Leto Tli
V Celjn, dne 11. julija 1912,
št* 28.
Ichaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, rpraSanja itd.) je poMljati nt naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije io poštnine proste. — Uredništvo; Dolgo polje itov. 1.
»Narodni LUt" »tane ca oelo leto 4 K, ca pol leta 8 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage deiele na leto 5 E 60 vin. Narofinina h plaCuje vnaprej. — Posamezna itevllka stana 10 vin.
Oglaai ae raSanajo po 18 vinarjev ena petlt vnta. — Pri večkratnih objavah cnaten popmt p« dogovora. PrifteJ; bine ta oglase je plaCevati po požtl na «Mlov: „K»r«dni List" v Celjn.
Nova vojaška postava.
Cesar je torej že potrdil novo postavo, ki sta jo sklenila avstrijski in ogrski državni zbor glede armade: brambno reformo. Poslanski zbornici obeh držav sta odobrjli vladno predlogo kar čez drn in strn brez ozira na ljudske, posebej brez ozira na kmečke koristi. Tudi paši slovenski klerikalni poslanci, ki se ob vsaki priliki bijejo na prsi, kako zastopajo kmečke koristi, so brez vsakega ugovora glasovali za vladno predlogo. Nekateri klerikalni listi so predlogo celo hvalili in pisali, da bodp največ koristi od nove postave imeli kmečki sinovi, ker se uvede dveletna vojaška služba. Zato si poglejmo veliko »dobroto« nove postave.
Že lansko Ipto meseca man;a, kot so se Culi prvi glasovi o vladinem načrtu ža novo postavo, šitio mi v »Nar. Listu« o stvari med drugim pisali sledeče:
»Reforpia brambnega zakona, kakoršno pripravlja vojaška uprava, ne more prinesti niti sp)pš-g? niti enake državljanske dpjžnosti. Voj^škj* služba je že po svoji narayi taka, da doseže le one, ki sp telesno sposobpi jo opravljati. Vojska zahteva zdrav, odporen organizem. Že danes, v sedanjem stanju vojaške organizacije, vidimo, da vojašiadolžnost zadene najbolj kmečko ljudstvo. So celi polki, ki z malifiji izjemami rekru-tirajo vse svoje moštvo iz zdravih kmečkih fantov. Kdor ne pozna tega iz lastne izkušnje, naj le poide ob P^i priliki kontrolirat k posameznim nabornim komisijam številke tistih, ki jih »vzar mejo«. Le pogledati je treba k nabornim komisijam, k« imajo opraviti s fanti iz mest. Komaj 1 do 2% jih povprečno vzamejo. A glejmo po krajih na deželi. Iz krajev z mogočno industrij? (rudnifci, plavži itd.) ni skoro novinca, ki bi ne bif po poklicu kmetovalec ali obrtnik na deželi. Dejstvo, d& velikansko večino vsakoletnega rer krutnega kontingenta daje baš kmečko prebivalstvo, najbolj bridko čutijo kmetovalci sami in obrtniki na deželi, oziroma njihove družine.
Naborne razmere so torej za kmečko ljudstvo y sedanjem ppložaju slabe. A če bi se uvedel brambnl zakon, kakoršnega si predstavlja vojaška uprava, W se te razmere de poslabšale. Dozdaj vsaj del kmečkih nabornikov po osemtedenski vojaški vežbi pojde v nadomestno rezervo- Tudi to bi s« $ tem nehalo. Zdravi kmečki fantje hi naj s številom 60.000 ^saJ^o leto dopolnjevali armado na stanj*, katero ahteva vojaška uprava — pri tem bi pa »jih yeHk del Ml oropan dobrot dveletne vojaške službe- Kajti pp izjavi vojnega ministra bi Valjala dv«l«tna vojaška služba samo za pej&tvo, pijonirje, trdnjavskf topniforje tpri poljskem topništvu samo' za moštvo, ki ima opravka $ topovi), za oskrbovalne in druge pehotne oddelke. ^onje ništvo I« ježno topničarstvo M še nadalje Imelo priletno vojaško službo.
To pomeni oškodovanje kmetijstva in obrti na deželi na celi črti. izdatke za vojsko hoče vojaška uprava neprimerno zvišati. Nova bremena zadenejo kmečko prebivalstva mnogo hujše nego mesta. Ker na prvi pogled je očividno, da vojna uprava stremi s svojimi reformnimi načrti za tem, v prvi vrsti iti na roko industriji. A pla&je naj |o še nadalje kmečko prebivalstvo * svojimi zdravimi telesi. Ker ne le da bi krnska mladina dala Ogromno večipp onega za 60.000 večjega kontin
genta vsako leto, ampak kot konjeniki in ježni topničarji bi služili kmečki fantje še nadalje tri leta. Taka »olajšava« pač ne pomeni enakosti in pravičnosti vojaške dolžnosti.
Zato o reformi brambnega zakona pod takimi pogoji na škodo kmečkega prebivalstva ne more biti niti govora. Kmečko ljudstvo hoče reformo in jo zahteva. A taka reforma ne sme pomeniti zanj dalekosežnega poslabšanja — ampak le splošno In v resnici enako vojaško dolžnost za vse državljane".
Tako smo pisaji pred s|coro poldrugim letom, ln kaj nam je nova vojaška postava prinesla? Poglejmo:
Zvišanje rekrutnega kontingenta
?a krog 60.000 mož. Sedaj sta dajali obe državni polovici skupaj 103.000 novincev. Letos jih bo trebalo dati 136.000, L 1913 pa 154.000 in od leta }914 naprej do 1.1924 vsako leto 159.500. Kdo bo tu trpel ? Kmečko prebivalstvo, ki bo ta »več« moralo žrtvovati dve- do triletnemu vojaškemu službovanju, dočim so taki fantje doslej v nadomestni rezervi služili po 8 tednov. Delavcev na kmetih nj, draginja je vedno večja, treba je gledati, da vsak član rodbine nekaj zasluži Tu pa pridejo takozvani »ljudski« poslanci in mirne duše glasujejo za tako velikansko povišanje števila rekrotov. Pa »zavedni« volilci bodo tudi našim klerikalnim poslancem to izdajstvo kmečkih koristi »v božjo voljo pdani* odpustili!
Dveletna služba.
Razmeroma malo bo tako srečnih, da bodo služili samo dve teti. Vsi konjeniki in poljski topničarji, pri drugih četah pa 15.000 navadnih (»manj izvežbanih«, kakor je rekel minister Georgif) vojakov in 15.000 podčastnikov ostane po končanem drugem službenem letu še v vojašnici.
Kdor postane pri pešpolkih podčastnik, bo moral služiti tri leta. Kdo se bo še potegoval za šaržo »gospoda kaprola« ? Nobeden. Doslej jedilo med kmečkimi fanti polno podčastnikov; odslej se bodo bali avanzirati, da ne bo trebalo služiti tri leta. Pa tudi če ne bo avanziral, je še veliko vprašanje, če pojde domov po 2 letih vojaške Službe. 15.000 navadnih vpjakov o$tape še tretje leto v kasarni. Stotniki bodo določali po svoji volji, kateri ostanejo, kateri, pojdejo domov- Sedaj ne bo vedel vojak, ali naj bo priden, da pojde domcnrpo, % }etjb» naj	|*:Jh ga
gotoveje izpustih, kajti odvisne bo vse, od yolj? stotnikov. Z& nekako kazensko leto bo smatral vojak tretje službeno leto. Tfo bo lepa »dveletna« vqjaška služba. I^t za tako postavo sp mirne auše glasovali tu^i slovenski klerikalci.
Mornarska vojaška služba
bfi trajala tudi Še pp p^l postavi \ leta. Ker zadene to težko breme tudi brate Slovence ip Hrvate v Pnmprjih, spregovorimo tu^i p, J*m par besed. Hudo so udarjerie z hpvp po^vpprjmprs.ke dežele, isto ffevfktjk r#gjjf jjgffi ^ t«?« pa dati za 30% vjgj sip$v k vojakorp t?r prispevati Še v obliki daykoy z,ppet «f£ k vzdrževanj^ vojaštva, to je težko, pretežko &eme za revne primorske dežele-
Dalmacija in Primorie daieio skoio vse na
za mornarsko službo, ln yendar so štiri desetine častnikov in podčastnikov pri mornarja prav iz dežel, ki so daleč od morja, takp z Avstrijskega? s Češkega, Ogrskega in Galicije, Jugoslovanov in Lahov, Primorcev, je le jedna petina. Če so pl$T ninski Nemci ali sinovi madžarske Puste dobri pomorski častniki in podčastniki, ali bi pe mogli biti tudi dobri prostaki? In na drugi strani: če sp Primorci lahko dobri pomorščaki, ali pisp ravnp-tako lahko dobri podčastniki in Častniki ? palma-tinski poslanec Tresič se je resno trudil, naj bi se na eni strani znižala službena doba pri mornarici na tri leta in naj bi se okrožje za jemanje novincev za mornarico raztegnilo na celo državb; a vlada je zahtevala, da se mora postava sprejeti, kakoršna je, in »ljudski« zastopniki so prikimali.
To so »dobrote« nove postave na eni strani. Poglejmo še drugo stran medalje! Tam pa vidimo z velikimi črkami zapisano grozepolno število: 860 miljonov kron, katere bo stala ta »preosnova« armade. Takoj sedaj bo trebalo davkoplačevalcem šteti za 75 miljonov K več ko doslej, pozneje pa skozi 12 let vsako leto za okroglo 65 miljonov kron več. Na dve strani bo torej krvavelo kmečko in delavsko ljudstvo: na eni strani večji krvni davek v obliki velikanskega večjega Števila novincev, na drugi strani pa ogromni novi davki v denarju. In za Je »►dobrote* ljudstvu so t velikim navdušenjem glasovali tudi naši klerikalni poslanci.
