisern, kijim pridno piše odgovore. Satno to ga malo jezi, ker ne more vseh prlobčiti naenkrat, kakor bl rad sam, pa tudi mi bi to rajši vi-deli! Ampak Zvonček ima premalo prostora. In sedaj se obračam do Vas, preljubi tnoji prijatelji in drage prijateljice! Mi vsi vetno, koliko izda naša beseda pri naših dobrih starših. Treba je prositi in moledovatl kar naprej. Če se takoj danes ne omehča srce, pa se jutri, in oče ali mamica] seže v šep pa odšteje 5 kron — in glejte, Zvonček je naš! Zato pa le prosimo, da se .'""s^s- nas kar več zbere okrog prelju- -^jf^L /\ bega Zvončka. Mi bomo s svojo j/^* $s 1 ¦? naročnino plačevali stroške, onpa J rfi& i'f\ /~^\J ^0 ved-no v tepi °blekl in z bo- * y45j /^0**iyT šat° vsebino obilo vračal naše FL ^Ti* *• 'ti izdatke. Prav resnoVam kličem: SLS^7. '• # *J Na delo za naš Ust! VTii ' ' 0 »*'JfiS Mislitn, da Vam nisent po- py'00m9tfij\ zabil ničesar povedati. Satno to \*J*lAs^»V< naJ ^e Povem> da si bom natan- il^K^r* f ' /|\ ko ogledal tiste, ki stopijo v naš t*\t' ' i * l«\ krog: tni vsi skupaj se hočemo f Ofc" * lj|» ' \\ združiti v ponosno četo zavednih f *\i * * \ M mladih Slovencev in Slovenk! dRT}Cl /^* t • •/ M Bratsko Vas pozdravlja Vaš fe*W W(^ Vladimir Vlašek,