Mostnino pločono v yolovlnL Leto LXXII. št. 195 LJubljana, torek 29. avguste 1930 LOfENSKI .znaio ^sak aon popoldne izvzemsi neaelie in praznike. // inserati do dl) petit *r* 6 Din i, do 10C vrst o Olr 2 50 =>d 10C do 30C vrst 6 Din 3 *eč|i inserdh oetrt *rsto Din 4.—. 3opusi do dogovoru, inserotm davek posebei // .»Slovenski Narod velio mesečno * Jugoslaviji Din IZ— ro inozemstvo Oin 25.— // Rokopisi se ne vracaio. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncrfljeva ulica stev. 5 Telefoni 31-22. 31-23. 31-24» 31-26 ki 31-26, Podružnico« MARIBOk. Grajski tra st. / // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, eanStvoi SrrosjmaverM podružnica upravo* Kocenova uL Z retefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvor« 101 Ij telefon h. 76 II CEUE. celisko urednStvot Straiie^vejrjevo ufico 1. telefon it. 65, Ion 91 SLOVENJ GRADEC. Poftno hranilnico ¥ liubliani st 10351. Angleški odgovor Hitlerju: a predlaga direktna pogajanja Berlin-Uarš-oa če pride na ta način do premirja, je Anglija pripravljena razpravljati o splošnih problemih, to je lili i ■On* _^nWnani posojilo — Hitler bo najbrže še danes odgovoril Z izročitvijo odgovora angleške vlade nemškemu kancelarju Hitlerju je dosegla, kakor izgleda, evropska kriza svoj višek. Od stališča, ki ga bo sedaj zavzel poglavar Velike Nemčije, je odvisna usoda miru. Angleška vlada je stavila v svojem odgovoru zelo dalekosežne predloge, ki pričajo, da so zapadne velesile pripravljene urediti vse zadeve, glede katerih se pritožuje Nemčija, toda pod enim pogojem: vse se mora rešiti na miren način s pogajanji in brez nasilja in vojne. Jedro angleških predlogov je v tem, da se mora najprvo pristopiti k direktnim pogajanjem med Nemčijo in Poljsko. Še-le, ko bo na ta način nastopilo pomirjenje, je mogoče razpravljati o drugih vprašanjih. Prve vesti, ki prihajajo iz Berlina, kažejo, da merodajni nemški krogi to odklanjajo. Nemčija slej ko prej vztraja na tem, da mora najprvo dobiti Gdansk in koridor odnosno Gornjo Šlezijo ter bi bila še-le nato pripravljena sesti za zeleno mizo in razpravljati o ostalih spornih vprašanjih. Po napovedbah berlinskih krogov bo kancelar Hitler še danes odgovoril na angleške predloge. Med tem se tako v Nemčiji kakor v vseh drugih državah nadaljujejo vojaške priprave. Izgledi za razne posredovalne akcije postajajo vedno manjši, dasi še vedno ni izginilo vsako upanje, da bo koncem koncev vendarle prišlo do mirne rešitve. Angleški odgovor izročen Hitlerju Sit oči pozno zvečer je angleški poslanik Henderson izročil odgovor — Nočni posvet pri Hitlerju Berlin. 29 avg. br. Snoči ob 21. je prispel v Berlin s posebnim letalom angleški poslanik sir Neville Hendcrson. ki je prinesel odgovor angleške vlade na Hitlerjevo spomenico. Z letališča se je odpeljal takoj na angleško poslaništvo. Kmalu za tem je prispel na angleško poslaništvo tudi francoski veleposlanik Coulondre, katerega je Henderson obvestil o vsebini odgovora angleške vlade in se z njim dogovoril glede nadaljnega skupnega postopanja. Ob 22.15 se je Henderson odpeljal z avtomobilom v kancelarsko palačo, kjer sta ga že pričakovala kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop. Kancelar Hitler je takoj sprejel Hendersona, ki mu je izročil pismeni odgovor angleške vlade ter mu podal tudi ustmena pojasnila o stališču angleške vlade glede perečih mednarodnih problemov. Henderson je ostal pri Hitlerju tričetrt ure, nakar se je vrnil na angleško poslaništvo. Kancelar Hitler je takoj nato sklical na posvetovanje svoje najožje sotrudnike, med njimi Goringa, Hessa in še nekatere druge. Konferenca je trajala pozno v noč. Ob 0.30 zjutraj je bilo izdano naslednje kratko uradno poročilo: Angleški poslanik Henderson se je ob 22.30 pripeljal v kancelarsko palačo, kjer ga je državni kancelar takoj sprejel. Razgovor je trajal snoči do 23.40. Pet minut kasneje je poslanik Neville Henderson zapustil kancelarsko palačo in se -rnil v angleško poslaništvo. Kancelarju je izročil odgovor angleške vlade na njegove pr«sd-loge. Kaj je odgovorila angleška vlada? Vsebina Hitlerjeve poslanice in odgovor angleške vlade Se nista bila objavljena — V pričakovanju pojasnil Chamberlaina v spodnji zbornici razpravlja o splošnih problemih, ki se jih je Hitler dotaknil v svojih predlogih, in sicer glede razorožitve, kolonij in gospodarskih odnošajev. V Londonu smatrajo, da je Anglija pripravljena nuditi pod gotovimi pogoji Nemčiji finančno pomoč, toda le v trenutku, ko Nemčija izvode reorganizacijo svojega gospodarstva na položaj mirne dobe. V zvezi s tem se govori o evropskem »New-Dealu«, ki bo omogočil ekonomsko blagostanje v Evropi. Ne dopuščajo pa nobenega dvoma, da Anglija smatra, da je odstranitev poljskega konflikta neizogibni pogoj za ustvaritev takih ukrepov. Hitlerjevi pogoji šele po vrnitvi Gdanska in koridorja M bil pripravljen sesti za zeleno mizo Berlin, 29. avg. e. S polslužbene nemške strani je bilo rečeno, da je Angliji potrebno 48 ur, da odgovori na predlog kancelari a Hitlerja. Vodja gotovo ne bo potreboval toliko časa, ne glede na to, kakšen bo njegov odgovor. Z iste strani izjavljajo, da je Nemčija poslala minimalne zahteve v Hitlerjevem pismu predsedniku francoske vlade, in da tu ne more biti nikakega popuščanja. Nemčija zahteva brezpogojno vrnitev Gdanska in koridorja. Sele tedaj, če bi se te zahteve izpolnile, bi bila Nemčija razpoložena za pogajanja glede ureditve ostalih evropskih vprašanj. Na vprašanje, kaj razumejo pod koridorjem, odgovarjajo, da pod tem smatrajo celokupno področje, ki je glasovalo za Nemce pri volitvah v državni zbor pred letom 1919. Potemtakem pomeni koridor večji del zapadne Pru-sije z Brombergom in severni del province Poznanj. Z iste strani napovedujejo, da Nemčija vsekakor želi, da bi dobila tudi Vzhodno šlezijo. Odgovor Hitlerja še danes Pariz, 29. avgusta, e. Havasov berlinski dopisnik doznava, da je Hitler po končanih razgovorih s Hendersonom poklical svoje najožje sotrudnike k sebi. Konferenca je trajala globoko v noč. V političnih krogih izjavljajo, da ne morejo dati v tem trenotku nobenih poročil o vsebini niti o posledicah razgovora Hitlerja s Hendersonom. V političnih krogih tudi dozna vajo, da bo pismeni odgovor nemške vlade najbrže še danes izročen. Henderson se še danes vrne v London London, 29. avg. c. Poslanik Henderson je imel ob 1. zjutraj dolg telefonski razgovor z angleškim zunanjim ministrstvom, ki se je nanašal na vsebino njegovega nagovora s kancelarjem Hitlerjem ob izročitvi angleškega odgovora, Poslanik Henderson se najbrže danes s letalom vrne v London. Kaj mislijo o Hitlerjevem odgovora Daladiera v Varšavi Varšava, 29. avg. c K Hitlerjevemu pismu Daladiera izjavljajo v poljskih uradnih krogih: Vsebina pisma kaže. da Nemčiji ne gre toliko za Gdansk. kakor za uničenje Poljske. Vzbuditi skuša videz, da ima Nemčija napram Franciji samo dobre namene, v resnici pa predstavlja poskus razbitja mirovne fronte Pismo je gotovo historičen dokument, ker bo na njegovi podlagi mogoče ugotoviti, kdo je krivec, če izbruhne vojna. Poljska odklanja novo Monakovo O poljskih zadevah bo odločala samo Poljska, ki zato odklanja posredovalce London, 29. avg. br. Včeraj je bilo napovedano, da bo takoj po izročitvi v Berlinu objavljena Hitlerjeva poslanica in odgovor nemške vlade. Očividno pa je bila ta namera na željo Berlina opuščena. Doslej uradno niso bili objavljeni še nikaki podatki o podrobnejši vsebini angleškega odgovora. V običajno dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da sloni odgovor angleške vlade na izjavi, ki jo je podal ministrski predsednik Chamberlain na zadnji seji spodnje zbornice: Anglija je slej ko prej mnenja, da ni nobenega vprašanja med Poljsko in Nemčijo, ki se ne bi dalo rešiti na miren način s pogajanji. Na drugi strani pa je Anglija enako kakor Francija trdno odločena izvršiti vse svoje obveznosti napram Poljski in braniti svojo neodvisnost pred vsakim napadom. Kar pa se tiče ostalih Hitlerjevih zahtev, nanašajočih se na vprašanje kolonij, razdelitve interesnih področij v Evropi in podobno, pa čuvajo o odgovoru angleške vlade najstrožjo tajnost. Glede na to pa, da je sa danes popoldne ob 14.15 sklicana seja spodnje zbornice, domnevajo v londonskih političnih krogih, da bo ministrski predsednik Chamberlain pri tej priliki objavil vsebino Hitlerjeve poslanice in angleški odgovor ter zahteval naknadno odobritev stališča vlade s strani zbornice. Vsekakor prevladuje v Londonu prepričanje, da je evropska kriza na vrhuncu in da se naglo bliža ura odločitve o miru in vojni. Slej ko orel pa naglašajo v Londo- LONDON, 29. avgusta, e. Z dobro poučene strani se doznava: Angleški odgovor predstavlja trdno odločnost Anglije, da ostane na strani Poljske, poudarjajoč možnost mirne rešitve polj-sko-nemškega spora. Angleška vlada je opustila prejšnjo idejo o premirju, ker je prišla do prepričanja, da Nemčija ne bo sprejela takih predlogov. Angleška vlada predlaga direktna pogajanja med Berlinom in Varšavo. Pogajanja naj bi se pričela, kakor hitro bi nastala mirnejša atmosfera. Ce direktna pogajanja med Berlinom in Varšavo dovedejo do premirja, bi bila Anglija pripravljena, da Varšava, 29. avgusta, k Poljsko zunanje ministrstvo je oficielno izjavilo, da se H en -dersonova misija, od katere je odvisen mir ali vojna, ne tiče Poljske, marveč samo odro saje v med Anglijo in Nemčijo. Če bi se Hendersonova misija tikala Poljske, bi sr moral Henderson pogajati in pogovarjati naravnost s Poljsko. Poljska pa odklanja posredovalce, ki bi ji vsilili drugo Monakovo. pri katerem ne bi Poljska ničesar dobila, pač pa bi lahko mnogo ali vse izgubila. Okoli 300.000 ljudi je že zapustilo Varšavo. Narod zaupa svojim voditeljem in zatrjuje: Nam Poljakom se bo morala Evropa zahvaliti, če bo ostala svobodna. Varšava, 29 avgusta e. V dobro obveščenih krogih mislijo, da angleški odgovor ne bo zadovoljil nemške vlade in da ie Anglija stopila oopolnoma na stran Poljske, ki je odločena, da stopi v vojno, če ne bodo preklicane zahteve, ki so ji bile postavljene. V Varšavi torej prevladiije trdno orepričarje. da je treba pričakovati vojnega soopada. če druga stran ne p^du-sti. V dobro poučenih poljskih krog;h so snoči trdili, da ie Poliska ponolnoma pripravljena na vojno akcijo, z druee strani pa ie trdno odločena, da ne odstopi n;ti najmanjšega de1 a svojega ozemlja, kaj šele celo n<->kr3iino Vojaške priprave na Poljskem Varšava, 29. avgusta, e. Tu govore, da ? v popuščanje Poljske noben politik ne veni-> "to ie bil ~~van še en de* rezervatov pod orožje. Vsa Poljska koplje ja--ke. V sa "iršavi je og 20 000 * in otrok zaposlenih pri teh delih. Poljsko, nemška meja je popolnoma zaprta. Z nem-* -» strani je uk'^ien ves železniški promet. Angleški in francoski veleposlanik sta vsak dan pri Becku. Bilanca zadnjih političnih dogodkov Variava, 29. avgusta k. Diplomatski dopisnik agencije »Transcontinental Press« je predočil takole bilanco političnih dogodkov v Evropi: 1. Anglija je sklenila s Poljsko vojaško pogodbo, ki je bistvene važnosti za položaj sil v Evropi. 2. Predsednik Roosevelt ne more imeti nobenega dvoma več o stanju stvari v Evropi, odkar sta Rusija in Nemčija sklenili nenapadalno pogodbo. 3. Nemčija je opustila prvotno namero, da bi poslala v Gdansk križarko »Konigs-bergc 4. Prebivalci v Gdansku so bili zelo presenečeni, ko je bila odpovedana tannenber-ška proslava. 5. V Jugoslaviji je bil podpisan sporazum, s čimer je bila odstranjena nevarnost, ds bi kakšna tuja sila usodno vplivala na nadaljnji notranje-politični razvoj v Jugoslaviji. 6. Ustvarjeni so bili vsi pogoji za odstranitev napetosti med Madžarsko in Rumuni-jo, in Madžarska Čedalje bolj zavestno zatrjuje, da hoče ostati samostojna, neodvisna in nevtralna. 7. Japonska bo popolnoma spremenila svoje odnosa je do dosedanjih zaveznikov in do Evrope sploh, ker je spoznala, da je protikomunistični pakt samo še krpa papirja. 8. Španija je po novem položaju v Evropi pripravljena spremeniti svojo dosedanjo zunanjo politiko in kaže največjo rezervi-ranost do politike Nemčije in Italije. Vsa ta dejstva in spremembe v zadnjem tednu so nagnile Nemčijo, da je MVtafla zadnji poskus, da bi popolnoma izolirala Poljsko, kar pa Nemčiji ni uspelo. PVkfjska sama je pripravljena s svojimi zavezniki boriti se do skrajnosti za svoje pmvtcc in za svojo svobodo. Nemška vojska na Slovaškem BRATISLAVA, 29. avg. AA DNB: Predsednik vlade Tiso je včeraj izdal v rmerru slovaške vlade tale apel na slovaški narod: Da zavarujemo neodvisnost in nedotakljivost naše mlade slovaške države, pred poljskim ogrožanjem, prihajajo na podlagi pogodbe o zaščiti m dopolnilnih dogovorov sklenjenih med slovaško republfko in nernškim rajhom, nemške čete na slovaška državna tla, da bodo v primeru potrebe ramo ob rami z našo hrabro slovaško armado branile pred sovražnikom meje naše države. Pozivamo prebrvalstvo, da pozdravi nemške čete kot prijatelje m da jim izkaže vsako pomoč. češki, madžarski in poljski Usti na Slovaškem Bratislava, 29. avgusta, e. Vlada Je prepovedala z današnjim dnem uvrrz vseh madžarskih listov, kakor tudi čeških iz protektorata. V Rimu skeptični Odgovor Anglije v rimskih krogih ne vzbuja upanja na mirno poravnavo Angleški parlament v psrmanenci Zaradi napetega mednarodnega položaja bo imela spodnja zbornica vsak dan seje London, 29. avg. c. Prvotno ie le za sredo napovedana seja spodnje zbornice Je bila sklicana snoči že za danes popoldne ob 14.45. Na današnji seji bo min' trski predsednik Chamberlain podal izjavo o mednarodnem položaju In najnovejših dogodkih. Splošne pričakujejo, da bo pri tej priliki objavil tudi Hitlerjevo poslanico in m£ da je odločitev sedaj v rokah kancelar- I odgovor angleške vlade, ki Je bil snoči izje Hitlerja. ročen v Berlina. Na današnji «eji ^ razen Chamberlaina govorila samo se Grrtmvood v imenu delavske opozicije in Sinclair v imena liberalne stranke. Vlada je obvestila vse člane spod 11 ;e zbornice, naj ne zapuščajo Londona, ker bodo z? rad i napetega mednarodnega položaja, ki zahteva vsak trenutek nove ukrepe, potrebne najbrže vsak dan seje parlamenta, ki ga teli vlada sproti obveščati o razvoju mednarodnega položaja. RIM 29. avg. e. V Rimu smatrajo, da izgledi za mirno rešitev mednarodne kri- J ze tudi po izmeni pisem med Dal adi erom . in Hitlerjem niso povoljni in zato so tudi vse nade za uspeh mirne rešitve, ki Jo je poslal s svojim načrtom kancelar Hitler angleiki vladi, povsem izginile. Domnevajo, da ie bil odgovor angleške vlade, ki ca Je snoči prinesel Henderson v Berlin, tak kakor je bil odgovor predsednika Daladiera na znano Hitlerjevo pismo in zato s izročitvijo odgovora nemške vlade položaj ne bo spremenjen na boljše, temveč bo dosegel svojo kulminacijo. Italijanska vlada, bo kakor zatrjujejo tukajšnji listi, ostala tudi v tem trenotku v stanju mirnega pričakovanja. Mussolini In Hitler v stalnih stikih • RIM, 29. avg. k. O veliki mednarodni napetosti, kolikor se tiče Italije, priča dejstvo da je Mussolini osebno prevzel vodstvo zunanjepolitičnih in diplomatičnih poslov. Zunanji mini štet grof Ciano je kot zunanji minister Italije samo že prvi pomagač in svetovalec svojega šefa Musso-linija. Mussolini sprejema osebno nemškega poslanika v Rimu kakor tudi vsa poročila iz Nemčije, ki jih pošilja Hitler in nanje tudi sam takoj odgovarja. Izmenjava misli med Mu??olinijem in Hitlerjem je v zadnjih dneh zelo živahna. Neprestano sta v telefonski zvezi. Tuji opazovalci v Rimu sodijo po irredno živahnih diplomatičnih razgovorih in posvetovanjih med Hitlerjem in Mussolinijem v zadnjem Času, da so dogodki prehiteli tudi Nemčijo in Italijo ter prevrgli podroben načrt za nameravano akcijo. Podpis pogodbe med Nemčijo in Rusijo ni mogel povzročiti spremembe, temveč nov načrt, ki ga je izdelala Nemčija in kateremu se je morala Italija v zadnjih dneh prilagoditi. London, 29. avgusta, c. Zunanji minister Haiifajc je imel 06 19. trice trtu mo konferenco s mmistrakan predsednikom Cham-bertaunorrL Japonski poslanik Si^emicu se je mudil v zunanjem ministrstvu eno uro. Nadaljevanje na z. strani Nadaljevanje s prve strani Berlin. 29. avgusta e. Kakor se doznava m bil storjen z nemške strani nikak pozitivni korak za ustvaritev posredovanja Mussoiinija v nemško-poljskem konfliktu. Tako posredovanje Mussokniia bi bilo samo do sebi mogoče, ker se je on tudi Dala-diera. Iz tega pisma sledi edino deistvo. da Hitler ni pripravljen da bi Varšavi ponudil direktna pogajanja Edina težkoca pa obstoji pri Mussoliniju m Daladieru v dejstvu, da ni ne enega niti drugega mogoče smatrati za popolnoma nevtralnega, ker je Mussolmj v zvezi z Nemčijo. Daladier pa je zaveznik poliske Polee tega smatrajo za absolutno gotovo, da bi Hitler pristal na posredovanje samo nod ooeoii. če se na tej konferenci ne bj razpravljalo več o tem. ali naj se Gdansk in koridor vrneta Nemčiji, temveč samo vprašanja kako in kdaj naj se to zgodi. Hitler neomajno vztraja na vrnitvi Gdanslca in koridorja in to je prav tisto, kar je v svojem pismu Daladieru odkrito odgovoril Zato sedaj ne more nazaj. Ce bi pa omenjeni pogoji to dovolili, potem bi Hitler po obvestilih dobro obveščenih krogov eventualno pristal na to. da se udeleži take konference, če bi s kake strani prišli taki predlogi. London. 