Obrtniška posredovalnica za Spodnji Štajer.
Slovenski obrtniki na Štajerkem smo zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čimpreje odpomore, se je na L slovenskem obrtnem shodu v Celju sklenilo, tozadevne posle začasno poveriti „Občesloyensk$» mu obrtnemu društvu v Celju". Društvo, je S posredovanjem že pričelo in je moralo posebe nastaviti pomožno pisarniško moč, ker društvene vodstvo ne more samo izvrševati obilnih poslov, ki jih ziahteva taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se delpje z vso tesnobe na uresair čenje obrtne organizacije ip na izvršitev sklepov, storjenih na obrtnem shodu dne 27. maja 1912, Zatorej se podpisano ;vq obrača do vseh obrtnih zadrug, kakor tudi do posameznih mojstrov obrtnikov, da se v sjnčajn potrebe posdn^tt-jejo naše »psredovatoice, ki jim bo preskrbela naslove sterišev ali varuhov dp^fov, kateri se želijo princi« kakeobrti. tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 vin., dočim opravlja po-sre(M>yal#a TM nojfo	priglasitev
ML M uk,. brezpiafim pogajaj mtf staral m mpj^ posredovalnica pg temveč se morajo p---^iflbe L t, d, dogovor^ ruhi bodočega učenca, vplnico se morejo v^iti Te Mp pisma nasloviti sledeče: r?osre4pvalniea y(»venskega obr^ega dr^a v jamo še, da n^a ppsred^U»ica m samo za Spodnji Stajfr, temv^ se na njo lahko Mppljjvo obračajo tu^i obrtniki, ip tak|, Ifj želijo dati dečke v nk. vseh ostalfb slovenskih ppkrajig.
k K % w vojalfee nt* stave, im 30 skjepii zadn« d^pi
rrr
sik^n i,; r
rrr
.-.■•Jti
fflepm tMfle na vložke knjižice ta ji|i obrestuje po (H^ q(! diie ylqge do 3ne dviga brez tsftcega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega.
Ce ste nahodni, hripavi, zasliženi in Ce težko dihate, P^llerjev flaid z znamko „EIsaflnid'. Prepričali smo se sami pri bolečinah t hrbta in prsih, v vrata, stranskih bodljajih, itd., o njegovem zdravilnem, kašelj odganjajočem, okrepilnem učinka. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tacata 8 K 60 v franko. Izdelovatelj edino lekarnar E. V. Feller v Stnbici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško).	142 b 6-6
Pogajanja med Čehi In Nemci bodo menda že ta teden ugodno končana.
T skupnih ministerskih konferencah so
bile odklonjene ogromne zahteve vojnega mini-sterstva.
Državni zbor je v svojih zadnjih sejah z neverjetno naglico rešil proračunski provizorij in nekaj drugih manjših zadev. Dne 5. t. m. je bila zadnja seja in je bilo ta dan to zasedanje zaključeno. Zasedanje se je pričelo 17. julija 1911. Zbornica je imela od takrat 105 sej, v katerih se je rešilo poleg proračunskih provizorijev le malo važnejših stvari, med temi vojaški zakoni in znane uradniške predloge. Predlogov so vložili poslanci v tem času 1263, interpelacij 2444, prošenj 1034. Razni odseki so imeli 440, pododseki 191 sej.
Češki deželni zbor bo sklican ali 20. ali 22. julija.
Bosanski deželni zbor je bil 4. julija od-goden za nedoločen čas.
Ogrsko. Vodja protivladniiu strank, Just, je odložil naslov tajnega svetovalca, ki mu ga je cesar svoj čas podelil. Nekateri sklepajo iz tega, da se pripravlja Just na odločilno borbo proti vladi, v kateri hoče uporabiti skrajna sredstva.
Srbija. Za ministerskega predsednika je imenovan dozdajni minister za notranje zadeve Marko Trifkovič.
Nemiri v Albaniji. V turški Albaniji so se začeli novi nemiri, a ne le med prebivalstvom, ampak celo med turškim vojaštvom samim. Uporniki baje zahtevajo: 1. Sultan Mohamed se odstavi, prestol zasede Jusuf Izedin-efendi; 2. razpust turške zbornice in sklicanje narodne skupščine; 3. varstvo osebne in moralne svobode oto-manskega naroda; 4. zakon, ki se vjema z običaji narodnosti države; 5. sedanji kabinet se odstavi, politični voditelji Tavid, Talaar in Halib-bej se za vedno odstranijo iz politike; 6. poravnavo sedanjih sporov med narodnostmi; 7. ohranitev sultanovih suverenskih pravic nad Albanijo; 8, nezmožni funkcijonarji mladoturškega komiteja se odstavijo in kaznujejo; 9. komite za edinost in napredek se zatre; 10. avtonomijo uprave Albanije; 11. popolnoma neomejeno svobodo.
Boji na Balkanu. Kakor poročamo že na drugem mestu, so se spodaj na Balkanu zopet začeli puntati razni narodi turške države, posebno Arnavti. Dne 9. t. m. se poroča iz Skoplja; Med turško vojsko in upornimi Arnavti je prišlo do vroče bitke pri Vučitrnu. Arnavti so se umaknili v smeri proti Mitrovici. Tu se"*je vnela nova ' bitka, ki je trajala do večera. Izgube na obeh straneh so bile velike. Najljutejši boj se je bil na Sokolici in v Bolji tiiinli. Turki niso mogli Ar-navtom do živega, dokler niso dobili na pomoč topništva. Šele pred ognjem artilerije so se Albanci umaknili. Upornikom poveljuje sam lsn bs>i* Boljetinae. Turški vojaki so do tal razdejali kulo Isa bega Boljetinca. ki so je razstrelili že 1. 1909; tudi drugim uglednim Albancem so podrli njihove kule. Isa beg Boljetinae se je s svojimi četami umaknil visoko v gore, kjer ima svoj kamnolom.
LISTEK.
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K.
(Dalje.)
»Če bi se omožila samo vsled tega, ker bi imela denar, bi bilo boljše, da se sploh ne omožim. Saj imam dvoje zdravih rok, znam delati, imam tudi voljo za dek), pa se bom že preživela. To mi bode dovolj velika dota za življenje; a druge naj imajo tisoče in tisoče, privoščim jim. Da bi c pa omožila samo radi tega, ker bi imela doto, tega ne bi hotela. Tedaj bi se zdela sama sebi le nekak pri-meček, kakor šesta žemlja za deset novčičev, katero pravzaprav vsakdo rad vzame, ali ženo Se poleg dote pa prav nerad.«
»Prosim te, hči, s katero žlico si zopet zajela svojo modrost?« se je čudila mati.
»Ah, mamica, v resnici ne vem, kako pridem do te modrosti, ali kdo mi jo je v glavo vlil«, sc nasmeje devojka, vstane, stopi k omari po svetilko, jo prižge ter primakne svoj stroj za pletenje k mizi. Tudi mati vstane, brž ko je bila svetilka prižgana, zastre obadva okna z belim čipkastim zastorom in sede k svojemu šivanju. Nastala je tišina, ki jo je motilo le škripanje zob na stroju, kateremu se je včasih pridružil še materin vzdih. Kmalu na to se začujejo pred vratmi koraki in otroški glasovi, in v sobo stopi dečko dvanajstih let z goslimi v roki, za njim pa mlajši dve deklici.
»Kje ste se dobili?« vpraša mati.
»Ravno mimo sta šle, ko sem prišel od gospoda učitelja«, prične dečko, obešajoč gosli na žebelj kraj okna.
»A kje si bil ti tako dolgo, kje imaš volno za nogavice«, vprašata mati in Tona skoro istočasno desetletno deklico.
»Nogavice so vzeli in zapisali, a volne mi niso
Po drugih vesteh pa se je napotil v Gilansko Moravo, da tudi tam izzove vstajo med Arnavti.
Vladarski sestanek. Te dni se je vršil v finskih vodah sestanek nemškega in ruskega cesarja. Sklenila sta, da bota obe državi skupno delali na vzdržanje svetovnega mira.
Na Portugalskem so monarhisti, t. j. pristaši bivšega kralja (klerikalci), zopet začeli z nemiri. Povsod so pač klerikalci tisti, ki ne morejo mirno gledati, če se država lepo razvija.
Iz vojske. 4. t. m. se je vrni pri Sidi Aliju hud boj med Turki in Italjani. Slednji so se morali umakniti. Tako poročajo turški listi. Italjanski pa pravijo, da sploh ni bilo nobenega boja. — Turški poveljnik Euver-bej je pustil vsem svojim častnikom priseči, da bodo vojsko nadaljevali, tudi če bi vlada sklenil-; z Italijo mir.
BeiežHt.
Rlbnikar oproščen. Osramočeni klerikalni ovaduhi. Ne bomo pisali slavospevov. Dejstvo samo govori več ko lepe besede. Ponovimo na kratko: Kranjski klerikalci so že dolgo iskali potov, kako bi uničili enega najdejavnejših bojevnikov proti klerikalizmu, Adolfa Ribnikarja, tržnega nadzornika v Ljubljani. Niso mu mogli do živega. Konečno so iztuhtali satanski, slovenskega imena nevredni načrt. Obdolžili so ga, da je ob priliki znanih demonstracij proti Nemcem v Ljubljani leta 1908 Ribnikar bil tisti, ki je množico hujskal. Kranjski deželni odbornik dr. Pegan je zasliševal razne priče, je navedbe teh prič, kakor s-; je pri obravnavi Izkazalo, napačno zapisoval (falzificiral!), je na podlagi tega skoval ovadbo proti Ribnikarju na državno pravdništvo, katero ovadbo je podpisal kranjskega deželnega glavarja namestnik, duhovnik dr. Lampe. Slovenec ovadi Slovenca! Človeka je sram, take ljudi še imenovati slovenske brate. Ribnikar je sedel dva mesca v preiskovalnem zaporu. Minuli četrtek in petek pa se je vršila obravnava, ki je izkazala, da je vse, kar so klerikalci v svoji ovadbi trdili, lažnivo, in sodišče je moralo Ribnikarja oprostiti. Napredna javnost je doživela sijajno zadoščenje napram klerikalnemu ovaduštvu, ki je tudi pri nas na Štajerskem že začelo poganjati popKe. Kdor je doživel 1. 1908. dogodke v Ptuju, Mariboru in Celju, bi ne mogel razumeti, da Slovenec ovadi Slovenca zavoljo dogodkov v Ljubljani, ki so bili le posledica zgornjih. Tem manj še more razumeti, da se te dogodke izrabi v to svrho, da se ubije političnega nasprotnika. Toda v naših razmerah in pri naših klerikalcih je danes vse mogoče, $aj se jim gre za tO, da, četudi z najogabnejšimi sredstvi, čim najdalje obdržijo nadvlado.
O pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora klerikalno časopisje prinaša samo vesti nemških listov, dasi gotovo dr. Korošec, ki se pogaja, ve o stvari precej več. Nam je to čisto vseeno, kako bodo končno — naj se pogajanja končajo z uspehom ali ne! — klerikalni voditelji nafarbali svoje „misleče" volilee, kajti gotovo je eno: v obeh slučajih bodo za klerikalne poslance končala pogajanja z neuspehom. Če se razbijejo,
dali, temveč naj — so mi rekli i— pride Tona sama, in da morajo nekaj ž njo govoriti.«
»Kaj hočejo vendar tebi?« se obrne mati k starejši hčerki.
»Ne bode nič posebnega«, reče Tona in se nagne nad delo.
»Drugače so vendar dajali Blaženki volno, da si si ti prihranila pot.«
»Najbrže hočejo naročiti kakšno novo vrsto nogavic«, odvrne Tona na videz raznodušno, ali na obrazu, ki je bil skrit pred materjo, se je pojavil nemir. Ravnodušen glas je pomiril mater, pa je, pogladivši najmlajšo hčerko, ki se je k njej privila, vprašala starejšo Blaženko, kje je bila tako dolgo.«
»Srečali svi gospo botro. Vprašala je naju, kako živimo. Povedala sem ji, da so nam odpovedali stanovanje, pa je naju vzela s seboj. Ni hotela, da bi ji to pravila na ulici. Dala je nama južino in buhtelne, tako dobre, kajne, Slavica?«
»Hm, in kos čokolade«, potrdi najmlajša.
»Kaj je rekla k temu, da se moramo preseliti?«
»Rekla je, da vedno pravi, da nas bo oče pripeljal na beraško palico. Kogar se ipora prositi, se ga ne sme jeziti. Rekla je, da gospoda ne bode popustila, mora popustiti oče. Ce bi, je rekla, oče poslušal in dal nas v nemško šolo, da bi ga zapisali med Nemce, pustili bi ga pri miru, in da bi bilo pri nas takoj drugače.«
Petrička klone glavo in utihne.
»In tudi jaz bi rajše šla v nemško!« se oglasi naenkrat Blaženka.
Vsi se ozro nanjo. Na vseh obrazih se je pokazalo iznenadenje, a na materinem poleg tega še
nekak plah žarek veselja, a tudi strahu. Tona preneha delati, na njenem drobnem obrazu si mogel videti samo široko odprte oči. Lep izrazit obraz dečkov, ki je ravnokar prisedel k lončičku kaše, katero si je prinesel iz peči, je zarudel čez ušesa. Skočil je in zavpit preteče na sestro:
(Dalje sledi.)
I bo to neuspeh sam na sebi, če se posrečijo, stavimo danes glavo, da klerikalci ne bodo dosegli niti ene onih zahtev, ki so jih doslej — sicer pridno menjavajo! — stavili kot pogoje za opustitev obštrukcije. Mi mirno čakamo, in po končanih pogajanjih bomo klerikalce vprašali: kje je to in to, kar ste takrat in takrat zahtevali kot odkupnino za obštrnkcijo?
Klerikalce silno boli, da niso Ribnikarja obsodili na vešala, kar bi jim bilo pač najljubše. Zato zdaj njihovo časopisje piše o obravnavi tako nesramno^ da še nemški listi niso bili tako nesramni. Človeka je res že sram, take ljudi še imenovati za — slovenske brate.
Shod zaupnikov kranjske narodno-napredne stranke se je vršil 7. t. m. ob mnogobrojni udeležbi — osobito kmečkih zaupnikov — v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik izvrševal-nega odbora dr. Ivan Tavčar. O splošnem političnem položaju je poročal državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Sklenile so se resolucije, v katerih se 1. zahteva združitev vseh od južnih Slovanov obljudenih pokrajin te države v eno upravno celoto, 2. vladi, zlasti pravosodni upravi se izreka zaradi pristranosti nezaupnica, 3. se pozivajo vsi somišljeniki h krepkemu prosvetnemu delu potom širjenja Sokolstva, Ciril-Metodove družbe, knjižnic, bralnih društev, časopisja, predavanj itd., 4. se priporoča strokovna organizacija obrtništva, trgovstva in kmetijstva, 5. se obsojajo nasilne in neustavne razmere na Hrvaškem. — Nato je dež. odbornik dr. Triller obširno razpravljal o gospodarskem položaju kranjske dežele in o deželnem gospodarstvu klerikalne večine. Na vzgledih je dokazal vso moralno pokvarjenost klerikalne stranke ter pozival k pripravam na odločilni boj pri deželnozborskih volitvah 1. 1914. Ravnatelj Ivan Hribar je razpravljal o potrebi volilnega bojnega sklada stranke in nasvetoval nekatera pota za pridobivanje sredstev, prof. Reisner je pa podal načrt za poglob-ljenje in razširjenje organizacije napredne stranke. Sklenilo se je ustanoviti poseben osrednji volilni odbor za mesta in trge in istotako eden ali dva taka odbora za deželo.
Velikansko veselico za narodni sklad so
priredili v nedeljo ob priliki shoda zaupnikov narodno-napredne stranke v Ljubljani. Kakor se poroča, se je prodalo okroglo 14.000 vstopnic in je kroer 10.000 K čistega dobička za narodni sklad. Štajerskim naprednjakom v uvaževanje!
Umrl je v Gradcu 7. tm. vseučiliščni profesor dr. Kari Štrekelj, star 53 let. Rojen je bil v Gorjanskem na Goriškem. Deloval je kot profesor na dunajskem vseučilišču, 1. 1897. pa je bil poklican kot profesor slovanskega — posebej slovenskega — jezikoslovja v Gradec. Bil je odličen znanstvenik, ki je mnogo pisal v najrazličnejše liste. Znan je tudi kot izdajatelj slovenskih narodnih pesmi, katera zbirka — izdajana od ,.Slov. Matice" — je že dozdaj ogromno narasla. Že to delo samo mu zagotovi med slovenskim narodom časten spomin. Pokojnik je bil odločen Slovenec. Blag mu spomin!
Razpis mest distriktnih zdravnikov. Deželni odbor štajerski objavlja te dni razpis mest distriktnih zdravnikov na podlagi nove razdelitve zdravniških okrožij. Prošnje je treba vložiti do 31. julija na deželni odbor. Zahteva se enoletna praksa v bolnišnici. V prošnji treba navesti vse občine distrikta, za kateri se prosi. Stalna plača je 1200 K ter 6 kvinkvenijev po 100 K. Oni, ki so že nastavljeni, dobijo kvinkvenije od 1.1900 naprej, a morajo to v prošnji posebej omeniti. Distriktni zdravniki so deželni uradniki s pravico do pokojnine. Pripomniti je še, če zdravnik, ki je kot distriktni že nastavljen, hoče priti na kako boljše mesto, ima prednost. Kolikor iz razpisa posnemamo, so posebno dobra mesta v Voj-niku, Rušah, Sv. Barbari pri Ptuju, Laškem trgu, Ljutomeru, Zg. Poljskavi; dobra so tudi v Solčavi, Slivnici pri Mariboru, Kamnici, Studencih, Št. Lovrencu nad Mariborom, Sv. Tomažu pri Ormožu, Mislinji, Sv. Marjeti pri Moškanjcih, Št. Lovrencu na dr. polju. Ako hoče kateri slovenskih zdravnikov priti v kak boljši kraj, je dobro, če si dobi še dva sokompetenta. Nadaljna pojasnila daje tudi naše uredništvo.
Slovenske Sokole - zmagovalce so v soboto 6. t. m. zvečer ob povratku iz Prage v Ljubljani nad vse slovesno sprejeli. Po ulicah so valovile neštete množice, in tisoči so čakali pred kolodvorom. Gospa dr. Kokaljeva je v imenu narodnega ženstva zmagovalcu Vidmarju izročila krasen lovorjev venec, v imenu Ljubljane pa sta pozdravila zmagovalce dr. Tavčar in dr. Triller. Vidmar je kot kak Špartanec odgovoril na kratko: „Sto-rili smo, kar nam veleva dolžnost do domovine". Nato se je vršil sijajen sprevod po mestu.