29. avgusta A A. Reuter: Zdi se da ne bodo sporočili ničesar o stanju pogajanj z Nemčijo do današnjega Chamber-lainovega govora v parlamentu. Reuteriev diplomatski urednik pravi da bodo Cham-berlainove izjave odvisne od Hitlerjevega odgovora na poslanico, ki mu jo je snoči izročil Henderson. Čeprav je položaj zelo resen, niso zaprta vrata za miroljubno ureditev. Trgovina poteka v Londonu kakor običajno, vojaSke priprave se r*a vrše s hladno odločnostjo. Najvidnejša je na vsej stvari enodušnost britanskega naroda, da bo pomagal Poljski. Turšija iti spremenila svmnm stališča Vpliv nemSko-ruskega pakta na Balkan Turčija še vedno zaupa Rusiji Carigrad, 29. avgusta e. Turška diplomacija je bila zadnje dni zelo aktivna. Razgovori zunanjega ministra Saradzogla. ki jih je vodil s tujimi veleposlaniki, niso bili objavljeni. Po sprejemu Papena pri Izmet Inneniju ni bilo zabeleženo ničesar, kar bi moglo dati upanje za izboljšanje odnošajev med Nemčijo in Turčijo. Komentarji, da je Turčija zahtevala neko formulo, da bi ostala nevtralna, so se izkazali za brezpredmetne. V vseh političnih krogih poudarjajo, da ostane Turčija zvesta svojim obveznostim, ker turška zgodovina ne pozna primera, da bi Turčija kdaj kršila svoje pogodbe. Včeraj je bila seja vlade, o kateri pa ni bilo izdano nobeno poročilo. Ankara, 29. avgusta, k. Po zadnjih sklepih turške v?ade in po razgovorih predsednika turške republike in turškega zunanjega ministra z zastopniki tujih držav se lahko zaključi, da se je Turčija odločila, da ostane na svojih pozicijah in izpolni v vsakem primeru obveznosti, ki iih ima po pogodbah s Francijo in Anglijo Kriza, ki je nastala v Evropi po skleni- tvi pakta med Rusijo in Nemčijo, zadeva Turčijo le v toliko, kolikor utegne imeti ta pogodba posledice na Balkanu. Misija nemškega poslanika von Papena v Ankari obstoja v tem. da prepriča Turčijo, da ji od strani Nemčije ne grozi prav nobena nevarnost. Glede nenapadalne pogodbe menijo vodilni turški politiki, da Rusiji ne more biti vseeno, kako daleč proti jugu lahko seže vpliv Nemčije. Rusija je močno in-teresirana glede položaja v Črnem morju, na Balkanu in v Vzhodnem Sredozemlju. V Ankari si ne morejo misliti, da ne bi Rusija na ta ali oni način zagotovila v pogodbi z Nemčijo status quo na Balkanu. V tem pogledu imajo oficielni krogi Turčije še vedno popolno zaupanje v Moskvo. Kljub temu pa je seveda tudi Turčija vse ukrenila, da more biti kos morebitnim nepričakovanim dogodkom. Nemci zapuščalo Turčijo Carigrad, 29. avgusta, e. Snoči je s sim- plon ekspresom zapustilo Turčijo in odpotovalo v Nemčijo okrog 400 Nemcev. Nemci že več dni zapuščajo Turčijo. Pred sklicanjem ameriškega kongresa Amerika bo podpirala Anglijo In Francijo WASHINGTON, 29. avg. A A. Havas: Odlok za sklicanje kongresa na izredno zasedanje je pripravljen. Čaka le še na Rooseveltov pod pir Predsednik USA čaka po izjavi, ki jo je sam dal. ugodnega trenutka ali ure ko bi utegnil konflikt postati neizogiben. Splošno prepričanje je, da bo kongres na strani predsednika in da bo pomagal Franciji in Veliki Britaniji, vendar pa tako, da USA ne poide v vojno. Vsekakor bo pa razvoj v Evropi odločilnega pomena. Zdaj prevladuje vtis, da že- li ameriška vlada izglasovani« nevtral-nostnega zakona v smislu Bloomovega načrta, ki ga je, kakor je znano, predsednik Roosevelt poprej odklanjal. Voditelji republikansko.demokratskega izolacionističnega Moka, ki je odklanjal Rooseveltov predlog o nevtralnostnem zakonu na zadnjem zasedanju kongresa, so sklenili spremeniti svoje stališče. »New-vork Herald Tribune«, ki prinaša to vest, podčrtava njeno važnost. Roosevelt se bo Tudi Rusija naj bi se obrnil na Stalina? zavzela za ohranitev miru Washington, 28. avgusta. AA. (Reuter). Politiki, ki so po navadi zelo dobro poučeni, trdijo, da bo Roosevelt še danes napravil nov korak za ohranitev miru. Roosevelt meni. da bodo države latinske Amerike podprle njegovo akcijo, da se prepreči vojna. Prav tako mislijo poučeni krogi, da bo tudi sovjetska vlada posredovala za ohranitev miru. »Dailv News« pravi, da namerava predsednik Zedinjenih držav nasloviti ponovno dramatični apel v korist miru. V ta namen bi Roosevelt rad pridobil že vnaprej pristanek Stalina ter državnih poglavarjev Južnoameriških republik. Diplomatska od- j poslanstva Zedinjenih držav v teh drža- j vab so že dobila ukaz, naj store potrebne | korake. Roosevelt namreč meni, da je neobhodno potrebno sodelovanje Stalina. . WASHINGTON, 29. avg. c. Zunanji mi- I nister Cordel Hull je izjavil na konferen- j ci tiska, da ameriška vlada zaenkrat ne vi- j di nobene možnosti, da bi podvzela kakšno ' novo iniciativo v pogajanjih med velesilami. Posredovani® Belgije? Bruselj, 29 avg-. c. Belgijska vlada je imela snoči važno sejo, ki se je končala še le ob 23.30. Po seji je sprejel ministrski predsednik Pierlot angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega in poljskega poslanika. BRUSELJ, 29. avg. AA. Reuter: V zvezi z glasovi, da so snoči pozno ponoči obiskali predsednika belgijske vlade Pierlota britanski, francoski, nemški, italijanski In poljski poslanik, nočejo dati v uradnih krogih nobene izjave. Po nekaterih poročilih pa mislijo, da gre za poskus posredovanja. Zvedelo se je. da ne misli belgijska vlada izdati nobenih nadaljnjih varnostnih ukrepov. Poljska in Rusija V poljskih krogih še vedno verujejo, da s strani Rusije ne grozi Poljski nobena nevarnost Varšava, 29. avgusta, e. Glede na možnost vojnega spopada se tu mnogo računa na stališče Japonske, Italije in Španije. V varšavskih političnih krogih je bila z zadovoljstvom sprejeta vest. da bo Španija v primeru vojne ostala nevtralna. Prav tako je bila z zadovoljstvom sprejeta vest o demisiji japonske vlade in o spremembi japonskega stališča po podpisu nemško-ruskega pakta. Povoljno spremljajo tudi vesti iz Rima, ki se nanašajo na umirjeno stališče Italije in na prizadevanja Musso-linija, da se reši evropski mir. Senzacijo pa je izzval v tukajšnjih krogih intervju maršala Vorošilova s sotrudnikom »Izve-Stjj«. Posebno pozornost se posveča besedam maršala Vorošilova, da vprašanje pošiljanja surovin in vojnega materijala sploh m" bilo predmet debate o priliki nedavnih razgovorov v Moskvi in je to vprašanje stvar gospodarske in trgovinske pogodbe, ki obstoji mod Poljsko in Rusijo. Tu menijo, da lahko na podlagi tega pričakujejo, da bo sovjetska Rusija pošiljala pomoč Poljski tudi v primeru vojne ne glede na rusko-nemški Dakt. VARŠAVA, 29. avg. AA. Reuter: Izvedelo se je. da so Sovjeti umaknili s\oje čete s poljske meje, kjer so. običajno imeli svoje garnizije, tako da Poljski s te strani ne grozi po podpisu nenapadalnega pakta med Sovjeti in Nemčijo nobena nevarnost. Nemško-rusko sodelovanje PARIZ, 29. avg. c. O nemško-ruski trgovinski pogodbi so se izvedele sedaj nekatere zanimive podrobnosti. Od 200 milijonov mark bo Rusija v prvem letu porabila 120 milijonov za nabavo industrijskih strojev, materiala za vrtanje petrolejskih vrelcev. Nemčija bo Rusiji stavila na razpolago tudi večje število specialistov. Rusija bo Nemčiji dobavljala kmetijske pridelke, polfabrikate in rude. Japonska se približuje Ameriki, Angliji in Franciji WS*hlngton, 29. avgusta. AA. Havas: V tukaJtajih krogih ne prikrivajo zadovolj. a tom, da bi se utegnilo ustvariti pri-, posredovanje med Tokiom, Pari-K Londonom. Pomočnik zunanjega aSnM»m WaDea je včeraj sprejel amerl-Unga, poslanika v Tokiu in britanskega ppaEdfi Racgtovori med Walleaom in londonskim rjceianikor- pa niso valjali samo perečim evrorsktm vprašanjem, tem-*»£ tudi daljttPJ^bodHlm. V gc^ttčnih kro- lašajo, da bi vlada USA pozdravila zmerno vlado v Tokiu. Gotovo je, da vlada nesoglasje med vVashingtonom in Toki jem, posebno glede Kitajske, kjer je USA slej ko prej zvesta politiki odprtih vrat, toda fce se bo Japonski zdelo primerno približati se Zedinjenim državam, kar se sme pričakovati, bi Amerika lahko služila kot koristen posredovalec med Japonsko vlado in Veliko Britanijo in Francijo. Stališče Rumunije V Hi iihUI svojih interesov teU stvari splošnega odru Bulriraita, 29. avgusta, e. Vsa Rum unija je v stanju pričakovanja. Vse se vprašuje, kaj prida iz sedanje mednarodne krize vojna ali mir. v Bukarešti še upajo, da pride do mirne rešitve. Odgovorni krogi formulirajo zadržanje Rumunije napram današnji kritični situaciji takole: Rumunjko javno mnenje spremlja z neomajno mirnost io pospešeni razvoj evropskih dogodkov. Politika Rumunije je še tudi nadalje nespremenjena in ima isti pa- cifistični Cilj, to je ohranitev neodvisnosti države in nedotakljivosti rum unskih meja. Rumunija si neprenehoma prizadeva za konsolidacijo miru v dobi. ko se v Evropi še lahko govori o stvarnem in pravičnem miru. Rumunija bo še vnaprej korakala po tej poti s trdno odločnostjo, pa naj bo re-š.tev evropske krize kakršnakoli Rumunija je odločena, da »luži evropski »tvari, braneč *udi svoje interese in svoie legitimne pravice. vpoklici v Nemčiji Berlin, 29. avg. e. Od včeraj je ustavljen mednarodni p'omet z Dansko. Vlak. ki vodi iz Bruslja v ženevo, je edina zveza med Nemčijo in inozemstvom. Stroga racionalizacija živil in drugih predmetov je za prebivalstvo bolj kakor vsaka druga stvar zgovorna slika vojne levarnosti. ki mu grozi. Po trgovinah se gnetejo ljudje, da bi nakupili kakšne predmete, ki Se niso racionalizirani. Po mestu so nalepljeni lepaki, v katerih se pozivajo pod orožje letniki 1906, 1907, 1910. 1911 in 1913 za prve tedne meseca septembra. Ostale čete istih letnikov so bile vpoklicane že meseca aprila in junija na trimesečne vežbe. število sedaj nanovo opokJicanih. letnikov cenijo na 400.000 mož. Incidenti v Gdansku VARŠAVA, 29. avg. c V Gdansku se je pripetilo včeraj več težjih incidentov. Neki avtomobil, na katerem so se vozili člani gdanske Heimwehr, so napadli neznanci. Prišlo je do streljanja ter so bili na vsaki strani trije mrtvi. V Gdansku zaplenili cel poljski vlak Varšava, 29. avgusta. Gdanski senat je objavil uredbo, po kateri je prepovedan prehod vlakov iz Gdanskega na Poljsko. Hkrati je bil rekviriran tudi tovorni vlak. ki je bil na poti iz Poljske v Gdinjo. Uvedba cenzure v Franciji PARIZ, 29. avg. c. Uvedena je cenzura za vse telegrame v Franciji- Mobilizacija v Litvi KOVVNO. 29. avg. c. Litovska vlada je sinoči izdala odredbo o mobilizacij več letnikov, ter je podvzela še vrsto drugih varnostnih ukrepov. Tudi Svlca mobilizira BERN. 29. avg. AA. Havas: V sredo ob petih zjutraj se bodo javili obmejni poveljnikom vpoklicani kontingenti. Naredba obsega 80.ono mož. Delna mobilizacija je napravila velik vtis, toda povgod vlada mir in red. RazSirjena mobilizacija v Belgiji Bruselj, 29. av^ c. Snoči je belgijski vojni minister odredil nove mobilizacijske odloke, ki so bili objavljeni po lepakih po vsej deželi. Vse garnizije v utrdbah so pomnožene. Francozi se sele v Afriko MARSEILLE, 29. avg. c. Veliko število Francozov se skuša v sedanji napeti situaciji umakniti na varno v Afriko. V zadnjih štirih dneh so iz Marseillea v severnoafriške francoske luke prepeljali 17.000 potnikov. Uvesti so morali posebne ladje. iiiiiui;iiiiuiiiiii.iiiiiiiiHiiiimiiiiiiiilMiiiiiiifiiuiMUHiii.ti:titii>itiiiiiiiiiiijiiiiaiiiituuudiiiiui Sorzna poročila. Curih, 29. avg. Pariz 10.875, London 19.00 New York 445. Bruselj 75.12, Milan 23.85 Ostali kurzi niso bili objavljeni Nemški list o moči ruske vojske Praški »Der Neue Tag«. glavni organ protektor ja Neuratha, objavlja uvodnik o ruski vojski, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Na ozemlju 21 milijonov 176.000 kv. km, ki je trikrat tako veliko kakor ono Zedinjenih držav Severne Amerike, šteje Rusija 175 milijonov ljudi, katerih letni prirastek maša okoli tri milijone. V primeru vojne bi Rusija lahko postavila v boj 14 milijonov vojakov. V mirnem času ima okoli dva milijona vojakov pod orožjem in več tisoč oklopnih vozil. Doslej je bilo treba v ruski vojski ločiti med kadrskimi četami in teritorialnimi formacijami; v prvih je znašala službena doba od dveh do treh let, v drugih pa le nekaj mesecev. Kadrske formacije so se delile na okoli 80 pehotnih divizij, 20 konjeniških divizij in 4 motorizirane oklopne divizije; sem pa so spadale še samostojne konjeniške brigade, oklopni regimenti in bataljoni. V bodoče bo ruska vojska poznala samo kadrske formacije, kar bo le še zvišalo njeno bojno pripravljenost. Posebno ljubezen pa posveča Rusija letalstvu, ki razpolaga že sedaj z 2500 do 4000 letali prve linije (ali okoli 70 letalskih brigad). Letalstvo se še nadalje silno razvija saj znaša letna proizvodnja najmanj oko- li 5000 letal in trikrat toliko strojev, do-čim se letno izvežba do 10.000 pilotov. Oborožene sile Rusije so v glavnem koncentri rane na zapadu toda tudi na Daljnem vzhodu obsega »rdeča fronta« ogromno bojno moč. Vmesni prostor služi predvsem kot baza vojne industrije. Razen vojski in letalstvu pa posveča Rusija največjo pozor nost tudi razvoju vojne mornarice. Njena sedanja tonaža znaša okeli 300.000 ton. toda v kratkem bo najbrž že podvojena. Z Anglijo veže Rusijo pomorski sporszum, ki odmerja razmerje med obema mornaricam* na osnovi 100:35. toda v to razmerje se ne šteje daljnovzhodna mornarica Rusije Glav no ležišče ruske vojne industrije je v predelu med Moskvo, spodnjim Dnjeprom in Donom ter med Uralom in Kaspijskim jeze rom, odnosno v zapadni Sibiriji kjer je zavarovanost največja Za primer ruske industrijske potence je treba navesti, da pro izvaja Rusija letno do 16 milijonov ton su rovega železa in jekla ter izdeluje letno do 200.000 motornih vozil m 50 000 traktor jev. Spričo svojega ogromnega naravnega bogastva lahko Rusija živi v popolnem av-tarkičnem gospodarstvu, ker ima vse. kar potrebuje za življenje in vojskovanje, tako zaključuje nemški list. ya sviee zasedene Bern, 28 avg br Nocoj ob 19.30 je zvezni predsednik v nemškem, francoskem :r italijanskem jeziku objavil po radiu mobilizacijo švicarske vojske m prečita! naslednjo proklamacijo: Silna napetost, ki teži danes nad vsem: narodi v Evropi, je napotila zvezni svet. da izda vse potrebne ukrepe za varnost in bodočnost švicarskega naroda in švicarske države. Ni še popolnoma izključeno, da se bo napetost, v kateri živimo, rešila 5e na miren način. Se vedno upamo, da bodo prizadevanja za ohranitev miru kronana z uspehom. Slej ko prej ni robene neposredne nevarnosti za našo državo. Zvezni svet je sklonil, da v vsakem posledu in v vsakem položaju in z vsemi sredstvi izvrš; vse iz švicarske nevtralnosti izvirajoče obveznosti Glede na to. da je v vseh sosednih državah mobilizacija fe tako napredovala da ie na^topPn pravo vojno stanje zvezni svet ni mo«*?l prevzeti ndpfovarnosti za to. da bi naše meje nq-*sli^ ostnie brez po?<=>bne vo »aške 7a?«*;te Zara-i te?a je danes ndf1^!' takojšnje moHil'7ae?io vseh obmenih Sel Obseg te moh'-izarije in nev?ren mfiivo.ir' p^lo=*j ra7en tepa f*nla 7v*>7',PTnii svHn povod, da je sklical vse člane iviearskgpts 7.1 "/ne^n par'i'rK'p'a 79 srpr!^ nr?p«*dne ob 17. k izredni seji, da izvoli generala in sklene ;zredna pooblastila za zvezni svet. V imenu zveznega sveta pozivam ves švicarski narod, da v teh resnih urah ohrani popoln mir in zaupanje v svojo vlado Odrejeni so vsi potrebni ukrepi za varnost države Zlasti prosim švicarski narod, da ne naseda lažni propagandi Prehrana švicarskega prebivalstva je v vsakem pogledu za trot ovijena. Ce res pride do vojne v Evropi, česar nas pa bos obvaruj, izročamo zaščito naših meja. nevtralnost in neodvisnost naše dr-'ove naši junaški armadi, o kateri vemo da bo od prvega generala do zadnjega vo-jaka mirno, odločno in zvesto izvršila svo-o dolžnost Kaša armada, kateri v svojem in v imenu zveznega sveta pošiljam najtoplejše pozdrave, naj pa ve. da stoji za njo "trn^en ves narod Švicarski narod je navdahnjen istega miru. istega junaštva in iste di?cipl;ne. kakor naša vojska, kater: ~aupa zaščito države. Vsak izmed nas, moški in ženski, naj iz-:M na ovojem mestu svojo dolžnost. Pokažimo, da smo dorasli resni uri Mi za-un^mo naši armadi, našemu narodu in VseTiognčnemu. kateremu priporočamo zaščito našega naroda in naše države, s toplo molitvijo, da ohrani naši državi in vsem evropskim narodom mir Ojač< let?!? st»~? |fc€ jM*sa«11te na Malti London. 