Letošnji nabori se bodo — kakor se sedaj poroča — začeli v naši in ogrski državni polovici 12. avgusta.	\ \ v-
Plevnik. Mariborsko klerikalno časppisje v teh pasjih dneh trpi občutno na pomanjkanju tvarine, zato polni že nekaj časa svoje predale z napadi na našo stranko zaradi nekega Plevnika,
Nad deset milijonov gospodinj
se zahvaljuje za svoje mehke lepe roke iu snežnobelo perilo le rabi Schiehtovega mila.
ki je večkrat pisal v naš list in ki se ga sedaj baje zaradi izsiljevanja zaprli. Naš odgovor na te aeumue klobasarije, vredne Kemperletovega nmstvenega razvoja, je kratek: Kaj je na zadevi z izsiljevanjem, in ali je Juri Plevnik prizadet ali ne, danes ne vemo. Sodnijska obravnava bo to izkazala in bomo takrat že poročali. In četudi bi bilo res, povdarjamo sledeče: 1. V srce ne vidiš nobenemu človeka, niti vsevedni dr. Korošec ne. Ali naj ga spomnimo na razne .,strankine tajnike" in na razne urednike mariborskih listov, ki glede denarnih manipulacij niso prav nič zaostajali za Plevnikom? 2. Izmed Plevnikovih dopisov smo prinašali le one, ki 80 se dali dokazali. Sicer so pa s Plevnikom celo javno s svojimi podpisi v časopisih polemizirali ljudje kakor deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič, torej so ga vsekakor tudi ti smatrali za dosti rodličnega". Več besed v tem oziru izgubljati ne smatramo niti za vredno niti za potrebno.
Le farbajte! V seji vodnogospodarskega odseka 4. t. m. sta generala slovenske klerikalne armade dr. Šušteršič in dr. Korošec naenkrat začela divje taliti, razbijati, metati knjige po tleh — prav kakor dva pijanca. Zakaj neki ? Ker Korošec od odsekovega predsednika Udržala ni dobil takoj, kakor je on hotel, besede. Vse stranke so se zgražale nad početjem naših dveh olikaucev. A sedaj poslušajte, kaj pravi „Straža". Šušteršič in Korošec sta divjala in norela baje zato, da preprečita gradnjo vodnih cest na Češkem in v Galiciji. Res, farbati ljudstvo še vedno znate izvrstno. Toda zdi se nam, da ste navesili že toliko farbe na telo našega potrpežljivega ljudstva, da kmalu ne bo več zanjo prostora in bo začela proč padati. Pozor, ta trenutek bo nevaren!
Slovenski zdravniki, pozor! Sedaj so razpisana mesta okrožnih ali distriktnih zdravnikov na Štajerskem. Želeti bi pač bilo, da bi se našel za prijazne Ruše pri Mariboru kak Slovenec ali saj Slovan, kajti tamošnji zdravnik slovenščine ni zmožen.
Ustanovitev Zveze slovenskih ljudskih knjižnic se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani. Želeti bi bilo, da se zborovanja udeleži po zastopniku tudi štajerska „Zveza narodnih društev".
»Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" je na svojem občnem zboru v Ptuju, dne 29. junija sprejela soglasno sledečo resolucijo: Obračamo se na vlado, na deželne in državne poslance brez razlike strank, da smatrajo uravnavo učiteljskih plač za nujno zadevo, sicer pade vsa odgovornost za propadanje našega šolstva na nje.
Katoliško gimnazijo ustanovijo že menda to jesen v Zagrebu.
Prebivalstvo n& štajerskem v številkah.
C. kr. statistična osrednja pisarna na Dunaju je sedaj na temelju zadnjega ljudskega štetja dognala število prebivalstva na Štajerskem tudi po posameznih političnih okrajih. Srednji in gornje-štajerski politični okraji štejejo 966.399, spodnje-štajerski 475.205 prebivalcev, in sicer: Maribor-mesto 27.974, Celje-mesto 6993, Ptuj-mesto 4634, Celje okolica 116.775, Maribor okolica 94.245. Ptuj okolica 81.860, Brežice 50.205, Slovenjgradec 42.947, Ljutomer 27.553, Konjice 22.019 prebivalcev. — Štajerska dežela šteje po ljudskem 1910. leta 1,441.604 prebivalcev.
Potop „Tltanlka", Preiskovalna komisija je po 36 dnevnem zasedanju končala svoje seje. Preiskava je dognala, da je „Titanik" prehitro vozil v ledu proti ledenim goram in da je Imel premalo rešilnih čolnov. Obenem je preiskava dognala, da je kapitan „Kalifornije" videl raketna znamenja, a se jim ni odzval. To je pač uničujove spričevalo za družbo „With Star Line". In posledica tega bo, da se bo vsakdo, ki hoče priti v Ameriko, premislil, voziti se s parniki te družbe, ki je na tako lahkomišljen i" neodpustljiv način nničila sto in sto ljudi in rodbin.
11 davčne službe. Za davčna upravitelja sta imenovana oficijala gg. Jakob Blažon in Rad. Vi vod; za oficijale pa asistentje gg. Jožef Šprah, Franc Donaj, Ferd. Prelog, Kari Hren, Ludvik Pluhar, Mat. Najžer in Jožef Wresnig. — Davčni kontrolor Štefan Šuc je premeščen iz Sevnice v Konjice.
Šolska vest. C. kr. deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Peter Končnik je v zadnjem času nadzoroval več šol na Spod. Štajerskem, kakor: Žalec, Št. Peter v Sav. dol., Laški trg, Zidani most, deško v Št. Jurju ob juž. žel., deško okoliško v Ptuju.	»
„Stražln" urednik Kemperle je očividno pod vplivom prevročega solnca začel noreti. Kar je namazal v „Straži" z dne 5. t. m. o Ribnikar-jevi obravnavi in o shodu narodno - naprednih zaupnikov v Ljubljani, kaže, da je njegova bolezen celo že precej napredovala. Nevarno je pač, če v vročih poletnih dneh učinkujeta premočno alkohol in vroče solnce.
Odličen gust med Slovenci. Iz Rusije je prišel na Dunaj prof. Božidar Matvejevič Štif-tar, državni sovetnik vitez reda sv. Ane itd. Na poti se te dni v Celje, v Savinsko dolino, na Gorenjsko. Spremlja ga njegova soproga Juliia, ki bo prvič videla divni rojstni kraj svojega soproga, prekrasno Solčavo. Gosp.. Štiftar je že 39 let na Ruskem ter 14 let ni videl svojega rojstnega kraja. Dobrodošel na rojstnih tleh!
Novo imenovanje dr. M. Ploja. Cesar je imenoval dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja, ki je imel do sedaj pri upravnem sodišču značnj in naslov senatnega predsednika, za pravega senatnega predsednika pri upravnem sodišču.
Davek na samodrCe (avtomobile). Davčni odsek poslanske zbornice je v svoji seji dne 21. junija nadaljeval razpravo o obdačenju samo-drčev. Sklenilo se je predlagati zbornici, da se obdačijo samodrči z 10 do -25 konjskimi silami z 8, Od 25 do 30 z 10, od 30 do 35 z 12 in samodrči z nad 35 konjskimi silami za vsako konjsko silo s 14 K in pa s temeljno pristojbino 60 K na leto. Glede na obdačenje inozemskih samo-drčev se je sklenilo, določiti za vsak dan pristojbine 2 kroni. O besedilu se pa pogaja odsek že z vlado. Država bo iz tega že davno potrebnega davka gotovo imela lepe dokodke.
((listi »Kraj.
Škof v zameri. Ob priliki birme v Celju se je škof klerikalnim veljakom s svojim obnašanjem hudo zameril. Dva dni se je mudil tu, a oba dneva je kazal svojo užaljenost, da ga tudi celjsko mesto ni slovesno sprejelo. Niti mestni župan, ki je menda celo član cerkvenokonkurenč-nega odbora, ga ni prišel sprejet. Zato se škof tudi ni hotel udeležiti slovesnega obeda, h kateremu so prišli razni odličnjaki (okr. glavar itd.), med njimi celo celjski Mortl, ni se hotel gostiti z dobrimi piškami in drugimi izbranimi jedili, ki jih je dal pripraviti g. opat, ampak je sam samcat obedoval v svoji sobici, ter si dal skuhati le govedino in nekaj pečenke. Izgovoril se je, da je bolan. Čujemo, da je gotovim veljakom to škofovo dbnašanje hudo dalo po nosu. Nas to dalje ne briga, zabeležimo samo to govorico kot „vestni kronisti" (po „Stražinem" uzorcu!)
Celje. Na tukajšnji višji gimnaziji je bilo v minolem šnlskem letu 309 dijakov, med njimi 73 Slovencev. Odličnjakov je 48, 22 jih je padlo. Iz Štajerskega je izmed vseh samo 127 dijakov, vsi drugi so umetno importirani Nemci iz drugih dežel, da se ohrani „nemški značaj" zavoda.
Iz Celja. Tudi na slovenski nižji gimnaziji je bil konec šolskega leta 6. t. m. Kakor iz šolskega poročila posnemamo, je delovalo minulo šolsko leto na zavodu 8 profesorjev in 3 učitelji za neobvezne predmete. Učencev je bilo začetkom šolskega letu 188+5, koncem pa 165+4. Učni uspeh je imenovati zelo ugoden: 25 učencev je izdelalo z odliko, 114 pa z dobrim uspehom. Padlo jih je 23. Trije imajo poskušnje. Iz Spod.
y
Štajerja je bilo 165+4 učencev, iz Celja samega in okolice 26+4. — V soboto so se vršili sprejemni izpiti za prvi razred. Sprejetih je bilo 40 fantov in eno dekle. Želeti bi bilo, da bi se tudi v jesenskem terminu oglasilo prav mnogo učencev za ta zavod.