28 avg;. br. Danes je odpotovalo preko Francije 5000 angleških mornarjev in kolonijalnih vojakov, ki so bili odposlani na Malto in druga angleška pomorska oporišča na Sredozemskem morju. Oddelki so z ladjami potovali preko Rokavskega preliva in nato z železnico iz Dieppa v Mar-seille. General Franco ne pojde v It3li$o Vatikan, 28. avgusta. AA. (Havas). Obiska sefa španske vlade generala Franca, ki naj bi ga napravil pri papežu ob koncu septembra, ko bi potoval po Italiji, ne pričakujejo več. Iz tega sklepajo, da je general Franco opustil misel na potovanje v Rim. Premeta* ukrepi v Italiji Rim, 2S. avg. br. Nocoj so bile ukinjene vse telefonske in brzojavne zveze s Francijo. Ukinjen je bil tudi letalski promet s Francijo in Poljsko. Civilni letalski promet v Italiji sami je bil znatno omejen. Amerika povečuje proizvodnjo topov Ne« Vork, 28. avg\ AA. (Štefani). Ameriške tovarne protiletalskih topov so začele z rrmotirisko proizvodnjo topov najnovejših modelov, da bi lahko -zvršile vaa domača in tuja naročaja. Postani in ostani Član vodnikove drnibe! PoCUicnt odvrnit Volitve delavskih zaupnikov Volitve delavskih zaupnikov pri podjetjih in obratih, ki so registriram pri Delavski zbornici, so bile končane l j avgusta Registriranih obratov je bilo 96/. Delniška zbornica sedaj objavlja rezultate teh volitev, kolikor so doslej znani Po teh rezultatih ie bilo izvoljenih /6_?6 dela\skih m 178 nameŠČenskih zaupniki,v. Od teh jih pripada Strokovni zvezi za Slovenijo 4r*l, Nsrodni strokovni zvezi 3^>^. Jugoslov. stro kovni zvezi 243, Zvezi združenih dela\\.\ r 665, Zvezi privstnih namesc^ nofV 77, dru Štvu Botič 10, neopredeljenih je 12 m neorganiziranih pa 30 zaupnikov. Svobodne delavske organizacije so torej dobile 1070 oziroma 1139 zaupnikov, došim jih je dobila Križmanova Zveza zdtužeruh dclu\cc\-665, pri čemer pa še ni podatkoi o volitvah iz 39 obratov Glede na te rezultat j volitev piše Križmanovo glasilo cnskt delavec«- »Iz dolgega volilnega bojs iih.//.< Zveza združenega delavstva sedaj kot zmagovalka. Rezultati volitev so taki, da brez-dvomno izpričujejo, da je ZZD najbolj poklicana organizacija, da rešuje dela\idno že iz ci t hramih ifav-kov, vprav besno sovraštvo proti vsemu, kar je slo\-anskn. Ćloi'ck si kar ne more misliti, da bi tak članek mogel napisati r<-ien Hrvat. Umestna beseda V beograjski reviji »S'anred«. I i jo izda* ja vseučiliški profesor dr 'liha 1 o Ihč, čitamo tole beležko: »Ko je bil v naši državi uveden nov politični kurz in so prenehali veljati razlogi, ki so bili M rod. ji ni za vmešavanje v posle gotovih na^-h kor porečij, smo upravičeno sn:atraU, da /e tako vmešavanje končano m ziclo. Ja se :k\-i-dira. Nadejali smo se. da bodo kulturne, nacionalne in socialne institucije, ki so bile prizadete po onih preišnjih izrednih ukre pih, sajne zahtevale, da se Hm vrne r f-nost, da prično zopet normalno svoje življenje. Vsi mi smo s simpatiurni spremljali njih napor, da si očuva jo samostalnost v svojem delovanju. Danes upraiičeno pričakujemo od njih iniciativo za korake, da se jim vrne prejšnja svoboda za USptinti delovanje. To ni samo moralna potreba, marveč tudi njihova do1 z nost. Ne smemo iz brezbrižnosti dopustiti, da bi si pridobili stalnost začasni in protizakoniti ukreni, proti katerim smo prej nastopali To bi demantiralo iskrenost preišnjih naših naporov in upravičevalo vsak izreden vkrep in pritisk v bodočnosti, kar bi imelo v življenju naših kulturnih, socialnih in nacionalnih ustanov nedogledne škodljne posledice...« m širite »Siovenski Narod«! Stavbno delavstvo za itavo kolektivno pogod £horovanje članstva Zveze stavbnih delavcev Jugoslavije pogodbo še iti Pod^obnc^a načrta za novo Ljubljana. 20. avgusta Ljubljanska podružnica Zveze stavbnin delavcev Jugoslavije je v nedeljo sklicala zborovanje svojega članstva v veliki dvorani Delavske zbornice. Dvorana je oila dobro zasedena, kar je tudi razumljivo, saj je bilo na dnevnem redu vprašanje nove kolektivne pogodbe. Sedanja kolek, tivna pogodba namreč izgubi veljavnost ob koncu tega leta in delavstvo mora skrbeti, da bo oV pra\*em času sklenjena nova. Preden se pa začno pogajanja med delavskimi in podjetniškimi zastopniki, mora priti do soglasja med delavstvom £lede zahtev ki naj bodo izražene v novi kolektivni pogodbi. Vendar je imelo včerajšnje zborovanje predvsem informativni značaj. Zborovanje ie vodil predsednik podružnice Franc Berdajs. Prvi poročevalec je bil Alojz Hrovat iz Maribora. Dokazoval je potrebo strokovne organizacije za delavstvo in v svojem ideološko pobarvanem govoru je opozarjal na razlike med delavstvom in d nagimi razredi in kako se je delavstvo bojevalo za svoje pravice nek. daj in kako se bojuje zdaj. Pokazal jena razmere v kakršnih delavstvo dandanes živi in kakšna je davčna in gospodarska politika r.-katerih držav, kjer so delavske mezde posredno in neposredno znatno obdavčene. Posebno je nagrlasil, kako velikega pomena je, če se delavske mezde vsaj nek :iko zvišajo, kajti tem več denarja je v obtoku, Čim višje so delavske r-*»Zr5e jjj tem višji je splošni življenjski standard. DejaJ je. da delavstvo zahteva od države iste pravice kakor drugi stanovi, češ da se delavci dobro zavedajo dr. iavljanskih dolžnosti in bodo tudi če pride čas vedno pripravljeni izpolniti svojo domovinsko dolžnost, zato pa naj bo domovina vsem enako pravična mati O položaju stavbnega delavstva je po. ročal strokovni tajnik Ignac Tratar. Pii pogajanjih za novo kolektivno pogodbo bo treba upoštevati naslednja vprašanja: kakšne naj bodo delavske plače. da bodo ustrezale življenjskim potrebam delavstva; kako se naj delavec preživlja mei boleznijo in kako v primeru, če ne dobi dela. Vprašati se j pa treba tudi. ali so delavstvu dane možnosti, da si izboljša svoje življenjske razmere. Zadnje čase se je delavstvo začelo bati da bo v nekoliko spremenjenih razmerah izgubilo marsikaj, kar si je pridobilo prejšnja leta. Ta račun svobodnih strokovnih organizacij je bila izrečena marsikatera obsodba: ena izmed njih ie posebno značilna, namreč, da so strokovne organizacije povsem zmaterializiiale delavstvo, ki zato ne misli več na nič d m gega kakor na jed. Ta očitek je pa zgrešen, kajti narava je ustvarila želodce tudi delavcem, tudi tistim, ki niso lačni po svoji krivdi. Delavcu je lahko vzeti skorjo kruha, a nikjer se jim že ni posrečilo prepričati delavcev, da je to dobro za delavce. Razmere stavbnega delavstva pri ras vsekakor niso rožnate. Resnica pa je da so se izboljšale v zadnjih letih kolikor toliko; to je zasluga svobodnih strokovnih organizacij, svobodno strokovno organiziranega delavstva. Kolek tivna pogodba sicer ne prihaja povsod do svoje veljave, ker si jo mora delavstvo povsod izvojevati še posebej na terenu. Kjer pa delavstvo ni organizirane, Na velesejmu bo zopet pri!etno Ljubljana, 29. avgusta Nočnega življenja v Ljubljani prav za prav ni, razen dvakrat na leto, ko imamo ,welesejem. Ob letošnjem jesenskem vele se j mu od 2. do 11. septembra bo vinski oddelek velesejma, tako imenovani veselični prostor, nudil obiskovalcem sliko pravega velemestnega nočnega vrvenja. Razna zabavišča bodo skrbela za izbrano zabavo, pristna domača gostišča pa, da se temo tam tudi sicer najbolje počutili. Mnogi so že sedaj vesele na varietejne predstave. Te predstave bodo popoldne ob 4. zvečer pa ob pol 9. v paviljonu vK-c, Zaščita otrok pred zrač Kaj določa v tem pogledu pravilni v objav licu v benih novinah" in »Uradnem listu" Ljubljana, 29. avgusta. X soboto je bil v »službenem listu«, ban-afce uprave dravske banovine objavljen pravilnik o zaščiti pied letalskimi napadi. Ta pravilnik so objavile ^Službene no-virbe< 20. junija L L širšo javnost bodo nedvomno zajiiniale določila o postopku aa zaščito otrok, zato jih navajamo v Pravilnik določa, da je treba v skladu a členi uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi in pravilnikom posvečati skrb za-aciti otrok, in sicer ne le zato, ker otroci ne morejo skrbeti sami za sebe, temveč ker bo število nepreskrbljenih otrok, če bo ^ojna. takoj znatno naraslo ter bo potem stalno naraščalo. Splošno skrbstvo za otroke spada v področje ministrstva za socialno politiko. Jugoslovenska unija za zaščito otrok je kot posebna ustanova za zaščito otrok po svojem izpod budnem delu pomožni organ vseh pristojnih oblasti pt> uredbi in pravilniku o zaščiti pred letalskimi napadi. Zasebne organizacije, ki dele sodelovati pri zaščiti otrok, morajo delovati samo z unijo. Unija mora misliti na zaščito otrok med vojno že v mirnem času. Zato morata biti organizacija in poslovanje unije v mirnem času tako urejeni, da unija lahko tudi med vojno oprav-rja uspešno delo po natančno določenem načrtu. Da bo delo unije čim uspešnejše, mora srtopiti v zvezo z banovinskim! in krajevnimi odbori za zaščito pred letalskimi napadi. Njena osrednja uprava pa mora stopiti v zvezo s pristojnimi ministrstvi. Unija mora biti dobro poučena o številu nepreskrbljenih otrok; statistične podatke dobi od ministrstva za socialno politiko m po potrebi jih zbira ter dopolnjuje trafl po svojih banovinskih in krajevnih odborih- Ti podatki služijo za organizacijo zaščite otrok med vojno. Krajevne odbore unije bi naj sestavljali učiteljstvo in profeeorjt zdravniki, duhovščina, mestni m Občinski uslužbenci ter člani raznih dobrodelnih društev. Načelo je, naj bodo središča za zbiranje otrok kraji, kjer so sedeži srezov. Zavetišča za otroke Iz več okrajev je treba Urediti bUzu dobrih prometnih zvez in v zodovitnejših krajih Mesta morajo imeti, če imajo najmanj 15.000 prebivalcev, že S čaau po eno otroško zavetišče, V mirnem času uporabljajo ta zavetišča lahko kot otroška okrevališča m letovišča, V enem zavetišču naj bo zbranih 300 do 600 otrok. Ločiti jih je treba po paviljonih, posebej dojenčke z materami, otroke ljudskih sol (ločene po spolih) In srednješolsko mladino Paviljon, naj bodo združeni tako. aa bo omogočeno ?.-rupno upravljanje, oskrba, šolski pouk itd. — Kraji za otroška zavetišča naj oodo izbrani v primerni razdalji od ogroženih krajev, n. pr. ne v bližim večjih krajev < in industrije. — Vsako zavetišče mora imeti svoje bolniško poslopje in ambulatorij ter hišno lekarno. — Stanovanjska poslopja morajo biti dovolj velika, da je v enem paviljonu prostora povprečno za 100 otrok v eni etaži. Za zavetišča se lahko uporabijo tudi stara poslopja ki ne bor!^ ogrožena od letalskih napadov in ki iahko služijo izbranemu namenu. V postrv prihajajo zlasti kopališča, letovišča, planinski domovi, samostani itd. Otroke v stai*osti do sedmih let lahko med vojno porazdele Lz gostejše naseljenih krajev na deželi pri družinah To le treba organizirati v obliki vaških i nižinskih otroških kolonij kakor so .iroiene kolonije za dojenčke Obveljati pa .nora načelo da so otroci naseljeni v naseljih koncentrirano in da so pod strokovnim nadzorstvom v kraju samem že v m mi dobi mora imeti vsaka banovina ;n mesto z več kakor 20.000 nrebivalci dovoli vaških družinskih otroških kolonij kamor bodo lahko med vojno spravili vezje število otrok. Da bi se otroci lahko šolali in vzgajali čim bolj normalno, jih je trebi v zave-tiščih primerno razdeliti po starosti Zato je tudi treba zbrati srednješolce :z vse banovine v otroška zavetišča okrog večjih naseljenih krajev, manjše otroke pa v zavetiščih v bližini manjših krajev Zaradi tega čaka linijo tudi naloga, da ^rčne skrbeti pri pristojnih oblasten za izenačitev ustroja šolskega pouka. Poslopja za otroška zavetišča je treba zgraditi in pripraviti za nje opremo že v mirnem času, in sicer ob podpori občin, banovine in države. V mirnem času naj ta poslopja služijo predvsem za otroška okrevališča in letovišča Odbori unije si morajo prizadevati, da zbero za zavetišče čim već r^ostovoljnih prispevkov. ali k er je organizirano le delno, seveda ne more pričakovati, la bo kdo spoštoval določbe kolektivne j >godbe sam od sebe. (Govornik je navedel nekaj primerov, ki kažejo da kolektivna pogodba ni marsikje posebno v časteh.) Delavstvo si lahko izboljša življenjske razmere ter delovne pogoje s strokovnimi organizacijami, s sindikalno borbo. se vedno ima pravico, da se lahko posluži te borbe, kakor tudi stavke. Zlasti mnogo mu lahko koristi ustanova obratnih za. upnikov, ki pa morajo biti v resnici dobri. Še vedno so dani pogoji, da si delavstvo ustvari ter izpopolni močne strokovne organizacije. Teh organizacij ni mogel nikdar nihče uničiti in jih tudi poslej ne bo. če ni bila omogočena povsem prosta sindikalna borba, se je razvijala sicer zavirana tudi v nenavadnih razmerah. Posebnega podrobnega načrta za novo kolektivno pogodbo še ni. Delavstvo še ne ve, kakšno pogodbo si zamišljajo delodajalci. Baje so podjetniki samo za sklenitev mezdnega sporazuma in ne za pogodbo s številnimi socialno zaščitnimi določbami. Delavstvo pa bo zahtevalo, naj bodo 9 novi pogodbi vsaj vse pomembnejše splošne določbe n. pr.: določba o delovnem času: razen določbe o mezdah tudi določilo o načinu izplačevanja: odpravljeno ali vsaj omejeno naj bo akordno delo; na-crlašeno naj bo priznanje strokovnih organizacij kakor jih priznava čl. 35 zakona o zaščiti delavcev; predpisi o volitvah obratnih zaupnikov; določbe o mladoletnih delavcih; odprava poizkusne zaposlitve. Za določitev mezd bodo sestavili podroben načrt, ki ga bo delavstvo obravnavalo na širšem sestanku. Osrednja uprava Jugoslovenske unije za zaščito otrok mora na podlagi tega pravilnika dopolniti vse svoje dosedanje predpise m po potrebi izdati tudi posebna navodila o zaščiti otrok med vojno. P#fc^?$fd premet z Nemčijo Ljubljana, 29, avgusta Z Tc avgustom t. I. je Nemčija omejila potniški promet preko na^ih obmejnih po staj. Do preklica bodo v prometu samo na slednji viaki: Na pm^i Maribor— Graz ostane v pro-metu še dnevni par hrzib vlakov, z odho dom iz .Maribora nh 1630 in prihodom v Maribor o!-* 13.18 ter s prestopanjem v Ms riboru. Nočni par brzih vlakov od in do Maiibora iz Nemčije ne vozi. Nočni brzi vlak vozi samo med Mariborom in Trstom. Nadalje vozita iz Maribora v Nemčijo Še dva para potniških vlakov v obeh smereh. Odhod iz Maribora oh 13. in ob 21 40 ter prihod v Maribor ob 8.22 in 21.37. Med Mariborom in št. Ihcm ostaneio v prometu vsi potni-ki vlaki, ki se nahajam v voznem redu. Iz PHbcrka proti Celovcu in obratno vo žita 2 para potniških vlakov z odhodom iz 1 iberka nb o.-}.S in 19. ter prihodom v Tli berk ob 7.22 in 2034. !/ Dravograda-Meže proti Labodu vozi a \.-^ki smeri po en potniški vlak, z odho dom iz Dravograda-M. ob 17. in prihodom \ Dravograd-M ob 11.46. Z Jesenic proti Podroščici vozita v vsaki smeri samo po 2 para potniskm vlakov Oba para brzih vlakov sta ukinjena. Potni ška vlaka odhajata z Jesenic ob 11.20 in .40 ter prihajata na Jesenice ob 9.14 in L8.05. Od Radgone proti Špilju vozi samo en par potniških vlakov, z odhodom iz Radgo ne ob 15.23 in prihodom v Radgono ob 9.13 Direktni vozovi ne tečejo preko nobene obmejne postaje v in iz Nemčije in morajo potniki povsod prestopati. Tah" Nacionalni šahovski turnir V VI. m predzanjem kolu je Gligorie še bolj učvrstil svoj vodilni položaj. V damskom gambitu je kot črni prišel nasproti Gabrovšku do močnega napada na kraljevem krilu in je po žrtvi firure lepo zmagal. Partija med Rabarjem in Šiško je bila ves čas izenačena in se je končala remis. V holandski partiji med Kubancem in Jermanom je šubarič prišel prvi do napada in je postavil nasprotnika pred neizbežen mat. Šorli je prekinil z Rajkovičem v boljšem položaju in ima nade na zrnato. Stanje po VI. kolu: Gligorič 5. Rajkovic 3 in pol (1), šubarič 3 in pol. šorli 3 (1). Rabar, 3. Gahrovšek 2 in pol. Jerman 1 in pol. Šiška 1. V zadnjem kolu igrajo Glig^rič : Šuba-: ić. Šiška : Gahrovšek. šorli : Rabar in Jerman : Raiković. Iz M^vsga mesta Razveseljiv napredek. Mestni park, ki je elo privlačna točka vse naše meščane, je dobi1 novo opremo -- čedne in zelo okusno i klopi, ki so zame- njale stare z železnimi podstavki. Masiv, no • - 'n podstavki novih klop: 50 iz umetnega kamna, sedeži in naslonjala pa ir trdega lesa. Klopi je izdelala v elegantni obliki r.vti tovrstna mlada domača tvrdka Vinko Bele, ki izdeluje vsakovrstne slične predmete. fz šfeHMe Loke Pro in.ol Spodnji trg krasi stara mogočna lipa slovansko drevo, krog katerega so postavljene klopice. Ljudje se iih v večernih urah radi poslužujejo. Vsakdo ima rad nekoliko oddiha. Nikakor zato ne moremo odobravati, da poseda na t^h klo-picah iz dneva v dan prosja*ka trojica, mati s svojima sinovoma! O njih vemo, da ne spadajo v skofjo Loko! Naj se zato o domovinstvu teh ljudi enkrat odloči in jih spravi v domovno občino. Težko je gledati, kako jedo ti reveži solato kar z njiv. zgražanje pa vzbujajo prizori, ki jih uprizarjajo ti ljudje . . In tudi to: oni dan je neki vajenec na lezel na klopicah uši . , . Kdo naj ima potem še veselje posedati pod hpo? Spravite reveže kamor spadajo, nam. ki stanujemo na Spodnjem trgu bo s tem zelo ustreženo 1 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri. Jean Pfterre Aumont, Charles Vanel in M. Labarr KINO UNION — TELEFON 22-21 S. O. S. SAHARA Film, ki ga toplo priporočamo v »I V O N A« KINO MATICA, 21-24 ob 16.. 