Abitnrijentska slavnost v Celju se vrši v ponedeljek 15. t. m. zvečer v »Narodnem domu" s prav zanimivim sporedom.
Celje. V soboto, dne 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer se vrši v celjski Čitalnici javno predavanje. Predava g. Etbin Kristan iz Ljubljane o Antonu Aškercu. — Z ozirom na zanimiv predmet vabimo k obilni udeležbi celjsko razumništvo.
»Zveza narodnih društev".
Celje. Gostilno v „ Narodnem domu'1 je prevzel g. Anton Robe k. Opozarjamo na današnji inserat in gostilno toplo priporočamo.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 11. julija v gostilni gosp. Gajšeka v Spodnji Hudinji pri Celju.
V	Celju je otvoril odv. pisarno dr. Jur. Skoberne. Upamo, da bo denar od Slovencev rav-notako sovražil kakor sovraži Slovence in da bo vsakega Slovenca, ki bi se zmotil k njemu, vrgel čez prag.
V	Celju je umrl 3. t. m. mitničar Benesch. Bil je renegat, ki se je tudi poluteranil, zagrizen nasprotnik Slovencev in strasten agitator pri vsakokratnih volitvah.
Tatvina. Na celjskem kolodvoru je nekdo vdrl v plombiran železniški voz in ukradel balo blaga, ki je bilo namenjeno za krojača Maksa Zabukošeka. Tatvine na celjskem kolodvoru se ponavljajo. Tatu še niso mogli izslediti.
T Pečovniku pri Celju je 4. m. prišel s sejma domov posestnik Kari Velej; na sejmu je prodal kravo. Žena pa ga je kregala, češ da je kravo za premalo ceno prodal. Nazadnje ga je zaprla iz hiše. Mož je šel v bližnji gozd in si iz revolverja pognal kroglo v srce.
Dve ciganski rodbini sta se klatili ob priliki zadnje birme krog Polzele in Braslovč in izvršili mnogo tatvin. Rodbini — Brandtner in Rak — sta prišli baje iz Kranjskega. Celo baudo je orožništvo ujelo in jo izročilo okrožnemu sodišču v Celju.
Braslovče. Gospod Tone Peršuh, živino-zdravnik v Braslovčah, je daroval namesto venca na krsto tovariša Zupančiča, živinozdravnika v Žalcu, 10 K za „Sokolski dom" v Braslovčah. Hvala!
Iz gornjegrajskega okraja. V nedeljo, dne 30. jun. je v Novištifti zborovalo gornjegrajsko učiteljsko društvo ter proslavljalo 35-letnico uči-teljevanja g. nadučitelja Kelca in 30-letnico uči-teljevanja g. nadučitelja Kocbeka,
MOfA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlefino milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-23
Cjntoncr^i olpaj.
Na Kamenščabu pri Ljntomern je umrla gospa Ter. Prelog, bivša gostilničarka v Neršincih. Pokojnica je zredila 7 sinov, kateri so vsi dobro preskrbljeni. Rajna je tudi mati malonedeljskega učitelja g. J. Preloga. N. v m. p.!
Ljutomer. Premeščen je v Maribor davčni upravitelj g. Al. Kovačič. Na njegovo mesto pride davčni kontrolor g. H. Drofenik iz Konjic. Želimo g. Kovačičn na Novem mestu mnogo sreče, Lju-tomerčanov pa naj ne pozabi!

artoff zao%mnxjB
Tovarniška znamka
veselico dne 25. avgusta t 1. Bratska sosednja društva se prosi, da tega dne ne določijo za kakšne druge prireditve.
V Št Petru v Sav. dol. priredi v nedeljo 14. t. m. št. Pavelska godba v gostilni g. Šribarja pri kolodvora koncert. K obilni udeležbi se vljudno vabi.
Šmlhel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 14. julija ob pol 9. uri poučno zborovanje, na katerem bo predaval gosp. okr. živinozdravnik A. Peršuh iz Braslovč. Vabijo se vsi posestniki.	Natolstro.
Središče. Tukajšnje gasilno društvo praznuje dne 21. julija t. 1. petindvajsetletnico svojega obstanka. Istega popoldne je velika ljudska veselica v prijaznem Gornjem gaju.
Zadnji dopisi.
Celje. Lepo so se obnašali — kakor ču-jemo — udeleženci na nedeljski slavnosti celjske piožarne brambe. Dve družbi teh udeležencev sta prišli tudi — že pijani — k Jelenu, spili tam po 8 —10 litrov piva, potem pa s ceho zbezali in tako grdo oškodovali ubogo natakarico. Žalostno, da so takih ljudem delali štafažo požarniki iz Škofjevasi in Novecerkve.
Ustanovni občni zbor zadruge za rejo nortškega konja v slovenjgraškem okraja se vrši V nedeljo 21. jul. t. 1. ob 10. uri dopoldne v dtorini okr. odbora v Slov. Gradcu. Več prihodnjič.
Št. Peter v Sav. dolini. Odbor tekmovalnega keglanja, ki se je vršilo pri g. Cvenku v prid revne šolske mladine, je izročil šolskemu vodstvu dva kosa (117 m) platna in 27 K 20 vin., za koji dar se šolsko vodstvo v imenu revne dece požrtvovalnemu odboru iskreno zahvaljuje.
Na Vranskem se vrši dne 15. avg. velika sokolska slavnost. Te slavnosti se udeleže vsa sokolska društva celjskega okrožja. Zato prosimo tem potom vsa društva, da se ozirajo na to prireditev. 15. avgust bodi pravi sokolski dan na Vranskem!
Umrla je na Vranskem včeraj 10. t. m. gospa Elizabeta Cizej, posestnica, v 64. letu starosti. Pogreb je jutri ob 9. uri dop. N. v m. p.!
Hum pri Ormožu. Načelnikom krajnega šolskega sveta je izvoljen g. Franc Pavlinič, veleposestnik in župan Frankovski, njegovim namestnikom g. Franc Šterman, posestnik in župan na Hnmu.
Iz politične službe. Konceptni praktikaut pri mariborskem okr. glavarstvu dr. Feliks Lanj-
šič je imenovan za namestniškega koncipista.
Turški vojni minister Mahmud Šefket-paša je odstopil, baje vsled gonje med nporflimi častniki proti njemu.
Strašna nesreča pri streljanju z novimi tokovi se je zgodila 8. t. m. v Orkenju na Ogrskem. V enem topu se je v cevi razletela granata; štirje možje so bili takoj mrtvi, 4 so težko in 4 osebe lahko ranjene.
Veliki cesarski manevri se bodo letos vršili na Ogrskem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na razna vprašanja: Zakaj se Komarov Mihalek nič več ne oglasi? On dela zdaj že par mescev težko pokoro, ker so ga klerikalci zaradi nedolžne šale z „anarhistenkongresomu prokleii na dno pekla. Pa upamo, da se je že spokoril in da se kmaln, kmalu zopet oglasi v veliko ve-seselje vseh naših braleev.
Celjska okolica: Proti toči se ne strelja več, ker so strokovnjaki spoznali, da nič ne pomaga. Ona druga je prehuda, bi nam jo zaplenili. — Bunčanl: Ali mislite, da ta stvar izven vašega kraja koga zanima? Take stvari pač he sodijo v resen političen list. Pišite nam kaj drugega, kar bo zanimalo tudi drugod.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. M. P., Ivanjkotcl: Naročnina plačana de 31. XII. 1912.
Ponovno opozarjamo, da r zadevi fnfcetatov ne odgovarjamo nikomur, ki ne priloži dopisnice ali znamke za odgovor.
445 3-1	Sprejmem takoj
pridnega močnega fanta
od poštenih slovenskih starišev v svojo trgovino z mešanim blagom. - Maks Berlisg v Žetalah.
Proda se
popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista.
NAPREDNJAKI!
Spominjajte se ob vsaki priliki
milijonske zbirke
(milijon vinarjev za narodni sklad) in nabirajte prispevke zanj I
Na Moti pri Cvenu je umrl g. Ivan Rajh, posestnik in oče udednega podstaroste Murskega Sokola in veleposestnika g. Joška Rajha. Culi rodbini naše sožalje, pokojniku pa večni mir!
Mala Nedelja. Tu je umrl Miha Kolarič, oče tukajšnjega župnika. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob Ščavuici. Tukaj se dne 29. julija poroči gosp. Josip Sernec, vrl Slovenec od Sp. Kungote, z gosp. Marijo Senčar iz Slaptinec.
Na Murskem polja je 2. t. m. razbijala buda toča in napravila mnogo škode.
ptalsKi
Nagla avstrijska poŠta. Dopisnica oddana iz Središča k Sv. Marjeti pri MoŠkanjcih dne 22. jun., je prišla srečno dne 29. jun. v naslovnikove roke. ftes neverjetna naglica, za katero žasltiži avstrijska pošta brez dvoma patent.
Obrlž pri Središča. Tukaj se je poročil dhe 8. julija g. Matija Glavnik, urarski mojster, i gdč. Lenčiko Šalamun, šiviljo v Obrižn. Mlademu paru naše častitke!
Sv. Barbara v Halozah. Veselica pletarjev je uspela nad pričakovanje. — Tukaj je do 31. juliji razpisano mesto okrožnega zdravnika z Ičtno plačo 1600 K. Ker ima ravno sedaj Posojilnica krasno vilo z lepimi 4 sobami in pritiklf-nami na razpolago in bi jo po nizki cehi dala jšdravnikfl v najem in ker bi imel tukaj mnogo posla in zaslužka, se je nadejati mnogih kom-petentov.