19. in 21. uri Velika ljubavna drama iz svetovne vojne. Povsnetkl lz belgijske pokrajine, ki je bila kruto prizadeta po zadnji svetovni moriji. Marcella Chantal — Pierre Renotr — A ime C lariood Lepa patriotična manifestacija Nad 300 slovenskih rezervnih častnikov na velikih Ljubljana. 29. avgusta Rezervni častniki iz Slovenije se pripravljajo na veliko patriotično manifestacijo, kakršne v naši državi se ni bilo. V rorek, 5. septembra se odpelje v Beograd nad 300 slovenskih rezervnih častnikov, da se udeleže velike vojaške parade na kraljev rojstni dan ter poklonijo na Oplencu manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1., na A vali pa spominu našega neznanega junaka. To bo prvi primer tako velike patriotične manifestacije rezervnih častnikov v naši državi, važne in pomembnejše tem bolj, ker preživljamo izredno težke, burne čase. In prav je, da so se odločili za to prvo patriotično manifestacijo baš rezervni častniki iz Slovenije, iz obmejne pokrajine naše lepe skupne države. S tem bo dan še poseben poudarek neomajne zvestobe Slovencev do narodne države in doprinešen dokaz, da se Slovenci zavedamo vse resnosti sedanjega položaja in da budno stojimo na straži naših narodnih in državnih interesov. Manifestacija naših rezervnih častnikov je vzbudila veliko pozornost tudi v srbski in hrvatski javnosti, obenem bodo pa s to manifestacijo poglobljeni stiki med rezervnimi Častniki v naši državi. Beograjski rezervni častniki so že sklenili v kratkem vrniti slovenskim tovarišem poset in tako se obeta podobna, najbrž še večja patriotična manifestacija tudi v Sloveniji. Vsa naša javnost mora torej s tem večjim ve-peljem in zadoščenjem pozdraviti prizadevanje rezervnih častnikov, da se v teh težkih časih utrdi in poglobi v našem narodi* ljubezen do države in čut dolžnosti do nje Spored potovanja Naši rezervni častniki se odpeljejo v Beo _jrad 5. septembra z dopoldanskim brzo vlakom. Iz Zidanega mosta odpplje vlak ot. 10.31 Pravočasno bo javljeno, če bo vozil poseben vlak. Vsak rezervni častnik dobi >objavrx od najbližje postaje svojega bi-I valiSča in nazaj. J V Beograd prispe vlak ob 20 15. Na postaji sprejmejo nase rezervne častnike beograjski tovariši na čelu s srediSnjo upravo združenja z zastavo, ki jo bodo ves ča* obiska nosili naši rezervni častniki. Po izmenjavi pozdravov odkorakajo vsi rezervni častniki z vojaško godbo na čelu skozi mesto do Dijaškega doma. kjer bodo naJl rezervni Častniki stanovali. Večer 5. septembra bo prost. V sredo, 6. septembra skupen odhod na Banjico k vojaški paradi. C as odhoda ho objavljen na predvečer v Beogradu. Ob 12.05 svečana izročitev spomenice vojnemu ministru v dvorani Oficirskega doma. Čitanje spomenice in govor vojnega ministra bodo prenašale domače radijske postaje. Svečanosti bodo prisostvovali vsi rezervni častniki, središnja uprava in posebno vabljeni gostje. Opoldne bo skupno kosilo, popoldne ogled vojnega muzeja, kratko predavanje o bojih okrog Beograda in obisk Ratniškega doma. Večer bo zopet prost. V četrtek, 7. septembra ob 8. odhod z vojaškimi kamijoni na Oplenac. Tam bo poklonitev in polaganje venca na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedini-telja. Po svečanostih bo obed v hotelu na Oplencu. po obedu pa izročitev pluga revnemu kmetu bojevniku v Topoli. Na povratku se ustavilo rezervni častniki v Mla-denovcu. Ob 19.30 bo poklonitev neznanemu junaku na Avall. kjer zapoje zbor naših rezervnih častnikov žalostinko. Sledil bo kratek govor in polaganje venca. Ta svečanost se bo prenašala po radiu. Po povratku v Beograd bo zopet prost večer. V petek, 8. septembra dopoldne obisk Kraljevi gardi v Topčiderti. V gard s k o m domu prirede častniki kraljeve garde našim rezervnim častnikom obed Ob 14.23 povratek v Ljubljano Odhod iz Dijaškega doma skozi mesto na kolodvor z vojaško godbo. Tolovaji v škoSfsloških hribih Roparski napad na posestnika Jakoba Boinarja — Anton Hace zopet na delu? ?kofja Loka 2° avgusta Škofjeloški hribi ki so hib nekoč tako 'iilično mirni, kjer ie bi! sleherni domačin in vsak izletnik popolnoma varen so po itali naenkrat zatočišče zločinskih roko mavhov. Tolovaji, ki sc pritepejo z vseh ve Tov, preže v svojih skrivališčih na žrtve v iolini in v bregu ali iih poiščejo, kakor izpričuje dvojni umor nad Zmincem. tudi kar v njihovih domovih. Poročali smo že, da ie bil sredi preteklega tedna spet izvršen drzen roparski napad na 81 letnega posestnika Jakoba Bož-narja od Sv Ožbolta Stari mož je imel opravim v Škof ji Loki. kier se je nameraval zgiasiti pri Dolenčevi lesni tvrdki za radi plačila lesa, a se je predolgo zadržal v me^tu po drugih opravkih Iz škofje Loke je odšel proti domu kmalu po 12. in krenil v Puštalu na stransko pot proti Sv. Oz-noltu. Božnar je prišel že v globoko grapo pod Sv. Andrejem, ko je naenkrat začutil zadaj prijem tuje roke. V naslednjem hipu mu je nekdo vrgel preko glave suknjič, la se m mogel ozreti, tuja roka pa mu je posegla v žep ter mu potegnila iz njega asnjato listnico, v kateri je imel več stodi-narskih bankovcev in razne listine. Stari mož ie bil seveda ves prer'ašen. vendar se ;e skuša! otresti neznanca, ki pa ie tedaj 'ikričal nanj* »f^e ne ostane: miren, boš hudič crkni! 1.8 milijona din. lani vistem razdobju je znašala 2.670.3 milijona din. To se pravi, da je bila 'etos večja za 5.67^. Vrednost uvoza, za prvih 7 mesecev letos je pa znašala 2.961.7 milijona din (lani 3.048.8 milijona din). Trgovinska bilanca naše iržave je v prvih 7 mesecih letos pasivna 139.9 milijonov din. Lani je bil deficit še večji, in sicer je znašal 378.5 milijona din. Povećanje izvoza julija je * ba pripisovati večjemu izvozu lesa in živine, zanimivo pa Je, da je bil zmanjšan izvoz bakra in rud, čepi- 'i marsikdo nričakoval, da bo še povečan. — Industrijska velepOsestva v Sloveniji. Večja industrijska podjetja v Sloveniji imajo tudi velika posestva. Po novejši statistiki odpade na TPD 2.230 ha zemlje, na Kranjsko ir Histrijsko družbo 1.488 ha, The Central Ltd., Crna, 1.256 ha, Hrvatsko eskontno banko 3.596 ha, Štajersko hranilnico 221 ha, Združene papirnice, Vevče, 569 in ing. M. Lenarčič, Hudi Kot, 1.260 ha. — ^lednarodni kongres slavistov v Beogradu. Od 18. do 25. septembra bodo zborovali v Beogradu slavisti in filologi na m. mednarodnem kongresu. Pripravljalni odbor je prejel že več zanimivih referatov o slavisti ki in filologiji iz Jugoslavije, Poljske, češke, Italije, Bolgarije, Francije, Rumunije, Nemčije in Finske. Referati so natiskani v posebni knjigi — že pri Egipčanih je bila stanovanjska kultura visoko razvita in je služila kot merilo splošne kulture. Tudi dandanašnji je tako, le da je oprema prilagođena razmeram našega časa. Za vso udobnost skrbi moderno stavbarstvo ter visoko razvita pohištvena obrt in industrija. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez meje Slovenije, znana pa je postala po razstavah na Ljubljanskem vel esej mu, ki že skoro dve desetletji z dragoceno propagando pospešuje njen razvoj m delavnost. Na letošnjem Ljubljanskem velesej-mu od 2. do 11. septembra bo slovenska pohištvena obrt pokazala svoje najboljše in najmodernejše izdelke v plemeniti tekmi med posameznimi mojstri. — »Bran-Lbor«, osrednji odbor v Ljubljani, poziva vse svoje podružnice, da priporočijo svojemu članstvu obisk planinskega tabora, '-; era priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo dne 3. septembra t. L na Flešrvcu pri Slovenjem Gradcu. Ob 9. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Uršule na Plesivcu, ob 10. uri slavnostno zborovanje pred planinskim domom na Plešivcu, popoldne pa planinska zabava. — Dirigent Lovro Matačič filmski igralec? Neka angleška filmska družba namerava izdelati velik jugoslovanski film ^Simfonija Jadrana c. Priprave so že končane in snemanje naj bi se pričelo 15. septembra najprej na Bledu. Ves film bo izdelan v našem jeziku- Angleška družba se je obrnila med drugimi tudi na dirigenta Lovra Matačiča, ki je zdaj ravnatelj beograjske opere, da bi prevzel eno glavnih moških vlog. Matačič je baje ponudbo sprejel. — Berlinski župan se je vrnil v Nemčijo. V nedeljo so pričakovali v Splitu berlinskega župana Lrpperta, ki prihaja že ■več let na počitnice rta nas Jadran. Letos jfh je hotel preživeti na Visu, Zaradi napetega mednarodnega položaja se je pa vrnil že iz Budimpešte nazaj v Nemčijo. — Kongres sanitetnih uslužbencev. Zdro žen je sanitetnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije je imelo v nedeljo v Beogradu kongres, na katerem se je zbralo 43 delegatov. Sanitetnih uslužbencev je v naši državi več tisoč, v združenju je pa včlanjenih le nekaj sto. V resoluciji zahtevajo sanitetni uslužbenci iizvišanje plač. Nekateri namreč dobivajo mesečno 300 din. Dalje zahtevajo ustanovitev Sol za izpopolnitev izobrazbe sanitetnih uslužbencev. V bolnici naj bi dobili stanovanja, v prvi •vrsti tisti uslužbenci, Id so najbolj obremenjeni z delom. — Geslo moderne prehrane je: več sadja, več mleka in mlečnih proizvodov. Zato bo tudi rta mlekarski razstavi, ki bo na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra, poseben oddelek, M ga organizira. Zveza mlekarskih zadrug. V tem oddelku bodo obiskovalcem na razpolago najrazličnejše jedi. prirejene pretežno z mlekom in mlečnimi proizvodi, to je smetamo, skuto, raznimi vrstami sira itd. Obiskovalca se bodo lahko ptrepričali, kako izvrstno se dajo kombinirati mlečni pro-izvođi s sadjem, zelenjavo itd. Recepti bodo obiskovalcem brezplačno na razpolago. — Trafike prodajajo legitimacije za dbisk ljubljanskega velessejma po 25 din. Prtparočarno občinstvu, da si legitimacije nabavi v pretprodaji. _ Na taboru bojevnikov bomo 3. septembra vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav nmlostevimi, vendar odločno proti vojni. Toda priti morate vsi »doljubi na tabor, da bo glas čim mogoč- BBJpL _ "Popotno moderno mlekarno, opremljeno z vsemi stroji, bomo videli na letošnji jesenski prireditvi našega velesejmaod 2. do 11. septembra. Skoraj polovico ve_ Hkega razstavnega paviljona bo obsegala razstava mleka in mlečnih proizvodov. Jasno je torej, da bo razstava zanimiva in poučna ne samo za ilekarje, temveč toda z vsakogar, kdor zna prav ceniti pomen mleka in mlečnih proizvodov za ljudsko prehrano. Mnogo se je že storilo in se de dela pri nas za povzeli go mlekarstva, •vendar pa še ne dovolj. Zato mora tudi Sroka javnost pozdraviti vsako novo pobudo na tem polju in vsako mlekarsko raestavo. — Jadrnica Se je potopila. V nedeljo zgodaj zjutraj se je potopila pri polotoku Pelješcu motorna, jadrnica >Složna bra-eac. Jadrnica je plula iz Boke Kotorske s tovorom opeke in namenjena je bila v Jelšo, X temi pn slabem vremenu je »vozila v obalo in se potopila. Posadka se je rešila. * Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov «*nl zavod« — s pravico javnosti —, Ljubljana. Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zadov te vrste v drža. vi. Nov0 šolsko poslopje! Edinstvena stro-iepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade. železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! (—) * Važno za učence trgovskih akademij in šol. Založba ^Stroka« v Ljubljani je založila učno knjigo prof. ing. V Cerneta: »Trgovska aritmetika c I. in II. del. ki je odobrena kot učbenik od pristojnega ministrstva za trgovske akademije, dvoraz-redne trgovske šole, abiturijentske in druge enoletne trgovske tečaje. Knjiga je natisnjena in izide pravočasno za začetek šolskega leta. Založba opozarja starše in druge interesente, da je ta knjiga edini odooreni učbenik za naštete šole. druge in podobne računske knjige se pri pouku ne smejo uporabljati. (—) — Novogradnja sejmišča LjubljansKega velesejma. Poročali smo že, da bo Ljubljanski velesejem gradil novo sejmišče, ker so dosedanji objekti, ki so leseni in so bili pred 20 leti le začasno postavljeni, že doslužili. Sedaj je mestni gradbeni urad določil regulačno črto za novogradnjo. Velesejmska uprava je povabila pet arhitektov, da predlože idejne projekte do 1. oktobra t. L — Nova poštna palača v Splitu. V nedeljo je bila v Splitu svečano otvorjena nova poštna palača. Stroški so znašali 10 mili-oriov din. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč odprta. Igra priljubljena damska kapela. Začetek ob 9. url — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, precej tojplo vreme. Včeraj je znašala najvišja tempera, tura v Splitu 31. v Dubrovniku 30, v Kum-boru 28, v Ljubljani 26.4. na Rabu 26. v Mariboru 25.4. v Beogradu 25, v Zagrebu 24, na Visu 23 in v Sarajevu 21 stopinj. Davi je kaz^ 1 barometer v Ljubljani 763.9, temperatura ie znašala 14.2. — Dva ponesrečenca. 161etni posestnikov sin Lojze Sever iz Janjega vrha nad Litijo je včeraj prišel z desno nogo v ge-pelj, ki mu jo je zmečkal v stopalu. — Cevljarjeva žena Marija Samok iz Kranja pa se je včeraj peljala s kolesom po opravkih in padla. Potokla se je po glavi in po nogah. — Zasledovan tat in tihotapec. V hišo organista Ferdinanda Zupančiča v Trebel-nem je bilo *- dni ponoči vlomljeno. Vlomilec je odnesel 500 din. skoraj novo moško obleko, zimski svršnik, 3 moške srajce, uro budilko, malo srebrno damskouro, ročni kovčeg, flobertovko in nekaj orodja. Zupančič. 15 je oškodovan za nad 2000 din, je prijavil da bi prišel v poštev kot | vlomilec neki Janez Zupan, ki vlomilec in tihotapec saharina. Zupana, ki j je doma iz krškega okraja, je videl dan i popre je potikati se po okoliških vaseh. — Elegantna Madžarka tihotapila ao_ larje. Na Sušaku so nase oblasti aretirale neko elegantno Madžarko, ki je hotela pretihotapiti čez mejo 1327 dolarjev. Dolarje so ji seveda zaplenili. — Veleposestnik zaklal nečaka. Iz Su-botice poročajo, da je v obmejnem For-gošu v nedeljo zvečer bogati veleposestnik Gjurica Radić z nožem zaklal svojega nečaka Stjepana Radića, ki je bil tudi premožen veleposestnik. Gjurica Radić taji zločin in pravi, da si je Stjepan sam končal življenje. Ubijalca so aretirali in iz_ ročili sodišču. — Samomor premožnega kmeta. V vasi Ceriku blizu Križevcev se je obesil premožni kmet Franjo Horvat, star 60 let. Kaj g3- je pognalo v s--rt, ni znano. — Z nožem oklan. Iz Dola pri Moravčah so davi prepeljali v bolnico 261etnega posestnikovega sina Franceta Šinkovca. Šinkovec ima težke poškodbe na glavi in po žfvo*" ki mu jih je prizadejal, kakor pravi sam, z nožem neki drugi fant iz vasi. Kako je prišlo do napada, Šinkovec ni povedal. — Umor ln samomor. V Novem Sadu se je odigrala včeraj popoldne pretresljiva zakonska tragedija. Pred dobrim mesecem je zapustila bivšega trgovca Lazarja Sočina žena. Nihče ne ve. kaj se je odigralo med njima, ko je prišel mož včeraj popoldne v njeno trafiko, Kjer nikogar ni bilo. Mo2 je potegnil iz žepa samokres in ustrelil na ženo iz neposredne bližine. Smrtno ranjena je žena zbežala na ulico, kjer se je pa kmalu zgrudila in izdihnila. Sočin se je pa v trafiki ustrelil. Mož je bil pijanec in tragedijo je baje zakrivil sam. — Pijanec ubil ženo in vrgel njeno truplo v vodo. V Aleksincu je prišlo v nedeljo ponoči do Krvavega zločina. Včeraj zjutraj so našli v Moravici truplo neznane ženske, v katerem so spoznali ženo čevljarja Kru-noslava Zakovica iz Aleksinca Jovanko. Njen mož se je napil in v pijanosti je ubil svojo ženo, potem je pa vrgel njeno truplo v vodo. Iz LtaMtatne —lj Proslava kraljevega rojstnega «*ne. Vsa narodna, kulturna, bojevniška, telesno-vzgojna, humanitarna in gasilska društva j mestno poglavarstvo vljudno vabi, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo dne 30. t. m. ob 18. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, ki naj bo v teh časih res m BPtfastaaten izraz skupnosti, ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljub. ljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarja Nj. Vel. kralju Petru TX —lj Kopalna sezona se bliža koncu. Navzlic temu, da Imamo proti koncu avgusta še vedno leILJENO SOBO lepo, veliko in zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma, ev. s hrano Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2573 NARODNA iŠkARNA Makulatura! proda papir Ljubljana, Kaafttav« Inserirafjte v »Slov. Narod««! *X"> - ** -- . a - Mcstnt pogrebni zavod Obćiaa LiuDliana Dr. HEKIBEKT baron WUKZBACTT :avlja v svojem in t rmcTrn moje topvoge 1T»1>TI Mariboru, da nepremičnine IVuske rud*r?ke družbe niso toliko vredne, da bi prišla podruinica do kritja svoje ter-i:\t. v ^neaku 2 milijona din, namestu da bi *- i I kot bh h sodni poverjenik in kot dolgoletni pravni zastopnik Ilirske rudarske dnr'ke na podlagi zapuščinske cenitve iz 1. »921 opozoriJ na aktivnost te družbe ter da' pobudo za prostovoljno prodajo nepremičnin m za poplačilo vseh njenih upnikov. Karel Sedej in Matevž Kralj sta na sreskem sodišču v Prevaljah kot sodna cenilca v izvršilni stvari podružnice Prve hr-vi^ki' štedionice v Mariboru zoper zavezano stranko Ilirsko rudarsko družbo zari :: 100.000 din pod prisego lažno izpovedala s tem. da sta v sodnem cenilnem zapisniku z dne 31. decembra 1935 podala pod prisego lfl?no izvedeniško mnenje, tako da sta ocenila za javno dražbo določene nepremičnine Ilirske rudarske družbe samo na 2. .58 270 din, ko sta vedela da je znašala prava in resnična vrednost teh nepremičnin mnogo več, v letu 1921 namreč 10 milijonov 103.000 din, kar znaša po valuti v letu 1935 okroglo 20 milijonov dinarjev. Dr. Senčar je v tej zadevi naklepoma zavedel in nasnoval Sedeja in Kralja k njunemu kaznivemu dejanju. Kot sodni poverjenik je overovil s svojim podpisom omenjeni cenilni zapisnik z dne 31. decembra 1935 7. neresnično vsebino, da je celokupno nepremično premoženje Ilirske rudarske družbe vredno komaj 2,538.270 din, čeprav je vedel, da je znašala resnična in prava vrednost mnogo več To je storil z namenom, da bi pridobil s prevzemom terjatve Prve hrvatske štedionice v znesku 2.000.000 din in zlasti z nizkim nakupom nepremičnin na prisilni dražbi korist zase, za Sedeja in za Veržuna. Dr. Senčar. Sedej in Veržun so v 1. 1935- 1936 pred prisilno dražbo nepremičnin Ilirske rudarske družbe z nakupovanjem hranilnih knjižic Prve hrvatske štedionice do zneska 2.000.000 din za ceno 40 do 50% nominalne vrednosti pogodili zase prekomerno imovinsko korist nad milijon din. To so storili zaradi osebnega prevzema terjatve Prve hrvatske štedionice v znesku 2 milijonov din proti Ilirski rudarski družbi. Ivan Veržun je takrat pogodil zase prekomerno imovinsko korist s tem, da si je dal od svojega sopogodnika Antona Cepina izstaviti nagradno menico v znesku 40 tisoč din kot plačilo za to, da ni osebno dražil hiše št. 81 na »visokih pečeh« in da ie prepustil izdražitev te hiše Cepinu za 07.500 din. Dr. Senčar je kot državni uslužbenec v svojstvu sodnega poverjenika v izvršilnem postopanju sreskega sodišča v Prevaljah v stvari Prve hrvatske štedionice zoper Ilirsko rudarsko družbo zaradi 100.000 din v izvrševanju svoje službe pogazil zakon z namero, da bi koristil sebi, Sedeju in Verzunu. To je storil s tem. da je opustil pritegniti k cenitvi 224 ha gozdnega zemljišča z nad 36.000 m8 lesa, 184 ha njiv, stavbnih parcel itd. in 95 stavb izvedence-strokov-njake, ki bi jih bilo določilo apelacijsko sodišče in ki bi bili morali imeti za tako obsežno cenitev posebno usposobljenost. Prezrl je osnovne določbe cenitve in ni določil cenilne vrednosti pri hišah, ki so podvržene najemninskemu davku po kapitalizaciji, po vrednosti zemljišč in po gradbeni vrednosti. Ni se oziral na vrednost sličnih kompleksov v dravograjskem srezu in na najemnine teh objektov. Tudi ni opozarjal cenilcev, da bi naj gozdove pregledali in klopirali, ni določil pri gozdovih njihove bodoče vrednosti in ni opozarjal cenilcev, da se naj upoštevajo prejšnje cenitve, kupoprodajne in izročilne pogodbe, marveč je oba cenilca s svojo izjavo, da lahko vsakdo nudi na javni dražbi, kolikor hoče. sam zavajal k napačni cenitvi. Cenilcev ni opozarjal na to. da je treba ceniti nepremičnine pravilno in tečno, in ni izjavi! na zapisnik, da so cenitve lažne, zaradi česar bi bil moral izvesti sam še kontrolno cenitev. Kot sodni poverjenik je bil obenem tudi se likvidator zavezane stranke Ilirske rudarske družbe in istočasno zastopnik Konzum-nega društva. Kot sodni poverjenik je kupil terjatev zahtevajoče stranke Prve hrvatske Štedionice v znesku 2 milijona din. Na javni dražbi I. 1936, ki jo jc bil prej v cenilnem zapisniku vodil kot sodni poverjenik, je kupil na svoj račun in na račun svojih sorodnikov nepremičnine Ilirske rudarske družbe za 433.369 din. Dr. Senčar je kot notar in dolgoletni stalni pravni zastopnik Ilirske rudarske družbe prevzel nezdružljivo pravno zastopstvo Konzumnega društva za Mežiško dolino proti Ilirski rudarski družbi ter izposloval sodno poravnavo, nato pa predlagal izvTŠ-bo in s tem povzročil zavezani stranki zelo velike stroške. Kot prisilni upravnik Ilirske rudarske družbe je pritegnil nase tudi vso oblast nad rudnikom kot posebno juridično osebo, izločil iz vodstva ravnatelja in družabnika Ivana Flaschbcrgerja in dal na prisilni dražbi v Ljubljani prodati rudnik za 130.000 din Čeprav je bil rudnik z napravami vred vreden najmanj 1.500.000 din. Kot likvidator Ilirske rudarske družbe ni ugovarjal prenizki cenitvi nepremičnin in na dražbenem naroku ni prisostvoval kot njen likvidator, marveč kot njen zastopnik in obenem kot substitut odvetnika dr. Štora iz Maribora za zahtevajoč o stranko Prvo hrvatsko štedionico, povrh pa Še oseb-no kot dražilec in izdražitelj ter kot likvidator družbe ni ugovarjal domikom. Še pred dražbenim narokom je osnoval konzorcij, v katerem so bili on, Karel Sedej in Ivan Veržun, ter prevzel jamstvo za izterljivost in kritje izvršljive terjatve Prve hrvatske štedionice do 2,000.000 din. Pri tem je zasledoval predvsem svoje osebne in finančne interese konzorcija in vzporedno tudi interese Prve hrvatske štedionice s predlaganim svojim načrtom, da lahko kon- zorcij odplača terjatev Prve hrvatske štedionice deloma s hranilnimi knjižicami tega zavoda. Zavod je na to pristal iz bojazni, da bi sicer ne prišel do kritja. Dr. Senčar. Sedej in Veržun pa ao ae potem z nakupom hranilnih knjižic proti plačilu 40 do 50°nominalne vrednosti okoristili * več kot milijonom din. ne da bi bil dr. Senčar pritegnil v konzorcij tudi družabnike Ilirske rudarske družbe ali vsaj solastnika Ivana Flaschbergerja in ga pustil participi^ rati zaradi njegove terjatve na nedvignjeni' plači v znesku 321.592 din. ki jo je bil Flaschbergcr investiral v Ilirsko rudarsko družbo in ki pozneje na prisilni dražbi sploh ni prišla več do kritja. Kot likvidator odnosno kot zastopnik Ilirske rudarske družbe je dr. Senčar prevzel 29. oktobra 1936 pooblastili Ivana Veržuna in sklenil zanj na sreskem sodišču v Prevaljah sodno poravnavo, da dolguje Ilirska rudarska družba Veržunu 20.000 din. Nato je vložil v Veržunovem imenu tudi izvršilni predlog, dne 31. decembre 1936 pa je ▼ Veržunovem imenu predle ga 1 na okrožnem sodišču v Mariboru zoper Ilirsko rudarsko družbo otvoritev konkursa in založil sam na račun konkurznih stroškov 16.000 din gotovine, čeprav je eno leto prej v konkur-zu, ki ga je bil predlagal Flaschbergcr, izjavil, da ni kritja niti za konkurzne stroške. Dr. Senčar je 5. oktobra 1935 v Prevaljah dovedel rudniškega ravnatelja Flaschbergerja z namero, da bi pridobil sebi in drugim protipravno imovinsko korist, t lažnim predstavljanjem činjenic, čel da bo Flaschberger itak prišel a svojo terjatvijo za zaostale nedvignjene plače v znesku 321.592 din do popolnega kritja pri prodaji nepremičnin Ilirske rudarske družbe, v zmoto in ga zavedel, da je na škodo svoje imovine podpisal dr. Senčar ju izjavo, s katero ae je odrekel izterjanju delnega zneska 72.000 din, ki bi mu jih bil moral dr. Senčar kot prisilni upravnik prvenstveno izplačati iz dohodkov prisilne uprave. Zaradi tega je Flaschberger v celoti propadel v prisilnem dražbenem postopanju a svojim zahtevkom proti Ilirski rudarski družbi. Ker je gradivo izredno obsežno, bo trajala razprava najbrž tri dni. škof ja Loka in njen vodovod Znatno pomanjkanje vode — Vodovod bo še letos ftkofja Loka, 28. avgusta | valcev ae je močno dvignilo, priselilo se je Letošnje pomanjkanje vode se v škofji Loki zelo občuti. Vodovodna zadruga je bila prisiljena razglasiti, da je vsaka poraba vode za pranje doma, za zalivanje vrtov, za škropljenje cest zabranjena. A to še ni bilo dovolj. Ob suši, kakršno imamo sedaj, obstoječi izvirki vode kljub varovanju ne zadoščajo in tako se sedaj vodovod zapira. Za Spodnji trg od 20 do 8 naslednjega dne. Ta ukrep je bil nujno potreben, ker bi bil sicer ostal ves Mestni trg brez vode. In kaj to pomeni v času poletnih dni, v času tujske sezone, pa tudi v domačem gospodinjstvu, kjer je voda neobhodno potrebna, si vsakdo sam lahko misli. Skratka, velike so težave, ki se mora škof ja Loka boriti z njimi zaradi vode. Moramo pa takoj pripomniti, da naše besede niso očitek Vodovodni zadrugi. Škofjeloški vodovod je bil ustanovljen 14. septembra 1902 In vsakemu laiku bo razumljivo, da so zdaj zahteve glede preskrbe mesta z vodo drugačne kakor so bile pred 37 leti. . . Skorja Loka je postala mesto in dobili smo mnoge urade, število stano- vojaštvo, mesto raste in vse to samo po sebi vpliva na večji konzum vode. Vodo zajemajo od leta 1929 dalje iz treh studencev, ki so jim v letu 1935 priključili še dva. Ker pa se Vodovodna zadruga sama dobro zaveda, da je potrebno povečati kapaciteto vodovoda, bo škofjeloški vodovod še letos razširjen. Na vsem Ločanom dobro znanem travniku, na Virškem, ao nedavno poskušali, kako bi bilo tam z zajetjem vode. Poskus se je dobro obnesel, saj se obeta okrog 50 litrov vode v sek., kar bo zadoščalo prav vsem potrebam mesta. Pri pravilnem zajetju bo voda dobra, kar je pokazala tudi fizikalna, bakteriološka, kemijska in mikroskopska preiskava. Vodovodna zadruga je prosila pristojne oblasti za gradbena in vodopravna dovoljenja, nakar bodo takoj pričeli z deli, ker so tudi cevi pripravljene, škofjeloški vodovod bo letos razširjen in potem bomo za lepo vrsto let rešeni težav, kakršnim smo izpostavljeni letos. Nove vodovodne naprave, kakor tudi stroji bodo najmodernejši. XII. gospodinjska razstava Ljubljana. 29. avgusta Zveza gospodinj priredi na velesejmu od 2. do 11. septembra že XII. razstavo. Danes je gospodinjam o živilih vse več znano, kakor njmovim vrstnicam v pra-davnih časih. Oko znanstvenika sledi vsem pojavom narave in tudi v kuhinjo najpreprostejše gospodinje, z drobnogledom opazuje življenje rnikrobov. njih tajtistveno snovanje in delovanje, opazuje preobnavljanje materije pri kuhanju, pečenju, prazen ju pri vsem poteku pripravljanja hrane. V davnini so gospodinje iz podedovanih in pridobljenih izkustev spoznavale koristi mleka, njega vpliv na zdrave in bolne, njega vsestransko pora bnost in tudi njega hitro kvarijivost. Danes so starodavna izkustva znanstveno utemeljena. Naša razstava, ki poudarja važnost mlečne prehrane, poudarja še zlasti važnost prve prehrane, ki jo prejema dojenček, to je materinskega mleka, ter prinaša iz- raze naših zdravnikov ki zahtevajo, da mora vsaka mati dojiti (razen, kadar jI zdravnik prepove), ker se sicer Dtrok niti telesno niti duševno prav ne razvija. Nase geslo je tudi, da raj bo zajuterk čim Obilnejši. Dobro mleko, surovo maslo v zvezd s sadjem, kruhom in jajcem ali žgaici, je najboljša popotnica našim šolarjem, duševnim in telesnim delavcem. V dlietiftni prehrani je zopet mleko glavna hranilna snov, ki je le v maloštevilnih boleznih prepovedana. Naše gospodinjske razstave Imajo namen, da pritegnejo v delokrog gospodinjstva tudi mladino. Naj se že najmlajše hčerke poskušajo v sukanju kuhal-n'ce, naj se privadijo ognju, sopari, pa tudi snaženju, pospravljanju in postrežbi. V ta namen bodo imele na razpolago lepo kuhinjo z električnimi rešoji, kjer bodo kuhale vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Tudi mladi kuharji so nam dobrodošli. Naša gospodinjska razstava pada baš v jesenski čas, ko se veselimo obime letine. Zato posvečamo gospodinje tudi konservi-ranju sadja največjo pažnjo. Vplivnim go- spodarskim p rogom pa kličemo: >Ne ovirajte adravo uporabo sadja s pretirano visoko osno sladkorja, ker a tom škodujete tudi kmetu«. H koncu prikazujemo še stanovanjsko kuhinjo, ki je pravi .ziaz za današnji čas. ki zahteva veliko kuhinjo, kjer prebije gospodinja večji del svojega časa. kjer ima pod nadzorstvom svoje otroke, kjer se vrši obed. većerj ain običajno delo. Enosobn ain dvosobna stanovanja morajo imeti veliko kuhinjo. Našo razstavo izpopolnjujejo izreki zdravnikov, gospoda r-stvenikov in gospodinj. Kralj Peter H. v Celju Celje. 28. avgusta V ponedeljek ob 16.10 so privozali Iz Savinjske doline po Krekovi cesti v Celje trije krasni avtomobili in krenili po Prešernovi ulici. Ulici dr. Gregorja žerjava in Trgu kralja Aleksandra do kolodvora, nakar ao se obrnili in se odpeljali op isti poti nazaj proti Savinjski dolini. Občinstvo, ki je bilo v tem času na ulicah, je v enem avtomobilu takoj spoznalo Nj. VeL kralja Petra II.. ki je sam šofiral svoj avtomobil, v ostalih dveh avtomobilih ae je vozilo njegovo spremstvo. Občinstvo je prirejalo mlademu vladarju navdušene ovacije. Zborovanje občinskih uslužbencev Brežice, 28. avg. Občinski uslužbenci sreza Brežice so 21. t. m. ustanovili »Sresko sekcijo strokovnega udruženja občinskih uslužbencev za srez Brežice« in izvolili sledeči odbor: predsednik tov. Grubič Ivan, Brežice, blagajnik tov. Perko Rajko. Sevnica, tajnik tov. Bevk Rado, Velika Dolina, člani: tov. Jenič Franc, Videm in J ur h ar Martin, Kapele, vsi tajniki omenjenih občin. Nadeli smo si naloge: Pri vsakomesečnih sestankih skupna vprašanja rešiti ter se z strokovnimi predavanji izobraževati v svoji stroki, a obenem se med seboj tova-riško povezati v borbi za svoje pravice: zasledovati cilj. da se vodi propaganda vse do časa, ko se bo v slehernem srezu dravske banovine ustanovila sreska sekcija in te povezati v skupno banovinsko organizacijo tako. da se sedaj obstoječe organizacije (južni in severni del) združi ln priboriti sebi v okviru možnosti pravice, ki nam po našem stanu, prirodi sami in prostem razumu pripadajo. Tovariši! Storite takoj isto. — Mi smo inteligenti in narodni delavci, ki hočemo in moramo doseči svoje pravice, katerih pa ne moremo v imenu vseh terjati dokler nimamo enotne organizacije za celo banovino a te ne bomo imeli dokler ne bomo imeli v slehernem srezu sekcije, ki bi delala in obujala v tem z delom preobremenjenem stanu zavest! Ponovno poudarim, da tu gre za naš obstoj in naše pravice in zato ne more in ne sme biti oklevanja in nikakih zadržkov ker hiteti je treba, da nas usoda ne prehiti in najde nepripravljene... V slogi je moč!!! Po informacije se izvolite obrniti na predsednika ali tajnika (občina Brežice in Velika Dolina) naše organizacije in radi Vam jih bomo nudili. Složno na delo tovariši — zadnji čas ie že! Za objavo tega dopisa prosimo uredništva dnevnikov: »Jutro«. »Slovenski Narod«, »Slovenec«, »Slovenski dom« ter tednikov: »Domoljub« in »Domovina« in se vnaprej zahvalimo za prijazno?! —ra— Zgodovinsko ozadje filma Ljubljana 29 avgusta Na Irskem se je po vojni zbrala družba moralistov, ki so v svoiih govorih, predavanjih in spisih opozarjali na padec morale človeštva na pogrezanje človeka v greh in nečistost ter glasno zahtevali, da je proti nemoralistom treba nastopiti z vsemi sred stvi, tudi s silo. Tako je fanatičen psihopat, član te družbe, sledeč tem naukom ubil nekega dne mlado prostitutko, misleč, da je s tem storil junaški čin. Z navdušenjem je pripovedoval članom svoje družbe o svojem zločinu, misleč, da ga bodo ščitili in tudi dejansko odobravali njegov čin Toda zgodilo se je baš nasprotno — mož je ostal v svoji zmotni gorečnosti za moralni preporod človeštva osamljen, iskal je utehe in miru pred svojo vestjo vsepevsod, v zabavi, alkoholu, pri pocestnih ženskah, v bez-nicah pariškega dna, v cerkvi, povsod! Nikjer ni našel miru, v vsakem čioveku je videl preganjalca, vedno bolj in bolj se je zapletal v mreže vedno jačjih mdicijev in končno dokazov, bil je že prav blizu blaznosti — ko ga je končno skesana izpoved in priznanje zločina rešila in mu prinesla mir in svobodo pred samim seboj — pred svojo težko obremenjeno vestjo! Po tem resničnem dogodku je napisan roman in izdelan francoski film »Le puri- tain«, ki ga predvaja samo št danes kino Sloga in ki ga zaradi zanimive, pretresljive vsebine, izvrstne igre v*eh sodelujočih in odlične režije prav toplo priporočamo v ogled! 