V	Ragozniel pri Ptttju je umri pfo triletni bolezni gostilničar g. Bračič.
\ Ptuju so zaprli nekega Tomaža Zorjana iz Šalovec, ker je baje pod tujim imenom v Zupančičevi gostilni prodajal ure in verižice.
Konjifti okraj.
V	Konjicah se vrše 25. in 26. t. m. okčin-ake volitve.
SloVenjtgrafti oKraj.
Šmartno ob Paki. „Lažnjivec in obreko-valec" pade nazaj na gosp. Fr. Steblovnika do tistega časa, dokler ne dokaže, kedaj je izročil čepico nazaj, kakor to zahtevajo pravila požarne brambe. Podpisal pa se bom s polnim imenom takrat, kadar se bodo v „Slov. Gosp." podpisali obrekovalci požarne brambe.	Dopisnik.
Pernice pri Mati. Dne 2. tm. smo imeli V onem delu naše občine hudo točo, ki je vse pobila.
30 letnica Šaleške Čitalnice v Šoštanja. Narodni in demokratični snio — nič več in nič manj — svetel, vzvišen je cilj vsega našega delovanja in hrepenenja: dvigniti dušo odvisnih šoštanjskih delavskih slojev, dušo našega kmečkega ljudstva na višjo stopnjo izobrazbe in mu s tem dati edino uspešno orožje za boj z narodnimi Nasprotniki; nagrada našega dela je le moralni, fae tfldi gmotni uspeh. V tem akordu Bij brez Vsakih fraz izzveni naša tiadnja prošnja, da prihiti Vsak, ki čuti iskreno narodno, 14. jul. v Šoštanj, 6a »e nam vne ogenj v oči in pogum v srca, da bomo i t naprej šli krepko — prsi v prsi — v boj z narodnimi nasprotniki, v boj za naša sveta prava. Nazdar!
Wm olpai.
Iz Sevnice nam pišejo: Že leta 1905. so nameravali nekateri sevniški rodoljubi, med njimi gosp. dr. Konečaik, ustanoviti tukaj sokolsko društvo. Vsled raznih Ovir pa to takrat ni bilo mogoče. Šele nekaj let pozneje se je ustanovil odsek breškega Sokola in šele letos samostojno društvo. — Dne 30. junija se je zbralo v Simon-čičevi gostilni precejšnje število občinstva, katero je pozdravil dosedanji načelnik gosp. Drnovšek, ki je nato prečital pravila in odredil volitev. V odbor so bili z vzklikom izvoljeni sledeči bratje: Fr. Drnovšek, starosta; Kristjan Štarkl, podsta-rosta; A. Klakovčar, načelnik; Ernst Krulej, Alojzij Pleško, Damijan Kurent, Peter Šetina, Matija Marki, Ljudevit Smole, odborniki; Karel Zupane in Franc Kocjan pa namestniki. — Nazdravil je novemu Sokolu tudi sevniški župan gosp. Starki, nakar je starosta rajhettburškega tfSokeria" br. Jamšek v kratkih, a jedertiatiti be-heddi orisal namen Sokola. Med zborovanjem je prišla ve«t o zmagi Slovencev v Pragi, k! je se-teda vse zfcorovalce razveselila in navdušila. — Želimo, da mladi Sokol težko nalogo, ki t© ima hSvršiti, častno izvrši, da sSavlada tudi v Sevftici drug, prati sokolski dnh, duh osvežujoč, doh trafsfva. To se prav lahko zgodi, če vsi Sevničani pristopijo k tffuštvu ter mu ostanejo zvesti.
Iz Planine poročajo, da je podjetnik Bertok. ki je imel v graščinskih gozdovih pripravljati oglje, vse delo ustavil. Krive so baje neugodne denarne razmere v Italiji. Veliko delavcev je vsled tega brez kruha.
Spoštnj očeta In mater! V Mir ju pri Kozjem je posestnik Jože! Verštovšek spravljal seno. Pri delu sta mu pomagala tudi hči Jožefa in sin Kari. Ker ju je zaradi lenega dela oče parkrat skregal, sta se otroka dogovorila, očeta z vilami pobila na tla in ga težko ranila.
Velika sokolska slavnost v Sevnici v nedeljo 14. jul. popoldne. Posavje na noge!
SHftn fl in modno blago za gospode in fin^IM llllllll gospe priporeCA izvozna hiša |/L\.|(jf|
UMIH Hv^v&ir vliUU
.i. . ., ■ ., . . Vzorci na zahtevo franko. Jak« ,,. . ,.,..,, M zmerne cene. Ka željo dam tukaj ■i — b goto vi ti gosposke otleke. -107 48-93
Mariborski okraj.
Maribor. Na tukajšnji gimnaziji je bil 6. tm. sklep šolskega leta. Zavod je obiskovalo skupno 570 Učencev, od teh 337 Slovencev in 233 Netncev. Odliko ima 83 učeucev (od teh je 51 Slovencev), z dobrim uspehom je končalo 368, splošno sposobnih je 26, nesposobnih 81, poskušfrjo jih ima 37. Matura se je začola v torek in traja do 15. jul. Priglašenih je 44 kandidatov.
Iz Maribora. Mirroli četrtek si je ogledal okr. glavar Weifi po toči prizadeta posestva na ptujskem polju, v Zgornji Bistrici in v Framu. V petek se je mudil v prizadetih krajih štajerski cesarski namestnik grof Clarjr. Obiskal je razen že zgoraj omenjenih krajev tudi še Novoves, Zgornjo in Spodnjo Po-ljskavo ,n Ruše. Tekoči teden se vršijo cenilne komisije in še le po izidu teh komisij se bo sklenilo, kateri davki naj se opuste in v katerih občinah je podpora potrebna.
Sv. Areh se obhaja letos 14. julija in ne 21. Na to opozarjamo romarje in izletnike, ki mislijo tisti dan na Pohorje.
V	Poljčanah je 30. jun. umrla gospa Frančiška Gajšek, gostilničarjeva soproga.
Pri podiranju drevja je na Teznu pri Mariboru padla 18-letnemu delavcu Miklavžu Nudlu smreka tako nesrečno na glavo, da mu je strlo zgornjo in spodnjo čeljust.
iz Maribora. Turnarske slavnosti so se zvršile siluo klaverno. Namesto naznanjanih 3000 turnarjev jih je prišlo 600. Pri javni tekmi so telovadili v navzočnfljj^i profesorjev tudi nemški študentje. Ali je slovenskim dijakom mariborske gimnazije dovoljeno nastopati pri sokolskih javnih telovadbah? V „slavnostnem sprevodu" je bilo videti mnogo moških in deklet, ki smo jih še nedavno šteli med Slovence. S takimi ljudmi treba jasnega obračuna.
PruJMetu in drnjc prireditve.
Iz Gaberja. Na občnem zboru Ciril "Metodovih podružnic, ki se je vršil v nedeljo popoldan ob 4. uri, kakor po navadi pri zelo pičli udeležbi, se je pokazalo, da je podružnica lansko leto kljub težavnim razmeram v Gabeirjah prav dobro napredovala ter z veselicami in precejšnjo članarino glavni družbi dokaj pripomogla. Izvoljen je sledeči odbor: Predsednik g. Adolf Rode, podpredsednik g. Ivo Martinčič, tajnica gdč. Cirila Kržanova, bla-gajnica gdč. Pavla Omladičeva, odborniki gg. Egid Vihar, Jernej Šarlah, Ivo Špeglič ter gdč. Minka Wltavsky. Želeti bi bilo, da kakor lansko leto tudi letos odbor podružnic vrlo dela na njih ria-daljni razvoj V prid narodnemu razvoju ogroženega Gaberja.
Iz Gaberja. Kresna veselica Ciril-Metodove podružnice in Bralnega društva za Gaberje in okolico, koja se je vršila v nedeljo, dne 7. julija na vrtu »Sokolskega doma«, je prav sijajno uspela. Občinstva iz mesta in okolice se je nabralo toliko, da je skoraj primanjkovalo prostora. Odbora Ciril-Metodove podružnice iti Bralnega društva se tem potom vsem cenjenim obiskovalcem veselice, ddlje si. pevskemu zboru, ozir. g. pevovodji Hinku Zagoricniku za lepo petje ter sploh vsem, ki so pri veselici s sodelovanjem pomagali, posebno pa darovalcem za kres, prav prisrčno zahvaljujeta. Pokazalo se je, da se občinstvo iz okolice za narOdne prireditve v »Sokoiskem domu« Vedno bolj zanima; delajmo, da se gabersko in sploh okoliško občinstvo popolnoma pffebudi ter sprevidi, da je narodno delo v celjski okolici sveto delo.
V	nedeljo 14. julija vsi na 30 letnico Šaleške čitalnice v Šoštanj!
Iz Trbovelj. Ražvltjo sokolskega prapora v Trbovljah se bode vršilo dne 4. avgusta t. 1. spojeno z zletom celjske sokolske župe. Že danes opozarjamo vsa narodna društva, sosebno sokolska, na ta dan, ki mora biti ifeključno trbovsM dan. Prosimo, da se uvažuje naSa želja in da bodo ždrožerta ta dan vsa sokolska srca v bratskem objemu in v rtarodnerit navdušenju rta naših gostoljubnih tleh. Parola vseh narodnih društev naj bo: Nedeljo, 4. avgusta 1912 v Trbovlje!
Gasilni draštvi trboveljske občine* P. G. D. Trbovlje in P. G. D. Hrastnik, slavita stojo 25-letnico združeno z obširno zasnovano ljudsko
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kuhinje ter pripadajočih prostorov, se odda s 15. avgustom oziroma 1. septembrom V I. — Vpraša se v pisarni
d- A. Božiča. 453 3-1
t.VO.v.r -
Naznanilo In prifmtttffto.
=s
Slav. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem prevzela
gostilno Pletershi mMi
v lastno oskrbo. Potrudila Se bo dem cenjene goste postrečl kar najbolje. Na razpolago Vrlino mrzla In topla jedila, pristna Vina in sveie pivo. S spoštovanjem Lenči Pleterski
Vnmlop 15 min,lt 11 Celja, v dobrem stanu, s 8 AUZUICb, okni in Štolberhom, je za 850 K naprodaj, fttotam se proda mala kmetija s hišo. hlevom, gospodarskimi jttslopji, 2 orali zdmlje z lepim sadonosnikbm (50 dreves), il 7600 kron. — Več se izve v trafiki v Narodnem domu v 'Celju.	448 S-l
Deček, sin poštenih starišev, popolnoma zdi-av, primerne starosti, s povoljno šolsko izobrazbo, se sprejme kot	454 2-1
M
veletrgovino z železnino „Merkur", Peter ajdič t Celju, Graška cesta štet 12.
Posestvo
obstoječe iz 8 oralov gozdov, 31/a orala njiv, B V2 orala s sadnim drevjem nasajenih travnikov, 1 oral vinograda, hišno in gospodarsko poslopje. vse v najboljšem stanu, je ftaprodaj v Višnjivasi pri Vojniku. 455 2-1 Naslov pove upravništvo „Narod. Lista".
447 1	Opravilna številka E 255|12 7.
Dražbcni oklic.
Po zahtevanjn Karola Jenčič bo dne
17. avgusta 1912 dopoldne ob 10* uri
pri spedaj oznacaetijeni sodnijv v iafai Stev. 4 v LHškem dražba žemljišča vi. št. 98 ih 194 d. o. Loka (nialo kmetijsko poslopje). Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vkopna vrrsdnosf na 2642 K 65 v. Najmanjši ponndek znaša 1761 K 76 v, pod tem zneskom se ne prodaje. Diažbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin -(zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, iz-nisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozna-menjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sieer ne nlogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbetiega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnine pravice ali bremeia aB jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti he imenujejo tej v sodnem kraja stsnnjočega pooblaščenca za vročbe.
U kr. okrajna sodnija Laško, odd. II.,
dne 29. junija 1912.
ZdolSek.
Gostiln«
»Narodni dom"
v Celju
■
S :
s ■
■
■ ■
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujeva mm cenjenim gostom gostilne,.Pleterski" na Brega pri Celja ter naznanjava, da sva prevzeta gostilno Narodni dom v Celju. Slav. občinstvu se najtopleje priporočava tudi v novi gostilni za obilen obisk, zagotavljajoč, da bode vedno najina skrb vsakogar najbolje In ceno postreči. Izvrstna dunajska i A laška kuhinja, pristna vfna ter vedno sveže piv«.
S spoštovanjem Anton in Ana Robek.
Lep vinograd
ki te rodi 15 polovnjakov vina, a je še nad 1000 m2 rigoliti, v imenitni krasni legi, tik žttpne cerkve sv. Eme, p Pristova, Štajersko, se proda. — Hiša zidana, z opeko krita, je sposobna za vsako obrt, posebno za trgovino, katere ni blizu, ima dre sobi, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 1 hlev. njivo in vrt. Vse v dobrem stanju. Na posestvu je 2000 jfc intabuliranih. Cena 6000 K. Daljna kupnina po 4000 se lahko plačuje na roke pod ugodnimi razmerami. Pojasnila daje Blaž Prah, posestnik pri Sv. Križu, poŠta Rogaška Slatina.	449 1-1
Dekle telo bistre glave
z izvrstnim Šolskim spričevalom, pridna in poštena hCi kmečkih staršev, lepega Vedenja, zmožna tudi nemškega jezika, želi priti h kaki boljši meščanski rodbini, ki bi jo vzeli za svojo ter jo dala študirat. Ona bi jim poleg tega opravljala razna dela v gosposkih sobah in kuhinji. Želi biti zvesta in pridna in delati dobrotnikom le veselje. — Ponttdbe pod „PrldnoSt" na naše upravništvo.	5-4
Za birmo! Ves svet strmi!
nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh' barv in vrst za gospode, dame
in otroke, sandale in bele platner.e čevlje, ki se dobi samo v največji zalogi in izdelovalnici čevljev:
ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaika ulica.
Apneni prah
tudi za gnojenje poraben, prodaja po najnižji
ceni tovarna za kemične izdelke v Hrastniku. 438 21
Proda se
se po ceni
424 8-3
lepa zidana biša
z malim posestvom tik glavne ceste v Savinski dolini* pripravna je za trgovino ali ža kakega pokojnika. Izve se pri npravništvu „Nar. Lista"1.
(Narodni dem) razpisuje za šolsko leto 1912|13 podpore za obiskovalca: 1. obrtne šole t Ljubljani v znesku K 300*—. 2. trgovske šole v Ljubljani v znesku K 280*— ter 3. kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. v ziiesku K 280'—. — Prošnje, opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spričevalom, je vložiti do 1&. avgusta t, 1. v pisarni posojilnice. Oziralo se bo v prvi vrsti na prošnjike iž sodnij-skega okraja Maribor. Načelstvo.
442 2-2
Letošnje poletje stoji v znamenju
Bata - čevljev.
Pozor na to znamko
Stanovanje:
(3 velike sobe, kuhinja, klet, podstrešje itd.^ se odda s 1. oktobrom 1.1. v Celju, Dolgopolje št. 1.
Prodam lepo posestvo
na deželi, 1 kilometer od Bimskifr toplic (na Štajerskem); hiša z dobro mešano trgovino, hlevje, vse dobro zidano, 7 — 8 joh lepega gozda, 4 johe lepih njiv in travnikov, 2 vrta in mnog« sadnih dreves, zaradi prevzetja drage posesti, za mali denar 7000 kron. — Vpraša se pri Alojzu Mihelič, Ložah pri Rimskih toplicah.
446 9-1
Dobro idoča
na z
zraven državne ceste, vsakdanji izkupiček 110 K, se proda zaradi preselitve v mesto. — Ponudbe pod „Pekarija 110" na upravništvo ^Narodnega Lista". 436 3:2 .............................................................■■■.................k
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vtste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Gene zmerne.
Postrežba toena
33 morsklft parnikov! 33 morskih parnikov!
S Afstro-Amerikana, Trst j
Redno prevažanje potnikov in blaga v Griko, Italijo, Spdffiijo, SeVerno in Južno Ameriko. Na potovanju od Trsta v Njujork 6 dni zabavne vožnje skozi Jadransko in Sredozemsko morje čisto zastonj. Busi plava jama (Dalmacija), Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (S. Afrika) ter
sedem dni od Gibraltarja v Njujork:
s parnikom ,.Cesar Franc Jožef I." Odhod iz Trsta 27. julija 1912:
Iste cene za 13 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork.
Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstn, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna nasl, Maribor, Grajski trg 3.
Popolne pokončanje podgan!
povsod.
se doseže hitro m gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za dcrtnače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ——— {.'azili' Pol kg za 2 K pošlje ""V^
J. Nfcumrirth, vrtnar
v Ustju it. O. (Češko).
Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-22
ti»4* " •en \

eeo
eee eee
Superfosfati
mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosfoma gnojila za vse
MHk i I iTa Hi JMM^MAfta—1 . JJJMMM
vrftte zemljo
Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje
pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfomokislih soleh. 30-17
Mh Superfosfat
povzroči pri žitu in soCivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonij!.), ove, kalijeve in soliterne
superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi i7. """
ooooogesw; 'oc-o oooooeoegee^ v #ac-oooooeoooooe<
»eee«.
EL.ii
Hiša s trgovino
v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem z velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod šifro J. C.	433 6-2
Priložnostni naknp
Radi smrti mojega moža sem prisiljena iz zaloge
75 000 tigrovih flanelnih odej
prodati, katere ponudim za zelo nizko ceno, Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudi, Dolge so krog 190 cm in 135 cm široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 50 vin. Vsak cenj. čitatelj tega inserata si lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo.
TiAb"AT*Q tovarnarjeva vdova — zaloga lTicllIJrt JJCJttJI d, tovarniških odej 4. in 5.
Nachod, Češko.
439 2-2
XXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXX t.
Varstvena znamka ..Sidro"
m
Liniment-Capsici comp.,
ii
nadomestilo za
29-28
sidro - pain - expeller
je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v.. K 140 in 2 E se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
Dr. Richterja lekarna pri,Zlatem le?n'
v Pragi, Elizabetlna cesta št. 5 (nova)
Potrtim srcem naznanjamo pretresljivo vest, da je naš predober soprog, oče, brat, tast "in dedek gospod
Ivan Rajli
posestnik, bivši dolgoletni župan, načelnik krajnega šolskega sveta cvenskega itd.
danes ob 3. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni, v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Mota pri Ljutomeru, dne 6. julija 1912.
Marija Rajh, žena. ioze Rajh, načelnik okrajnega zastopa itd., brat. Joško Rajh, veleposestnik, Mirko Rajh, c. kr. poročnik pri domobranskem polku, št. 4, sina. Marija Brumen, Antonija Kovačič, Julka Plepelec, Katinka Petovar, hčere. Katinka Rajh roj. Lipovec, sinaha. Franc Brumen, Franc Kovačič, Anton Plepelec, Lovro Petovsr, zeti. Franc, Julka in Marica Brumen, Milan, Marta in Boris Rajh, Tonika in Micika Kovačič, Mirko in Marta Plepelec, Ciril, Polde in Danica Petovar, vnuki in vnukinje.