2622 Iz Kranfa — Proslava, kraljevega rojatmejr* Hišne posestnike in sploh vso javnost prosimo, naj okrasi za kraljev rojstni dan in ze na predvečer hiše z zastavami in razsvetli okna. Sprevod krene ob 20 30 od Narodnega doma po Tvrševi cesti dalje Peterlin-Kokelj, Stara pošta, Jelenov ln Rozneven-ski klanec. Glavni trg, Narodni dom. Ce M 2. septembra zaradi dežja telovadna akademija na letnem telovadiiču ne bila mogoča in bi se morala vršiti 5. septembra, se bo sprevod zakasnil za po! ure. Družabnega sestanka 2. septembra zvečer ne bo. Zdravo! Sokolsko društvo Kranj. — Na zadnji seji občinskega, knpallla* ga odseka smo zvedeli prav neverjetne stvari. Kopališč« v Straheci dolini se gradi namreč kar brez načrta ali prav za prav mimo načrtov. Arhitekt prof. Vurnik. Id je napravil načrt, je prišel baje v nemilost in sedaj ga korigirajo inž. Maček, občinski inženjer g. Brillv in kopališki odsek. Prvotno nameravanega skakalnega stolpa ne bo, zato bomo že betonirani podnožek sedaj razbili in jamo, ki je bila prav zaradi tega skakalnega stolpa pregloboko izkopana, zopet zasuli, tako nekako pol-drug meter globoko na ploskvi 200 kv. m Za skakače bomo gradili dva trampolina. potrebnejša bi bila dva trampijona. ki bi bila gotovo vedno prav dobro obiskana, vsaj od strani sedanjih > voditelje v«. Nadalje si bo občina nabavila parni kotel, ki bo grel vodo. Način sam ie ni določen: ali bomo vodo enostavno kuhali ali pa bomo pomakali tak, zadostno razgret kotel po vzorcu pivogrelcev, v vodo, če med tem kaka bistra glava ne odkrije še eno sta v. ne j šega postopka, da hi namreč kurili kar pod bazenom samim! Gradbena dela pri novem kopališču so bila sicer oddana tvrdki Kavka iz Ljubljane kakor so bili predloženi tozadevni načrti arhitekta Vur-nika tudi drugim reflektantom, toda sedanja dela bomo obračunali le po kubaturi že betoniranih del in izkopanega sveta, dočim se bomo za izkopane in zasute jame že še pogovorili. Kdor razume, je brihten! Iz Trbovelj — Proslava kraljevega rojstnega Letos bo proslavljen kraljev rojstni dan v trboveljski dolini posebno svečano. Tukajšnja občina poziva ves narodna, kulturna, stanovska, strokovna društva m organizacije ter korporacije v dolini na sestanek, ki bo 30. avgusta ob 16. uri v občinski posvetovalnici z dnevnim redom: Proslava rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra II. in vabi, da vsako vabljeno društvo ali organizacija posije na sestanek zanesljivo svojega zastopnika, tako da bo tudi prebivalstvo občine Trbovlje izvršilo to proslavo čim veličastne je. Na tem sestanku se bo določil program sla vnesti. — Smrtna nesreča v elektrarni. V nedeljo popoldne se ie pripetila v tukajšnji električni centrali smrtna nesreča, katere žrtev je postal 20 letni pomožni delavec tv. Siemens. Podi o ga r Ivan. Tvrdka Siemens opravlja v novo preurejeni električni centrali še razna notranja montažna dela in ima za to najetih večje število pomožnih delavcev iz Trbovelj in okolice. Ko so monterji tvrdke Siemens okrog 15. ure popoldne priključili v zbiralnike vode rudniškega omrežja, je pomožni delavec Podlogar iz doslej nepojasnjenega razloga prišel v stik s 3000 voltno napetostjo Tok je nesrečnega Podlogarja takoj usmrtil in so bili vsi poskusi za rešitev zaman. Monterji tvrdke so poskusili z umetnim dihanjem, ki so ga nadaljevali do prihoda okrožnega zdravnika g. dr. Jeniterla. ki pa je ob 16.45 mogel ugotoviti le smrt ponesrečenca Ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico v Trbovlje, danes pa ie zastopnik rudarskega glavarstva izvršil preiskavo. — Ponesrečenec ie sin železniškega uslužbenca iz Zagorja in je bil pri tv. Siemens zaposlen šele letos od 24. aprila. Svojcem naše sožalje, pokojniku blag soo-min. Iz Celja —c Atletiki : Amater. V nedeljo 3. septembra popoldne bo na igrišču pri »Skal. ni kleti« podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Tekma bo gotovo zelo napeta in zanimiva. —c V celjski borniei je umrla v soboto 201etna kočarica Marija Spolerjeva z Male gore pri Desiniču, v nedeljo pa 471etna posestnica Josipina Tevževa iz Zg. Krae pri Bočni. Iz Litije Društvo Rejec malih živali v Litiji bo priredilo v nedeljo 3. sept. veselico na vrtu ge. Modičeve v Litiji (gostilna For-tuna). Začetek ob 15. Dobiček je namenjen za nakup živali. asa* A P. MELNIKOVi 35 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Sema! — se je razsrdil Rožnov, ki mu je bilo zlezlo vino še bolj v glavo. — Ce bi sklenil napotiti se tja, ne bom tam poučeval otrok, temveč bom študiral dela velikih mojstrov. Ti si bil vedno samo gosposki čvekač in ostaneš tak, jaz pa morda res včasi nisem presenečal sveta s svojo umetnostjo, vendar sem pa imel svoje iskrene občudovalce. Ko sem hodil na akademijo, smo se odlikovali izmed vseh dijakov trije — jaz, Kostrov in še eden, ki je zdaj že profesor. Razpisan je bil natečaj za zlato odlikovanje. Veš kaj pomeni to, zlata kolajna? To je štiriletna inozemska štipendija in pa velika slava. —Zakaj torej niste odpotovali? — ga je dražil Skalski. — Bodisi da vaša nadarjenost ni bila tako velika, ali pa je vas oni, kakor se je pisal, knez Kostrov, prekosil in vam odnesel štipendijo izpred nosa. — Kostrov je mogel brez štipendije prepotovati Evropo križem kražem. Za to tu ne gre. S profesorji se nisem strinjal v nazorih o umetnosti, zato sem jim pa pripravil imeniten prizor. Dobili smo nalogo »Kristus na križu« in jaz sem obravnaval to nalogo takol: »Puščava, trije križi s Križanimi, ob strani se plaho stiskajo najbližje Kristu, na drugi strani pa gruča farizejev, sodnikov in drugih mogočnežev. Obrazi so jim zoprni, radovedni. Iz oči jim odseva radost ob pogledu na križanega Krista. — Kaj na tej sliki profesorjem ni bilo všeč? — Poslušajte in ne motite me! Na akademiji je vladal takrat klasicizem. Rjepin je veljal za krivo-vecea. Jaz pa obravnavam resničnost. Saj pomeni Palestina vroče podnebje. Razpad mora nastati hitro. Tudi sem truplo naslikal tako. da iz slike kar puhti mrtvaški duh. Vsakomur, kdor je tekmoval, je bil dodeljen zaprt atelje v tretjem nadstropju. Vsak mesec je prišla v atelje komi ija profesorjev. Ko so prišli k meni, so bili ogorčeni in skritizirali so moje delo. Razjezil sem se. — Le počakajte, jaz vam to že poplačam, — sem si mislil. Pred prihodnjim pregledom sem vsem zidom, ki so dali križati Krista, preslikal obraze. Naslikal sem vso komisijo. Potrudil sem se, da bi o podobnosti ne bilo spora. Niti za anahronizem se nisem zmenil in enemu izmed njih sem naslikal ščipalnik na nosu. Ko so prišli, so postali rdeči kakor petelini. Molče so se spogledovali ispod čela — če je to njihova podoba. Seveda, zlata kolajna in Štipendija sta splavali po vodi. Namestu slave sem moral na zavod podleža Chochberta, kjer sem poučeval dijake. Učil sem otroke slikati nosove in ušesa, kar je umetnikova smrt. — Kateri Kostrov je bil to, s katerim sta skupaj študirala? — je vprašal Rvbakov. — Pri nas v mestu imajo knezi Kostrovi skladišča permake soli. AH niso to oni? — Ne vem, morda so. Vem samo. da mu ie njegov brat pošiljal denar. Zdaj mu ga pa ne bo več pošiljal. — Zakaj ne? — Bil je umorjen. Petelinček ne bo več plesal okrog dame drugega. — Ali sta se še kdaj srečala? Morda bi vam bil pa kot prijatelj pomagal iz denarne stiske. — Srečala sva se, toda najini življenjski poti sta se križali. Zato nočem odpotovati v Italijo in odklonil sem tisočake. Nočem, da bi me zastrupili kot podgano, kakor so njegovega brata. — Kako mislite to? — je vprašal Rvbakov. — Vi pa tudi takoj vse vrjamete, kar vam na-tvezi pijanec — se je poskusil Rožnov iztrezniti. — Pijančeve besede ne smemo vzeti tako resno. To je samo čvekanje in haska ni nobenega. Rad bi že legel k počitku. Hvala vam za pogostitev. O ceni se bova domenila jutri, ko bom imel lažjo glavo. Rožnov je pobral svoje stvari, razmetane po mizi, spravil jih je v žep in se odmajal iz krčme. — Jutri vam prinesem ključe od njegovega stanovanja, — je dejal Skalski Rvbakovu. — Kako to? m— Ko je vam pripovedoval, kako je preslikal Žide za profesorje, sm odtisnil njegov ključ v vosek. Poglejte — vsak ključavničar ga naredi. Ko je naslednjega dne Skalski izročil Rvbakovu ključ, mu je sporočil, da je bil Rožnov zvečer v gosteh pri svoji zboristki. Povabljen je bil tudi Skalski, ki je bil sklenil, ne pustiti Rožnova domov pred eno ponoči. 7- Njegova zboristka se elegantno oblači, — je pripomnil Rvbakov. — Morda mJnal kaj postrani. Videl sem jo danes v zadnjem drevoredu mestne ga parka. — Čevlje ima nove, nogavice pa raztrgane, tako se oblači, — je odgovoril Skalski. Sicer je pa po svoji zunanjosti dokaj prikupijiva, postave je lepo okrogle. — Ne, to je bila visoka in sloka ženska z gostim pajčolanom na obrazu in zato je nisem videl v obraz. — Ni izključeno, da ima še drugo. Zvečer je bil Rvbakov na Rožnovem domu. Tam je našel tak nered, kakor ga moremo videti edino pri Človeku, ki je zašel na kriva pota in ki mu ie stanovanje samo prenočišče. Pičlo opremljenega stanovanja ni bilo treba dolgo preiskovati. Našlo se ni nič zanimivega. Sedeč za mizo, si je Rvbakov prižgal cigareto pred odhodom in vrgel vžigalico na tla. Ker ni hotel zapustiti za seboj nobenih sledov, jo je takoj pobral. Ko se je sklonil za njo, je opazil, da je ena noga mize podložena s koščkom papirja. Ko je potegnil papir izpod nje in ga poravnal, je zagledal na njem neštetokrat napisane iste besede: »Krivde na moji smrti, krivde na moji smrti, ne valite, ne valite — krivde na moji smrti ne valite na nikogar...« Druga stran lista je bila tudi vsa popisana z eno samo besedo: Kostrov, Kostrov. Kostrov.. .a Rvbakov se je zadržal v mestu ie dva dni. Vsak dan se je sestajal z Rožnovim in Skalakim v krčmah. Ni pa zvedel nič novega glede knezove smrti. Tretjega dne zjutraj je p ribi tel k njemu Skalski ves zasopel. — Pojdite hitro v stanovanje Rožnova! Pravkar je dobil pismo, ki ga je silno razburilo. Zdaj ga ni ioma in pismo je gotovo pustil v stanovanju. — Kako ste pa zvedeli to2 Kadar spregovori Vorošilov, Stalin umolkne Rdeči maršal in Stalin sta se seznanila L 19 OS« veljnik rdeče Noben oficir rdeče armade ni bolj pro-letarec kot vrhovni poveljnik maršal Klemenu Efremovič Vorošilov. Rojen je bil 1 1881. kot otrok kmetsk:h staršev. Bedo je okusil že v zibelki. Kot otrok je beračil od hiše do hiše s svojo mlajšo sestro, katero je vodil za roko. Sedem let mu je bilo, ko je začel trdo delati v nekem premogovniku za nekaj kopejk na dan. Nobeno drugo delo ga ne bi napravilo tako vztrajnega in odpornega. Robo tanja v črni jami Vorošilov ni nikoli več pozabil. Morda bi ostal v premogovniku, kakor njegovi sotrpini, a sreča se mu je nasmehnila in postal je pastir ter se spoznal z vaškim učiteljem, ki je Vorošilova naučil pisati in citati. Ko mti Je bOo 22 let, je prišel Vorošilov v tovarno. Ves dan je detel, zvečer in ponoći pa je črtal. Zanimale so ga gospodarske, politične in socialne knjige. že tedaj Bo socialne ideje pognale kali v njegovi duši. Trpel je. ko je videl okoli sebe izkoriščanje, krivico in suženjstvo. 17 let mu je bilo, ko se je pomešal med stavku-joce delavce, ki so se zbrali pred tovarno in katere je carska policija razganjala. Tedaj so Vorošilova aretirali, prvič je spal v zaporu. V zaporu je dozorel v revolucionarja. Ko je bil zopet na svobodi, je obiskoval vse tajne sestanke, postal je ruski Dan ton. Tolkel je s pestjo po mizah in govoril s širnimi kretnjami. L- 1905, ko mu je bilo 24 let, je zažgal kiznilnico v Luganskem. Aretirali so ga, a množica ga je rešila iz rok policije in ga izvolila za predsednika delavskega sovjeta. Od tega dogodka naprej je bil Vorošilov v očeh množice drzen junak, ki je potegnil za seboj največje omahljivce. Organiziral je bojne oddelke delavcev, zalagal jih je z mimici jo, vedno s pripombo: Za vraga, jim bomo že pokazali! Nobene priložnosti za borbo s carsko policijo ni izpustil- L- 1906. je srečal Lenina. Srečanje je pomenilo preobrat v Varošilovem revolucionarnem življenju. > Prodirajoči« pogled £e-jali so mu, da mu je mati ze zdavnaj umrla. Nesrečna mati je iskala štiri leta izgubljenega sina. Končno ga je opazila ob neki priliki v neki ljubljanski cerkvi. To jo je tako preeunilo, da se je onesvestila kakor zadnjič na Miklošičevi cesti. Kriknila je: To je moj sin! in izgubila zavest. Ko se je osvestila, je otrok že odšel. Mati je pozneje iskala sinu še z večjo vnemo in je tudi zvedela za njegov naslov. Pisala mu je, on ji je pa odgovoril, naj ga več ne nadleguje ter ga naj pusti za vedno. Lahko si mislimo, kako je to mater potrlo in kako silno jo je pretreslo, ko je zopet zagledala sinu. ki se ji je povsem odtujil — živ, pa vendar mrtev zanjo. Mati sicer ni pričakovala od sinu, naj bi jo preživljal, ko ga bo našla, čeprav je pomoči silno potrebna, toda potrebna je v svoji nesreči vsaj ljubezni in spoštovanja svojega otroka. Nekateri so se začeli zanimati za njeno nenavadno usodo in morda se bo našel tudi kdo, ki ji bo skušal pomagati iz najhujše bede. Iz Radeč — šolska vest: 1. septembra je naknadni vpis ie nevpisanih novincev in doseljenih v šolski okoliš Radeče. Otroke naj pripeljejo starši, oz. njih namestniki, ki naj pri-neso vsaj prepise iz krstnih knjig za otroke, želje glede spreminjanja turnusa se bodo upoštevale le prvi teden in to s tehtno argumentacijo. Otvoritvena šolarska sv. maša bo 2. septembra ob 9. uri dopoldne. Otroci se zberejo pred šolo ob pol 9. uri dop. Redni šolski pouk za vse razrede ss začne 4. sept. — Vpis v obrtno strok. nad. šolo bo dne 5. sept. v pisarni ljudske šole od 8. ure dop. do 12. ure. S seboj je prinesti zadnje šolsko spričevalo in predpisano vpisnino in šolnino. Redni pouk pa se prične 7. sept. ob 1. uri pop. UraMs Josip Zupančič U Za .Narodno tiskarno* Fran Jeran H Za upravo in insaratni del ista Oton Oiristof // Vsi v Ljubljani ■MPOBsaaasBHsBaaHVSsai^B&avHBaBBi »5i*0 V£M&J£1 torek, 29. avgusta lfciO. .Jit Uit -i Maribor na kraljev rojs dan Letos bo proslava kraljevega rojstnega dne še posebno slovesna in manif estantna Maribor, 28. avgusta Maribor noće letos na prav posebno svečan, na čim dostopnejši način proslaviti rojstni dan mlaaega Kralja, Nj. Vel. kralja Petra JU. Naša obmejna prestolnica noče na slovesen način izpovedati svojo globoko ljubezen do kralja in prevzvišenega kraljev skega doma. Da bi bila proslava čim lepša, je sklical mestni župan dr. Juvan v mestni posvetovalnici sestanek, na Katerem naj se točno določi program letošnjih proslavnih sloves* nos ti dne 6. septembra. Nocojšnjega sestanka v mestni posvetovalnici so se udeležili številni predstavniki mariborskega javnega življenja ter kulturnih, nacionalnih, gospodarskih in stanovskih korporacij ter združenj. Uvodne pozdravne bese potrebo posebnih sadnih trgov, ki naj služijo čim hitrejši prodaji sadja, ki prihaja na mariborski trg. To je v interesu Mariborčanov, pa tudi v Interesu sadjarjev. Id dovažajo svoje sadje na mariborski trg. Pokazalo se je, da sedanje provizorično stanje na mariborskem trgu ne ustreza potrebam čim uspešnejše razprodaje ogromnih količin sadja, ki ga vidimo vsak dan na našem trgu. Ta okornost je dala misliti tudi nekaterim prizadetim okoliškim občinam, ki so se obrnile na mariborsko mestno občino s prošnjo, da se po možnosti uredijo okrajni mestni sadni trgi v Mariboru. Na to pobudo je sklical sek posebno anketo, ki so se je Hitala«!! zastopniki tržnega odseka, mastnega tržnega nadzorstva, mesluege gridbenegs urada, mestne policije m drugih prizadetih činlteljev. Na anketi so sklenili, da ae v sezonskem času uredijo na področju mariborske mestne Občine 4 sadni trgi, kjer se bo prodajalo sadje. Kot najprimernejša me sta so določili magdalanaM park. Radvanj-sko ulico, Prešernovo uheo m Trg svobode. Upati je, da bo ta sklep znatno koristil okoliškim sadjarjem, pa tudi mariborskim gospodinjam, Id jim ne bo treba zrn vsak dinar sadja v Orožnovo uheo, oMrome v Stroeama jerjev drevored. Mariborske in okoliške novice — Smrtna žrtev fantovske podivjanosti. V Goricah pri Oplotnid sta se sporekla aSlstnl Janez 11 "etrih in neki Ivan Berglez. Prepiru je sledil dejanski spopad. Berglez je 2 žepnim nožem zabodel Vetriha v daa-rdeo ln mu prereza! " . Vetriha "O prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je v noči na ponedeljek umrl. Mariborsko državno tožDstvo je odredSo obdukcijo Ve trmovega trupla, Id je bila v ponedeljek popoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča na Fobrežju. — Ker Je branil brsta, nož v hrbet, Pri Dupleku je navalil neki moški na posest* nizkega sina Ivana Dvoršaka ter ga pričel pretepati. Dvoršakov 171etni brat Adolf te afzueal svojega brata braniti. Toda nav-paanslse je potegnil iz žepa nož ter ga sav. sadfl Adolfu Dvccaaku v hrbet, ki ae je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Težko ranjenega Adolfa Dvoršaka so odpro-mili v mariborsko bolnico. Njegovo stanje Je zelo resno. Za napadalcem poizvedujejo orožniki. — Tajmstveni streli na *>vto. Avtopre-voamk Leopold UW ta Pesnice je prijavil poHdLjl, da je neki moški, ki se js peljal s motociklom, na katerem sta bila še dva drv~* moška med Falo m Selnico stre. 3jel na tovorni avto. Padlo je 5 strelov. Trije atreU so zadeli karoserijo. K niso projektili zadeti Uhla. kateremu so r"i oeivlđnc namenjeni. Oblastva ščr — Drobne veatL Pri Dupleku Je kolesar povozil kletnega mlnmrskega pomočnika Ivana Juaa lz Majaperka, ki Je obležal s preklano ustnico. Juna so peljali v bomlanioo. Tja so odrsernIB 641etnega delavca Antene. Orelfonorj Rni, ki ta pri premikanju vagonov ni *kerr ^voru priše1 med " agonske od-bdjače, kl so mu zdrobi* ramo. — Tkalki Štefaniji Potokar, stanujoči v Praprotni. kovi 27 v Xoiakw, so doslej ae zlikovci odnesli Is stanovanja zlato no uro, zlato r —atnaOo ter 200 din via«. — Delavki mi sabati Bsimll*aut Iz Vojasniake 5 je izginilo izpred neke na * k san d rovi cesti 1900 dm no uvuhnto amMmni >Diri. t< s evid. SL 2—25361. — Služkinji Jo Taborske 16 Je spreten uzanovič 230 din gotov kis. Za tatovi potateduta heija. — Neprijeten dožrvttaj časa. V Maribor Je prišel 701etxn Ivan IL, doma ta Dravske dohne. Prt ki stranki Js kssiral denar ln at nato privoščil v neki gostimi na Koroški eeati do- bro večerjo. Prisedla je udi neka mladenke, ki js starčku krajšala čas in s nJim pridno popivala. Okoli polnoči ata oba le-k počitku. Ko se je starček zjutra ludil. mladenke m bilo več. prav tako tudi ne denarnice, v kateri je bilo okoli 600 din gotovine Starček je prijavil zmde. vo policiji k je tatico lzs>d:in Gre za znano nočno ptič ko Marijo J- pri kateri pa niso našli nobenega denarja. Marijo so aretirali in jo posla* »a Pravljenje v tukajšnjo bolnico — Dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Kov." se bo začeta 3. sept. t. L Predavanja bodo v vsoto panogah gled. umetnosti, igranje, režija, dramaturgija itd. 'nazorno in praktično). Vsi resni interesen* naj se javijo pri dnevni gled blagajni od 0. do 1" ali pa direktno pri režiser ju J Koviču. Gregorčičeva 20-L. od 13. do 15. in IS. do 19. kjer bodo dobili vse potrebne informacije. — Ivo AnBovar pojde k Unbljanski op*. 1. Poročali smo že o tem, da bo naš oper. nt pauna herftcaiet r**> smmsamf naifcržA podpisal aneaftma m secie^ovanjs pri ljubljanski operi. Ivo Andnovar se Je končno odeočfl za Ljubljano, tako da bo moral ^ irava misliti na v teku dveh sezon, kar js Ivo Azdnovsr nassvel v sađt mnažboestd operi, si Je nridobu mseass j— v gotovini. le dva potfrfHcs visžca ta steč. r_____▼ Maribor ob ter 91-35 odnodoiii & Maribora ob 13 ter 20..V OmejMve so tndt v tovornem preme** Tudi na progi prevešje—Olove vozit«, nadaljnjega le dam potnSftk* -taka N« progi Dtavogi*d—T anpal pa ssnao en pc* 11.46 ta kt odhaja te Drarcrrsda ob i" — Pri Aeeaaesnu. Mariboiskl odvetnik dr. Avgust Retaman obrtaja te dni 50iet meo rojstva. Slavijenec je po končani seam^jssnlskgl študijah v Kranju študira nrevo v Pragi, kjer ta pro '*al za do torta prava. Bil je odvetniški konešpierr v aovenaki Bistrici, kjer ga je zatekl Drajvratna doba. Pozneje se je naselil » Mavriburu. BC je del j čne*1 tudi uredr >Jutra< v Mariboru. Leta 1906 js otvort lastno odVsrnlšlio pisarno. Slavi jenec je izrazit predstavnik Masarvkove šota. V zadnjem času se živahno udejatvuje v so-Tialtatičnem pokreta. Ob 901etmci mu se rimo, da bi nedeljo ja desetletja preživel v krogu svojce* v Čim večjem zadovoljstvu ln čvratem zdravju. — v-oeno takse sliko službo Imata tekoč4, i ve rje ve lescarna pri Zmbotcu v uhV tsL 28-12, hlVcupr"^- pri Angel'- ruhu, Alelrsandrovm cesta 63. tet. 22—18. — zs jtaanšjtji Pretresljiva žalo-Igra se Je pripetila pri Dravogradu. SSlet na Jveska Poč^vaJrrtlrova, sena progo vne ga dutavea te OtUTkega vrha. Je vzela seboj svojega Otatnega ama m se podal: proti Dravi. V bilžrnl Gotove tvornice mi-Beremito olj ▼ Dravograd se je s 61etnirr slnetaani v naročju pognala v Dravo, kjer sta mati hi sm utonite. POčfvnmfkova je bite is dntj časa *»- čno borna ki za zdravite pred leti v umobolnici na Studencu. V zadnjem času pa je spet ti pete ln je v trenutku popolne strehe razrvmnosti ln uinof testnega otroka. Počivalnikov- r^nulča tri nefneekrhljene otroke. Njeno ln njenega sinčka usodo po-iujew vsi M so poznali bolezen, ki Js nmVtavnla sdrevta mtede žene ln mav. tere. - ?Wajauta vreme. Dopoldne Js bilo jasam in -čno. Prijetno Ja pripekalo; po-m na ae je nebo zastrlo z gostim! -»b-lald, vina aa Ja ploha, proti večeru se ta Zaščita otrok pred zračnimi napadi Ka] določa v tetu pogledu pravilnik, objavljen v ttSaziž-benih novinah44 in MUradnem listu44 ' 'tjarsfcega mojstra Jazbinška, potem ko je priznal stevflne vlome ln tatvine Roga-n~-e zloč-nsks tclpc ln potem, ko je ' tov. k* - Rognnovl pajdaši pri Amaurjl Ratejsvl v Celju. tržne cene. v srnlshi po-84 mestnega tržnega nadzor-v Mariboru ao na mariborskem trgu Meso: teletina 6 do 10. s kostmi 18 do 14. svinjsko Iztaafteno 14 do 15, salo 14 do 16, atsmtaa 18 do 14. Zelenjava: krompir 0.75 do 1.75, merice, 0 do 7, čebula 2 do 8, če- 5 do S, zelena paprika 6 do 10 komeša 1 dm, paradižniki 150 do 4, hren 8 do 10, fižol v stročju 4 do 6. kjščen grah 10 do 12.50. Sadje: Jabolka 2 do 4, hru. 2 do 6. Črmee L50 do 2, breskve 5 do 10, maline tttar 4. grozdje 5 do 10, brua- 6 do 7. ringlo 0.75 do L nlto: mer, raso 1.75, rž te Ječmen 1-50, 1.25 do 1J50. oves 1, ajda 1.50. pro-šeno 3-50. Mlečni Izdelki: smetana 7JJ0 do 10, mleko 1-50 do 2, surovo maslo 24. čatao maslo 28 do 30. domači sir 10. Perutnmahi trg: kokoši 20 do 30. par piačanoev 20 do 70. gost 30 do 40, purani 80 dO 45, race 12 do 15. Krma: sladko ae-85 do 00 dan na kg, kislo seno 80, m. 40 do 45, pšenična slama 45 do 50 BJ. V nedeljo 8. septembra bo tetavadttču aantOJakega Sokola pričetkom Sokole, meje, ter aa t ■ It ii hi juvenrju se ta pripetite ist Hajdine tenka avtomo-kl Je zahtevate človeško Celja proti Ptuju ta vasi Sv. Levje peljal okoli 80 let stari pri Martin Mordej g ozabnlm avtornobilom, v Ljubi>ina, -9. a\gusui V soboto je bil v >61užoenem listu« banske uprave dravske banovine objavljen praviinik o zaščiti pred letalskimi napa-dL Ta pravilnik so objavile -Službene novine« 20. ;umja L L Širšo javnost bodo nedvomno zanimale doloćiLa o postopku za aašCito otrok, zato jih navajamo v splošnem. Pravilnik določa, da je treba v skladu s časni uredbe o zaščiti pred letalskimi .iejsadi ln pmvimikam posvečati skrb za-VftSi otrok, m sicer ne le zato, ker otroci aaorejo skrbeti sami za sebe, temveč, :**r ao število nepreskrbljenih otrok, če bo -ipasa takoj znatno naraslo ter bo potem *isnc naraščalo. Splošno skrbstvo m Xreke spada v področje ministrstva za *oamo politiko. Jugoslovenaka unija za aaemta otrok je kot posebna ustanova za asSmto otrok po svojem izpod budnem de-a ponaoatai organ vseh pristojnih oblasti rv: uredbi in pravilniku o zaščiti pred le-Atakfani napadi. Zasebne organizacije, ki t^e sodelovati pri zaščiti otrok, morajo J kovati samo z unijo. Unija mora misliti r»s zaščito otrok med vojno že v mirnem "•asu- Zato morata biti organizacija in poslovanj* unije v mirnem času tako urejeni, da unija lahko tudi med vojno opravka uspešno delo po natančno določenem načrtu. Da bo delo unije Čim u.'irješnejše, mora stopiti v zvezo z banovinskim! in krajevnimi odbori za zaščito pred letalskimi napadi. Njena osrednja uprava pa mora stopiti v zvezo s pristojnimi ministrstvi. Unija mora biti dobro poučena o številu nepreskrbljenih otrok; statistične podatke dobi od ministrstva za socialno politiko in po potreb! jih zbira t^r dopolnjuje Cudl po svojih banovinskih in krajevnih cdborih. Ti podatki služiio za organizacijo zaščite otrok med vojno. Krajevne odbore unije bi naj sestavi Juti učiteljstvo in ptrofeeorji zdravniki, duhovščina, mestni in občinski uslužbenci ter čl.^n; raznih dobrodelnih društev. Načelo je, naj bodo središča za zbiranje otrok kraji, kjer so sedeži srezov. Zavetišča za otroke iz več okrajev je treba urediti blizu dobrih prometnih zvez in v rodovitnejšfh krajih. Mesta morajo imeti, če imajo najmanj 15.000 prebivalcev, že v mirnem času po eno otroško zavetišče. V mirnem Času uporabljajo ta zavetišča 'ahko kot otroška okrevališča in letovišča. V enem zavetišču naj bo a*ranih 308 do 600 otrok. Ločiti jih je treba po pav viljonih, posebej dojenčke z materami, otroke ljudskih sol (ločene po spolih 1 ta srednješolsko mladino. Paviljoni naj bodo združeni tako, da bo omogočeno skupnel upravljanje, oskrba, šolski pouk Itd. — Kraji za otroška zavetišča naj bodo izbrani v primerni razdalji od ogroženih krajev, n. pr. ne v bližini večjih krajev m industrije. — Vsako zavetišče mora imeti svoje bolniško poslopje tn am bula tori j ter hišno lekarno. — Stanovanjska poslopja morajo biti dovolj velika, da je v enem paviljonu prostora povprečno za 100 otroic v eni etaži Za zavetišča se lahko uporabijo tudi stara poslopja, ki ne bodo ogrožena od letalskih napadov in ki lahko služilo izbra** nemu namenu. V poštev prihajajo zlasti kopališča, letovišče., planinski domovi, samostani itd. Otroke v starosti do sedmih let lahko med vojno porazdele iz gostejše naseljenih krajev na deželi pri družinah. To je treba organizirati v obliki vaških družinskih otroških kolonij kakor »o urejene kolonije za dojenčke. Obveljati pa mora načelo da so otroci naseljeni v naseljih koncentrirano in da so pod strokovnim nadzorstvom v kraju samem, že v mirni dobi mora imeti vsaka hanovma in mesto z več kakor 20.000 prebivalci dovolj vaških družinskih otroških kolonij, kamor bodo lahko med vojno spravili večje &tevi!oi otrok. Da bi s« otroci lahko Šolali in vzgaytfi čim bolj normalno, jjh je treba v zavetiščih primerno razdeliti po starosti. Zato je tudi treba zbrati srednješolce iz vse banovine v otroška zavetišča okrog večjih naseljenih krajev, manjše otroke pa. V zavetiščih v bližini manjših krajev. Zaradi tega čaka unijo tudi naloga, da z«čno skrbeti pri pristojnih oblasteh za izenačitev ustroja šolskega pouka. Poslopja za otroška zavetišča je treba zgraditi in pripraviti za nje opremo tm v mirnem času, in sicer ob pod-nori občin, banovine in države. V mirnem času na i tA poslopja služijo predvsem za otrosVa okrevališča in letovišča. Odbori unije si morajo prizadevati, da zbero za zavetJJVSe čim več prostovoljnih prispevkov. Osrednja uprava Jugoslovenske unije za zaščito otrok mora na podlagi te^i pravilnika dopolniti vse svoje dosedanje .ireripi-se in po potrebi izdati tudi posebna navodila o zašV*iti otrok med vojno Lepa patrijotična maniSestacifa Nad 300 slovenskih rezervnih častnikov na velikih Ljubljana, 20. avgusta Rezervni častniki iz Slovenije se pripravljajo na veliko patrioti čno manifestacijo, kakršne v naši državi še ni bilo. V torek, 5. septembra se odpelje v Beograd nad 300 slovenskih rezervnih častnikov, da aa udeleže velike vojaške parade na kraljev rojstni dan ter poklonijo na Oplencu manom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L, na A vali pa spominu našega neznanega junaka. To bo prvi primer tako velike patriotične manifestacije rezervnih Častnikov v naši državi, važne in pomembnejše tem bolj, ker preživljamo izredno težke, burne čase. In prav je, da so se odločili za to prvo patriotično manifestacijo baš rezervni častniki iz Slovenije, iz obmejne pokrajine naše lepe skupne države. S tem bo dan še poseben poudarek neomajne zvestobe Slovencev do narodne države in doprinešen dokaz, da se Slovenci zavedamo vse resnosti sedanjega položaja in da budno stojimo na straži naših narodnih in državnih interesov. Manifestacija naših rezervnih častnikov js vzbudila veliko pozornost tudi v srbski In hrvatski javnosti, obenem bodo pa s to manifestacijo poglobljeni stiki med rezervnimi častniki v naši državi. Beograjski rezervni častniki so že sklenili v kratkem vrniti slovenskim tovarišem poset in tako ae obeta podobna, najbrž še večja patrio-tična manifestacija tudi v Sloveniji. Vsa naša javnost mora torej s tem večjim veseljem in zadoščenjem pozdraviti prizadevanje rezervnih častnikov, da se v teh težkih časih utrdi in poglobi v našem narodu ljubezen do države in čut dolžnosti do nje. Spored potovanja Naši rezervni častniki se odpeljejo v Beograd 5. septembra z dopoldanskim brzo- vtstonm. Iz Zidanega mosta odpelje vlak ob 1031. Pravočasno bo javljeno, če bo vozil poseben vlak. Vsak rezervni častnik dobi »objavo« od najbližje postaje svojega bi-vahsča ln nazaj. V Beograd prispe vlak ob 20.15. Na postaji sprejmejo naše rezervne častnike beograjski tovariši na čelu a središnjo upravo združenja z zastavo, ki jo bodo ves čas obtoka nosili nafti rezervni častniki. Po izmenjavi pozdravov odkorakajo vsi rezervni častniki z vojaško godbo na čelu skozi zagato do Dijaškega doma. kjer bodo naši rezervni častniki stanovali. Večer 5. s tembra bo prost. V sredo, 6. septembra skupen odhod na Banjico k vojaški paradi. Cas odhoda bo objavljen na predvečer v Beogradu. Ob 12.05 svečana izročitev spomenice vojnem« ministru v dvorani Oficirskega doma. Čitanje spomenice in govor vojnega ministra bodo prenašale domače radijske postaje. Svečanosti bodo prisostvovali vsi rezervni častniki, središnja uprava in posebno vabljeni gostje. Opoldne bo skupno kosilo, popoldne ogled vojnega muzeja, kratko pie-davanje o bojih okrog Beograda m obisk Ratniškega doma. Večer bo zopet prost. V četrtek, 7. septembra ob 8. odhod z vojaškimi kamijoni na Oplenac. Tam bo poklonltev in polaganje venca na grob bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. Zediri-telja. Po svečanostih bo obed v hotelu na Oplencu, po obedu pa izročitev pluga revnemu kmetu bojevniku v Topoli. Na povratku se ustavijo rezervni častniki v Mla-denovcu. Ob 19.30 bo poklonitev neznanemu junaku na A vali. kjer zapoje zbor naših rezervnih častnikov žalostinko. Sledil bo kratek govor in polaganje venca. Ta svečanost se bo prenašala po radiu. Po povratku v Beograd bo zopet prost večer. V petek, 8. septembra dopoldne obisk kraljevi gardi v Topčideru. V gardskem domu prirede častniki kraljeve garde našim rezervnim častnikom obed. Ob 14.23 povratek v Ljubljano. Odhod iz Dijaškega doma skozi mesto na kolodvor z vojaško godbo. SPD Planinski tabor Slovenskega Planinskega društva bo letos v nedeljo 3. septembra na Plešivcu r>ri Slovenjsradeu. V soboto na predvečer bodo zagoreli kresovi na Plešivcu, na Kopi in na Peci. V nedeljo ob 10. bo manifestacijsko zborovanje planincev pred cerkvijo Sv Uršule na Plešivcu. V soboto 2. sept. bo vozil ta Ljubljane poseben avtobus ob 14.30 izpred evangelske cerkve in sicer nreko SI oven j-gradca do vznožja Plešivca do Suha dola, kamor bo prispel ob 18 Povratek od Su-hadola v nedeljo ob 19 Planinci, udeležite se v čim večjem številu planinskega tabora ter si pravočasno nreskrbite nrostor v avtobusu. Prijave sprejema pisarn« SPD, Ljubljana, Aleksandrova ca&U 4-1. Krik ulice KINO SLOGA — TEL. 27-80 DANES NEPREKLICNO ZADNJA PRILIKA, da si ogledate ob 16., 19. in 21. uri pretresljivi in vseskozi do skrajnosti napeti film »Le puritaln«, ki Vam predočuje težki greh fanatičnega lažikrepostnika, njegove muke in pot do pokore! Umoril je prostitutko, da bi kaznoval človeštvo zaradi nemorale, toda teža zločina in greha ga je mučila, dokler mu izpoved in priznanje zločina ni prinesla miru pred lastno vestjo. VNE VESTI — Naša zunanja trgovina v prvih 7 mesecih letos. Vrednost izvoza nase države v juliju znali 407.9 milijona din, kar je znctno več kakor lani istega meseca, ko je vrednost izvoza znašala 282.7 milijona din. T' *tnje torej znaša 4X31%. Vendar je bila trgovinska bilanca v juliju za-k':čena s ~ađ:vo, ker je vrednost u-ozu presedala vrednost izvoza za 25.9 — "lijo- din. — Vrednost našega is-ozs v pivih 7 mesecih letos znaša 2.T'",.8 milijona din. lani vistem razdobju je znašala 2.670.3 milijona cV. i. Tn se pravi, da je bila 'etos večja za 5.67*^. Vrednost uvoza za prvih 7 mesecev letos je pa znašala 2.961.7 milijona din (lani 3.048.8 milijona din). Trgovinska bilanca naše Iržave je v prvih 7 mesecih letos pasivna 139.9 milijcnov din. Lani je bil deficit še večji, in sicer je znašal 378.5 milijona din. Povečanje izvoza julija je ba pripisovati večjemu izvozu lesa in živine, zanimivo pa je, da je bil zmanjšan izvoz bakra in rud, če-p.~ - 'i marsikdo oričakoval, da bo še povečan. — Industrij«ka velepOsestva v Sloveniji. Večja industrijska podjetja v Sloveniji imajo tudi velika posestva. Po novejši statistiki odpade na TPD 2.230 ha zemlje, na Kranjsko ir Austrijsko družbo 1.48S ha, The Central Ltd., Crna, 1.256 ha. Hrvatsko eskontno banko 3.596 ha, štajersko hranilnico 221 ha, Združene papirnice, Vevče, 569 in ing. M. Lenarčič Hudi Kot, 1.260 ha. — Mednarodni kongres slavistov v Beogradu. Od 18. do 25. septembra bodo zborovali v Beogradu slavisti in filologi na HE. mednarodnem kongresu. Pripravljalni odbor je prejel že več zanimivih refe-i»tov o slavistiki in filologiji iz Jugoslavije, Poljske, Češke, Italije, Bolgarije, Francije. Rumunije, Nemčije in Finske. Referati so natiskani v posebni knjigi. — že pri Egipčanih je bila stanovanjska kultura visoko razvita in je služila kot me^Ho splošne kulture. Tudi dandanašnji je tako, le da je oprema prilagođena razmeram našega časa. Za vso udobnost skrbi moderno stavbarstvo ter visoko razvita pohištvena obrt in industrija. Sloves naše pohištvene obrti segra daleč čez meje Slovenije, znana pa je postala po razstavah na Ljubljanskem velesejmu. ki že skoro dve desetletji z dragoceno propagando pospešuje njen razvoj in delavnost. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo slovenska pohištvena obrt pokazala svoje najboljše in najmodernejše izdelke v plemeniti tekmi med posameznimi mojstri. — »Bran-i.bor«, osrednji odbor v Ljubljani, poziva vse svoje podružnice, da priporočijo svojemu članstvu obisk planinskega tabora, m era priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo dne 3. septembra t. L na Plešivcu pri Slovenjem Gradcu. Ob 9. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, ob 10. uri slavnostno zborovanje pred planinskim domom na Plešivcu, popoldne pa planinska zabava. — Dirigent Lovro Matacič filmski igralec? Neka angleška filmska družba namerava izdelati velik jugoslovenski film »Simfonija Jadrana«. Priprave so že končane in snemanje naj bi se pričelo 15. septembra najprej na Bledu. Ves film bo izdelan v našem jeziku. Angleška družba se je obrnila med drugimi tudi na dirigenta Lovra Ma tac i ća, ki je zdaj ravnatelj beograjske opere, da bi prevzel eno glavnih moških vlog. Matačič je baje ponudbo sprejel. — Berlinski župan se je vrnil v Nemčijo, v nedeljo so pričakovali v Splitu berlinskega župana Lipperta, ki prihaja že vec let na počitnice na naš Jadran. Letos jih je hotel preživeti na Visu. Zaradi napetega mednarođnega položaja se je pa vrnil že iz Budimpešte nazaj v Nemčijo. — Kongres sanitetnih uslužbencev. Zdru ženje sanitetnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije je imelo v nedeljo v Beogradu kongres, na katerem se je zbralo 43 delegatov. Sanitetnih uslužbencev je v naši državi več tisoč, v združenju je pa včlanjenih le nekaj sto. V resoluciji zahtevajo sanitetni uslužbenci iizvišanje plač. Nekateri namreč dobivajo mesečno 300 din. Dalje zahtevajo ustanovitev šol za izpopolnitev izobrazbe sanitetnih uslužbencev. V bolnici naj bi dobili stanovanja v prvi vrsti tisti uslužbenci, ki so najbolj obremenjeni z delom. — Geslo moderne prehrane je: več sadja, več mleka in mlečnih proizvodov. Zato bo tudi na mlekarski razstavi, ki bo na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra, poseben oddelek, ki ga organizira Zveza mlekarskih zadrug. V tem oddelku bodo obiskovalcem na razpolago najrazličnejše jedi, prirejene pretežno z mlekom in mlečnimi proizvodi, to je smetano, skuto, raznimi vrstami sira itd. Obiskovalci se bodo lahko pa-epričali, kako izvrstno se dajo kombinirati mlečni proizvodi s sadjem, zelenjavo itd. Recepti bodo obiskovalcem brezplačno na razpolago. — Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po 25 din. Pripoiočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodajl _ Na tabora bojevnikov bomo 3. septembra vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno proti vojni. Toda priti morate vsi aodotjubi na tabor, da bo glas čim mogočnejši. _ Popolno moderno mlekarno, opremljeno z -vsemi stroji, bomo videli na letošnji jesenski prireditvi našega velesejma od 2. do 11. septembra Skoraj polovico ve_ Bkega razstavnega paviljona bo obsegala razstava mleka in mlečnih proizvodov. Jasno je torej, da bo razstava zanimiva ln poučna ne samo za ilekarje, temveč todl z vsakogar, kdor zna prav ceniti pomen mleka in mlečnih proizvodov za ljudsko prehrano. Mnogo se je že storilo in se se dela pri nas za povzdigo mlekarstva, vendar pa Se ne dovolj. Zato mora tudi Stroka javnost pozdraviti vsako novo pobudo na tem polja m vsako mlekarsko ZBssstavo. — Jadrnica »e je potopim. V nedeljo zgodaj zjutraj ee je potopila pri polotoku perjedeu motorna jadrnica »Složna bradač. Jadrnica je preda iz Boke Kotorske s tovorom opeke in namenjena je bila v Jelšo. Y temi jm slabem vremenu je zavozila v obalo in se potopila. Posadka se ie rešila. * Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov ačn' zavod« — s pravico javnosti —, Ljubljana. Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne, šolska izvestja in novi ilustriram prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji ln najmodernejši zadov te vrste v državi. Nov0 fiolsko poslopje! Edinstvena stro-jepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade. železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! (—) * Važno za učence trgovskih akademij In sol. Založba »Stroka« v Ljubljani je založila učno knjigo prof. ing. V. černeta: »Trgovska aritmetika« I. in II. del, ki je odobrena kot učbenik od pristojnega ministrstva za trgovske akademije, dvoraz-redne trgovske šole. abiturijentske in druge enoletne trgovske tečaje. Knjiga je natisnjena in izide pravočasno za začetek šolskega leta. Založba opozarja starše in druge interesente, da je ta knjiga edini odobreni učbenik za naštete šole, druge in podobne računske knjige se pri pouku ne smejo uporabljati. (—) — Novogradnja sejmišča Ljubljanskega velesejma. Poročali smo že. da bo Ljubljanski velesejrm gradil novo sejmišče, ker so dosedanji objekti, ki so leseni in so bili pred 20 leti le začasno postavljeni, že doslužili. Sedaj je mestni graibeni urad določil regulačno črto za novogradnjo. Velesejmska uprava je povabila pet arhitektov, da predlože idejne projekte do 1. oktobra t. L — Nova postna palača v Splitu. V nedeljo je bila v Splitu svečano otvorjena nova postna palača. Stroški so znašali 10 miH-onov din. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč odprta. Igra priljubljena damska kapela. Začetek ob 9. uri — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, precej toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Dubrovniku 30, v Kum-boru 28, v Ljubljani 26.4, na Rabu 26, v Mariboru 25.4. v Beogradu 25, v Zagrebu 24, na Visu 23 in v Sarajevu 21 stopinj. Davi je kaz^l barometer v Ljubljani 763.9, temperatura ie znašala 14.2. — Dva ponesrečenca- I61etni posestnikov sin Lojze Sever iz Janjega vrha nad Litijo je včeraj prišel z desno nogo v ge-pelj, ki mu jo je zmečkal v stopalu. — Čevljar jeva žena Marija Samok iz Kranja pa se je včeraj peljala s kolesom po opravkih in padla. Potokla se je po glavi in po nogah. — Zasledovan tat in tihotapec. V hišo ! organ is ta Ferdinanda Zupančiča v Trebel-nem je bilo f~ oni ponoči vlomljeno. Vlomilec je odnesel 500 din. skoraj novo moško obleko, zimski svršnik, 3 moške srajce, uro budilko, malo srebrno damsko uro, ročni kovčeg, flobertovko in nekaj orodja, Zupančič. je oškodovan za nad 2000 din, je prijavil da bi prišel v poštev koL vlomilec neki Janez Zupan, ki je vlomilec in tihotapec saharina. Zupana, ki j je doma iz krškega okraja, je videl dan j popreje potikati se po okoliških vaseh. — Elegantna Madžarka tihotapila Oo_ larje. Na Sušaku so naše oblasti aretirale neko elegantno Madžarko, ki je hotela pretihotapiti čez mejo 1327 dolarjev. Dolarje so ji seveda zaplenili. — Veleposestnik zaklal nečaka. Iz Su-botice poročajo, da je v obmejnem For-gošu v nedeljo zvečer bogati veleposestnik Gjurica Radič z nožem zaklal svojega nečaka Stjepana Radića, ki je bil tudi premožen veleposestnik. Gjurica Radič taji zločin in praivi, da si je Stjepan sam končal življenje. Ubijalca so aretirali in izročili sodišču. — Samomor premožnega kmeta. V vasi Ceriku blizu Križevcev se je obesil premožni kmet Franjo Horvat, star 60 let. Kaj ga je pognalo v s*"-rt, ni znano. — Z nožem oklan. Iz Dola pri Moravčah so davi prepeljali v bolnico 261etnega posestnikovega sina Franceta Šinkovca. Šinkovec ima težke poškodbe na glavi in po životu ki mn jih je prizadejal, kakor pravi sam, z nožem neki drugi fant iz vasi. Kako je prišlo do napada, Šinkovec ni povedal. — Umor in samomor. V Novem Sadu se je odigrala včeraj popoldne pretresljiva zakonska tragedija. Pred dobrim mesecem je zapustila bivšega trgovca Lazarja Sočina žena. Nihče ne ve, kaj se je odigralo med njima, ko je prišel mož včeraj popoldne v njeno trafiko, kjer nikogar ni bilo. Mož je potegnil iz žepa samokres in ustrelil na ženo iz neposredne bližine. Smrtno ranjena je žena zbežala na ulico, kjer se je pa kmalu zgrudila in izdihnila. Socin se je pa v trafiki ustrelil. Mož je bil pijanec in tragedijo je baje zakrivil sam. — Pijanec ubil ženo In vrgel njeno truplo v vodo. V Aleksincu je prišlo v nedeljo ponoči do krvavega zločina. Včeraj zjutraj so naSli v Moravici truplo neznane Ženske, v katerem so spoznali ženo čevljarja Kru- noslava Zakovica iz Aleksinca Jovanko. Njen mož se je napil in v pijanosti je ubil svojo ženo, potem je pa vrgel njeno truplo v vodo. Iz Ltanf tajne —lj Proslava kraljevega rojstnega dne. Vsa narodna, kulturna, bojevniška, telesno- i vzgojna, humanitarna in gasilska društva mestno poglavarstvo vljudno vabi, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo dne 30. t. m. ob 18. v veliki dvorani mestnega poglavarstva, r^a sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, ki naj bo v teh časih res manifestan ten izraz skupnosti, ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljub. ljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarju Nj. Vol. kralju Petru IL —lj Kopalna sezona se bliža konca. Navzlic temu, da Imamo proti koncu avgusta še vedno lope in precej tople dneve, kopama sezona vidn~ ntf* i Na Savi na Jezici, kjer je bilo popreje na obeh brer^_ vin toliko živahna, se solnči le še nekaj navdušenih kopalcev, struga pa ostaja prazna, kajti voda je že občutno hladna. Tudi v Tomčevem so prenehali kopalci z igrami, pač na je še vedno precej živahno na Ljubljanici, kjer se zbirajo v mestnem kopališču balincarji. še največ pa je kopalcev ob Malem grabnu in ob Gradaščici pod Bokalcami kjer je voda precej topla. Katero društvo ]e tako zaostalo, da še nima kino ali epidiaskopičnega aparata za predavanja? — Vse pove najnovejši brezplačni kino cenik v drogeriji Gregerič dr. z o. z* Ljubljana — Prešernova ulica 5 —lj življenski jubilej. 50. godovni in rojstni dan obhaja danes v krogu svoje ožje rodbine poznani polic, uradnik Janko Benedičič, vodaj polic, ekspoziture na tu k. gl. kolodvoru. Želimo našemu zvestemu tovarišu in prijatelju k 501etnici vse najbolje, z željo, da bi ostal v naši sredi še mnogo in mnogo let, zdrav in čil, kakor je danes. —lj Hud udarec je zadel ugledno ljubljansko rodbino Hamovo, ki ji je neizprosna smrt ugrabila ljubljeno hčerkico edinko špelco Ljubico, staro komaj 5 let. K več- [ nemu počitku jo polože danes. Pogreb bo ob 17. iz hiše žalosti, šmartinska c. 11. I Bodi ji lahka zemlja, žalujoči rodbini nase j iskreno sožalje! —lj Za izpopolnitev grajskih šano, ki po načrtih mojstra Plečnika postajajo vedno bolj mogočne in slikovite, je mestna občina pravkar razpisala težaška, zidarska, že-lezobetonska in kanalizacijska dela za zgraditev monument alnega stebrišča na južni strani. Stebrišče bo nosilo ploščad, od koder bo najlepši pogled na južno stran mesta in vse Ljubljansko barje. Pod stebriščem bo pa prostorna terasa, ki bo pač najbolj sončna v vsej Ljubljani in zato v prvih pomladanskih dnevih silno privlačna zlasti za bolj priletne obiskovalce Gradu, predvsem pa seveda za razposajeni drobiž. Odpiranje ponudb bo 1. septembra t. L —lj VojnSke knjižice, ki so jih zaradi zamenjave oddali obvezniki, rojeni v letih od 1889. do 189S , naj se nemudoma dvignejo proti predložitvi potrdila v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. soba št. 6. Kdor ne bo prišel po knjižico, bo pozvan k voj. poveljstvu in strogo kaznovan. —lj Vrednost zemljišč stalno raste, posebno ob Času pred ln po vojni. To smo opazovali leta 1914 in 1918 in vidimo Že tudi danes, ko Še ni vojne ln smo le bolj v strahu pred njo. Vrednost zemljišč je prav za prav zlata vrednost. Zato je parcela 644 kv. m. v Spodnji Šiški, ki jo je določil Rdeči križ kot glavni dobitek svoje tombole (10. septembra v Ljubljani) res zlat dobitek in srečen tisti, ki dobi zemljišče, ležeče na najlepšem kraju ljubljanskega polja. Zanimanje za tombolo je velikansko med ljudstvom. V katerokoli gostilno greš, ne samo v šišUd. kjer leži parcela, tudi v Mostah, na Viču. na Jezici v št. Vidu itd. slišiš, da hoče vsakdo zadeti glavni dobitek. —lj Sola na Ledini. Ko je mestna občina obnovila poslopje te šole, da je res spet čedno in prijazno poslopje, bo upoštevala tudi v našem listu pred kratkim izražene želje, ki se tičejo hodnika okoli šole, obrezano bo pa tudi grmičevje in drevje takoj, ko bodo opravljena vsa dela na zemljišču. —lj Prosimo pojasnila, Z ozirom na članek o novem smetarskem vozu, objavljen v »Slovenskem Narodu« 19. t. m ki ima avtomatične zaklopke, pripominjamo. Prvi voz, ki ima avtomatične zaklopke, je mešana občina nabavila pred 10 leti. Ta voz je bil v higijenskem pogledu zadovoljiv. Sedaj pa nastane vprašanje, zakaj in v čigavo korist je dal mestni magistrat napraviti deset voz s slabimi polnilnimi aparati, ko je vendar imel boljši voz preizkusen. Davkoplačevalci prosimo tozadevnega pojasnila. —lj Za mestne reveie je namesto venca na grob v počastitev spomina na svojeg-ustanovnega in dolgoletnega zvestega člana dr. Miroslava Luk&na, velikega župana v p. Ljubljanski športni klub daroval 300 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo tudi v imenu poderanih. Počastite rajne z dobrimi deh! —lj lTmetno«tnoTgodovinflfco društvo v Ljubljani priredi v četrtek 31. avg. izl«t v Cerklje in Velesovo. Odhod s Kongresnegn trga ob dveh popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek do četrtka ob 11. Avtobus 20 din. —lj r mrli so v Ljubljani od 18__24. t. m. Babšek Matija, 71 let, posestnik, Zupančič Jakob. 68 let, gimnazijski direktor v p., Hinterlechner Karolina, 55 let, učiteljica v p., Sterle Jožefa, 6 mesecev, hči posestnika, Črna vas, dr. Lukan Miroslav, 64 let. veliki župan v p., občanski svetnik, Marn Franc, 85 let, železniški uradntk v p. V ljubljanski bolnici so un»ni: Plazar Alojzija, 16 let. dranarica, Hrusica, dbft. št. Janž, Zal ta Peter, 5 let, srn kijučavn, rx>močnika, Rezar Marija Mija, 4 leta, hGL mesarskega mojstra, Nekič Krlsto, 28 let, delavec, Vrhnika, Milost Vera, roj. Letnar, 41 let, žena uradnika mest. poglav.. Ptv lanšek Jakob, 55 let. posestnik. Konjski vrh, obč. Loče pri Gornjem grada, Koo-jančič Franc, 69 let, posestnik. Dovje pri Mojstrani. Kunšek Janez, 66 let, posestnik, Vranje, obč. Zabukovje prt Brežicah, Borišek Slavka, 1 leto. hči delavca, Tepe 11, obč. Folsnik pri Litiji Strelec Ivan. 35 let. vrtnar. Goricane pri Medvodah, Ravnikar Ivana, 56 let, gospodinja. Radomlje pri Karnniku, Trtruk Ivan, 78 let, poalovodja tob. tov. v p., SvoirJSak Ai 3 mesece, hči delavca. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Besea« oi> par. davek posebej Najmanjši znesek * Din Mrle osiase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. ure dopoldne. DEKLIŠKI . PEN SION AT »NADJAc bo otvorjen 1. septembra. Konverzacija v tujih jezikihl Ljubljana, Cesta v Kožno dolino st. 14. Gojenke bodo imele v penziona-znan i tu stanovanje, hrano, sodobno vzgojo in konverzacijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte! Vsak torek in četrtek (izvzemši praznike) se gojenke od 10. do 11. dopoldne lahko vpišejo v zavod in osebno dobe vse zaželene informacije. 2556 rURISTi! Prodno odhajate aa planine, ne poza oi te si na Da viti fin cvetlični med v Medami — Ljubljana Židovska ui 6. 36/1 N/UBOUSO S1EUMJO dobite v Metlami — Ljubljana Židovska uL 6- 36/1 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA Lepa, lzčiščena, dobite najceneje v Medami — Ljubljana, Židovska ui o. 36/1 HARLEl DAVIDSON 1200 cem v izredno dobrem stanju naprodaj ugodno, ev. tudi na obroke. — Pogledati in vprašati pri >Adler-service«, Zagreb, Miramarska cesta. 2616 SLUŽBE .— Din, davek posebej Najmanjši znesek 15 Din POŠTENO DEKLE pridno, išče službe pri boljši družini v pomoč gospodinjstva. Kolar Marica, žerjav, p. Crna pri Preval j ah. 2617 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din VINSKE SODE dobre, od 10 do 20 hektov, v katerih je bilo belo domače, ne dalmatinsko vino, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov. Naroda« pod 3>Vinski sodi« 2621 SOBE Beseda 50 par. aavek posebej NalmsnfSi znesek fl Oir OPREMLJENO SOBO lepo, veliko in zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma, ev. s hrano Naslov v upravi »SI. Naroda s. 2573 NARODNA iSKARNA Makulaturni papir Ljubljana, KnafUeva mDmm ttsr. g Inserirajte v »Slov« Narod*«! Mestn* pogrebni uvod Obćin* Mutni; Dr. HEKTBEItT baron WURZBACH žalostno vest, da je njegov oče ivlja v svojem in v Imcun svorje RIDTIOE i baron VVurzbach dne 28. avgusta L 1. po dolgi bolezni, v 88. letu starosti, previden s tolažili sv. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 30. avgusta L 1. ob y25. uri popoldne rzpred hfte žalosti, Kongresni trg 16, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo položen v rodbinsko g«ihnica LJUBLJANA, dne 29. avgusta 1939.