Zahvala.
Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi nam nepozabnega, ljubega moža, očeta, tasta, brata itd., gospoda
lwana Rajha
posestnika, bivšega župana, bivšega načelnika krajnega šolskega sveta itd.
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Posebej se še zahvaljujemo vsem onim, ki so s svojo prisotnostjo pri pogrebu izkazali blagemu pokojniku zadnjo čast, pred drugim čast. duhovščini, vele-rodnemu g. glavarja pl. Bouvardu, vodstvu cvenske šole, slav. učiteljstvu in drugim.
Na Moti, dne 9. julija 1912. 450 i	Žalujoči ostali.
slSlš
E8Bs
Za jesenske setve
se rabi TomaSOVa moRa »Zvezdna znamka" kot najcenejše in najboljše fosfornokislo gnojilo vedno z največjim uspehom. 444 4-1
Zvezda na vreči in plombi je sigurno jamstvo za čisto ne-potvorjeno blago.
116% ThomisschiacVn
sSA
_ Svapimo pred manjvrednim blagom __
Kmetovalci, zahtevajte pri Vašem dobavitelju gnojil To-masovo moko,Zvezdna znamka'
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 CELJE ^ Ring štev. 2
Priporoča svojo Specijalno trgovino za prave Švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
7
Za mnogobrojai obisk prosi
T Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
,Titaimi6
brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabua. — Največja špecljalna tovarna za brzo-
parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post.
var. napravo za kuhanje žganja. ,Titanla" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi.
SenskI obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dorolljo. Dobri zastopniki se iščejo.

Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
62 61-30
Telefon štev. 48.	Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
„ registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberjju pri Celju
Lastni dom *
u, sprejema W hranilne vloge od____^ _ _«■	_ g w Ol %
!n irit-^Ss:^*^-"^ pet od StO |5 lol
Pisarna je v Celju Rotovika ulica it. Uraduje se vsak dan razun nedelj in praz' nikov od 8.—12. ure a® dopoldne, se«
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
za ženske in snkno zn moške obleke tadnje m« de razpošilja iiajceineje
Jugoslovanska razpošiljalna ___________ S. Stermecki v Celju.
Vzoiei na zahtevo poštnine prosto,
mmm
Rastlinska destilacija „RA0ECKr §
Zdravilišče z vodo in elektriko po si- —, vrt m mrv
stemu prof. VSfisstermsitza in po Kneippovem V J IMAl^J	.
last si. in kraHf. pov. trga KRAPŽME. ;; Odprto od i. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnCne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro" patov, ki so se priuCili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje Časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstojeC iz treh jedi, 1 K, veCerja po jedilnem listu najveC 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 K 20 v; glede teh se treba obrniti na kopališčno upravo.	314 15-12
Ivan Cater v
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 24i	in žganja.	42-18
Špecijalitete: „Radecki" grenki in
sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski t r o p i n o v e c in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine pro-to vzorce in cene.

Franc Strupi
Celje, Graška cesta
pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje eene. Prevzetje vseli steklarskih
50	del!	51-27
Na debelo! Na drobno!
KBa«iiaBBEeiiBiia(i3iiaiiiiiiiiigiiBiaatieasaaiBiiaaiii[9siiiaiiE
Sa H
a s
3iESlSSaH38SSBESKI
Botrčhiin botrce!
B a a <6 Si H K
Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.	68 51-27
Za ženine in roestice poročr ?late prstane ter ženit°-
" "'	vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
siiB5i»a8SBiBaa£aiiRBBisBH»BBaiiaiiiiiHBainBigiB9Bi«a
ZVEZNA TISKARNA V CELJU,
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3 $
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 2612
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pulj6ne«& 9 K, bolj-fega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; —	1 kg velefinega,
snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha sivega Š K; 7 K ; belega, finega 10 K. naj-1 finejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9	dobi franko.	28-28
Zgotovljene postelje
S li gostonitega rdeCega, modrega, belega ali ru-"*| menega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljec i novim, sivim, jako stanovitnim ' puhastim posteljnim perjem 16 K; oapol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14-70. K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5"20, K 5-70; podpernica iz moCnega rižastega gradlna, 180 cm
I dolga. 116 cm široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko,
— Bogato ilustrirani ceniki lastoij in tra-u;..
mi
E
S
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlas;ainimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
IV." ■ ■ ■ ■
o	aT «<
S	o «•..
a
er
5.	t
~	a
P	=>
o*	^
Cn tO tsS tO
Lastna knjigoveznica.


Nič več beganja kadilcev cigaret
ker so glasom razsodbe upravnega so-išča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-11

V.,
s papirjem
j mi
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.

Goric & Leskovšek
Celje, aška cesta št. 7.
26 52-28
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
Velik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 48°/o delavskv sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — T vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesa I k in go- t,;,* spodarskih strojev ter motor-mlino«.	276 26-15
' ■ " "■ .	'■ 1	« ■' >*'	--X ■ -r^ i •.•o'.?
Odplačevanje na obroke Ef3Ep 129 odlikovanj! ggC^
Ucenca
za trgovino z mešanim blagom, z dobrim šolskim spričevalom is poštenih starišev sprejme takoj Anton Pleteroki, Kozje. 432 2-2
, r. f P+P . . r.	»> f* !Jt«' 1
Edino pristno s to
mi
189 44-21
varstveno znamko
H&sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Slikar .pleskar
I prevzame vsa v svojo
stroko spadajoča dela	H
kakor slikanje sob,	H
: cerkev, gledaliških :	H
odrov, črkoslikarstvo	H na steklo, les itd. —
Zmerne cene. — Pri-	H
poroča se za obilna	H naročila. Svoji k svojim!
Sprejmem takoj več dobrih pomočnikov.
Viktor Bevc, Celje
90
Qr«iluj cesta it. 8.
49-25
Jf&jvečja iznajdba nove
dnflA j®	«Cb;jM:urrenz" a pravim
Švicarskim kolesjem, 30 ar idoča, z emajtno številčnico, lepo gra-viranim okrpvom, z 10-letno garancijo, K 390, 3 komadi samo K 10 50. — C0 ne ^fc A	denar nazaj. — Na zahtevo
M MKk pešljem gratis i« franko ilastr.
katalog a;, zlaty, srebra, ornih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul 3-7 (Avstr.)
846 12-11
V najstarejši
»antifakturni trgovini SO vsled smrti gospoda
Karola Vanič v Celju
Napodili dom"
vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko SllknOj čUnkij oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, saoderci, grajate itd. no
zelo znižani ceni'
lastno oonol
i Ivan Rebek,
•e priporoča za napravo železni* ograj, vrat, oken. (MpKf ter za vsa konstrukcijska dela. štedilnike, vseh vrst vodovode, vod-lijake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brflcken-wagen>. — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže.
Celje.	Vse po dnevnih cenah. 105 48-24	Celje*
—* « .
w «0
Z CD
" - h.
es	eo rt	®
to	» >	n
-a	> o ®	—
2	T ~	a
-- ® "S » "S
- > rt O .S
CC n«
UJ O
Trgovina s špecerijskim blagom
Zaveda;
cil sel
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki n
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje ita.
Zaloga vsakovrstnih semen.
Ivan Ravnikar
Celje
Graška oesta štev. 21.
Na drobno in na debelo. Tojpa in solidna postrežba.
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lako? :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, cveb in orehov.
Zaloga rudnin-i škili voda :

m
I.''.'. .«■' . I. JU.. JU » ' j'".,-1
*M M I
Edino, delniško pivovpniško narodno podjetje
d4 " zdraženilj pivotaren Žalec te Laški trg
»TOji \
Svoji k svojim!
¥ Ljubljani
pripofoia svoje
izfoorno dv<4no»iar6iio, termalno in	granatno pivo
is« v sodčkih |n steklenicah.	47-23
—r
z.. <
347
Razpošiljalna zaloga
dalmallnsEllt vin
{»lav?! trgZ8 COlJC klavni trg 8
Ima v svoji veliki zalogi razpošilja na veliko in v iB drtute vinske špecijalit Piebivalcem v mesto m
?? mmh
aa se garantira. M
ižnji okolici se raznaša po hišah od & litrov naprej "" od 56 litrov naprej velik popust. Za naravno^, " Sfoj vinotofi na dr«^ *
■S Južnoštajerska hranilnica v Celju g
Ti . ...m.,., .. - -..a ¥ Narodnem domu. «1.	.......
^^	...	B 1 , .-I ■ »JMr^
to! pripisuje otresti vitkega pol let«, k kapitalu. Reitsi ter ga ne edtegnje vlagateljem. Za varnost vlog
„.« ssttvarATf®'
dobrodelne naipen
tfavek p lajaj« kr
in M ustanovitev slovenske obrtne strok polarnim hrambam b V kmetijsko gos;
Tkosedaj je dovolila sa dijaSke ustanove 80.000 V za napravo potov 5.000 K, raillCnlm nCnim iavo
lin a.vuu n, nvioi
ne iolej 11.100 K, t ke namene nad
Ipore raali«!
t, krnili
livivSim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K sa dobrodelne namene, škngs«. aj nad 93.800 L Oprsjema tudi hranila? kajiiloe draga, posebno Ravenskih denarni!) zavodov in jih obrestuje, ae da bf se pretrgalo Obrestovan}«.
Slovenci, vlagajte v juinoitajerako hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne aH H^l varovanca, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži diopr W sJ^dŠlOtlVl » *ar?izkljužno le v južnoitajepsfco hranilnico. B H