PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto-YEAR IX. chicago, ill., torek 5. decembra (december) 1916. Stev .—number ua. ackensen se je približal na 12 milj Bukareštu. apilalisticni cenzorji tajo resnične podatke. [nogi senatorji in kongresni ki niso za splošni osemurni delavnik. — Če ni profita, ni patriotizma pri kapitalistih. — Kaj stori kongres proti H ra čini i?—Ali nič? draginj iiafitalistični DNEVNIKI prikrivajo FAKTA V prid PODRŽAVLJE-NJU ŽELEZNIC Wuhington, D. C., 4. dec. — kongresnim preiskovalnim uroiu se vrši zaslišanje, ki je dejstva, ki govore za po-jvljenjc železnic. Kapitalistič-eisopisje prinaša tu fakta v l0„iili obliki, da eilatelj ne ve, liza podržavljeni« železnic ali li. Razume se, da železniškim lijem ni všeč, da ljudstvo izve va, ki priporočajo podržav-5 železnic. Proti njih želji »j« vprašanje podržavljenju vedno bolj v ospredje, ka-ilbtifno časopisje se pa '»rudi, p spravi s sveta z zaplenjeni in »krajšanjem izpovedi kongresnim preiskovalnim oroiu. iko je n. pr kongreanik Sims, ovornik podržavljenja železnic ti tri ure in pol zasliševal in aieval A. P. Thoma. advokata i pravnega svetovalca železniš-družb o podržavljenju železni tem izpraševanju je zma-ISims. List "Washington Ewe-Star" zastopa koristi želez-k laagnatov, ki ne prinese ie, du no bi bila sovražna ile-tvu in naklonjena izkoriščenem. int. ki je vse nekaj drugega svirtla zvezda, ki kaže Ijud-ru pot iz gospodarske sužnosti livokodo, je o tem izpraSevanju, I katerem jc bil Thom poražei nesel kratko vest, v kateri pro-^daso pred odborom ruzpravlja-i o železi lists iti financah in ila je ■^pesnik Sims priporočal kot »vilo, naj ljudje nalagajo de-v železniških vrednostnih pa-Iprjili. Niti besedice ni list prinesel, da Ijtsiius dejal, da ne reži železnia-Jg» vprašanja, četudi ljudje nalivajo denar v železniških vred- pttnih papirjih. Dnevnik "Washington Times," M^nina Munseyja, prinaša vesti, •katerih misli Munscy, da so d<>-jkf za ljudstvo, vendar pu ni pri-I besede o podržavljenju že-ic. ttevniU "Washington Pont," Ifotidelavski in kapitalistični list, prinesel o podržavljenju želez-p tole: "Kongrešnik Sims je [iprskiil hm Thoma, če ko žclezniš-* družbi- pri volji prodati svojo [latniiio "Se vein," je odgovo-inr. Thom," ali ee pridete z pmudho o cenitvi, mogoče *lni Jili ponudijo več na prodaj "i mislile." Ta ti kj damsonov zakon, so pe odločno izrekli, da so proti zakonu, ki določa osemumi delavnik za vwe delavce. Drugi senatorji in kon-gresniki se skušajo izogniti temu vprašanju z nejasnim odgovorom. Jusno in določno za osemurni delavnik se je izrekel socialistični kongrewnik Meyer London. Delavci pu kljub temu ne spoznajo, da njih interesi dobe najboljše varstvo, če so v postavodajne zbore izvoljeni socialisti. PATRIOTIZEM SE MERI PO OBRESTIH. ' Washington, D. C., 4. decembra. Patriotizem ameriških kapitalistov je postavil v pravo luč Thom, advokat železniških družb, ko je pred preiskovalnim kongresnim odborom dejal: Kadar govorite o miru v Kropi, trese mraz kapitaliste v Združenih državah, ki so povečali svoja podjetju vsled vojnih naročil." Thom je prerokoval, da se zruši vojna prosperheta, ko vtihne bojni krik ua evropskih bojiščih. Priporočal je, naj kongres sprejme zakone, da železnice ne bodo prizadete, ko se prične poslavljati prosperiteta od .Združenih držav. Senator Cummins je vprašal Thoma, če bi bil zlomljei\ štrajk ameriških finančnikov glede poso-jevanja denarja, ako bi vlada garantirala po šest od sto obresti na leto od posojila. Thom je menil, da tuke obresti ue bodo oživele patriotizma ameriških kapitalistov, dokler dobivajo po sto od sto obresti, ee denar posodijo DuPontovi družbi, ki izdeluje smodnik in drugo razstrelivo. To je seveda stara reanica, da se patriotizem kapitalistov neha pri profilu. Ali zdaj je priznal to resnico tudi advokat železniških mugnatov in zategadelj je vredno, du se jo Sc enkrat zapiše. Sllks iz današnje družbe. KAKO ŽIVE IN UMIRAJO PROLETARCI. New York, 4. decembra. — Ne- štetokrat so delavski lisit prinesli slike bede iz delavskega življenja, ki so pri delavcih iz vole globoko sočutje, niso pa pri tistih, ki izže-niujo ljudstvo, izvabile uiti ene solze, niti zbudile njih vesti, da je krivično, če Človek izkorišča človeka. Doroteja Day opisuj« obiek pri proletarski družini, ki jo je zadela bolezen, takole: "Treba je bilo iti po stopnicah v peto nadstropje navzgor, mimo umazane brivnice zdolaj, v kateri sta d,va brivcu igrala na luyijo in mandolino, ker ujstu imela drugega dela. V prvem nadstropju «edi žena, ki izdeluje hlače, krog nje so njeni otroci. V tretjem nadstropju zopet sedi žcuu, ki šiva in šiva in ne odmukne očesa od wvo-jega dela. V četrtem nadstropju prepevu italijanska žena, da poza-hi na svojo bol. Od tukaj vodijo stopnice v peto nadstropje, kjer so stanovanja najecneiša. Od pritličja do petega nadstropja preganja človeka godba i/. brivnice, in čim višje prihaja človek, toliko bolj tožeče se slišijo glasovi. Preden človek pride ,v naj/gornje nadstropje, mora večkrat počivati in loviti sapo, ker na stopnicah ni oken, du bi prihajal notri sveži zrak. KONGRES NE BO NIČ STORIL, DA ODPRAVI DRAGINJO. " ijajo resnico tudi dru-pitiilislični listi, kar dokazu-I*. 'U nikjer na »vetu niso delav-1'fMiiki, ki jih lastuj« delav-• o potrebni kot v Ameri- Opustitev organizacije se maščuje nad delavci. SLABE PLACE IN DOLG DE LAVNI OAS SO PLAOlLO ZA TO. New York, 4. decembra. — si- vjljc, ki izdelujejo spodnju krilu, s« se v letu 1909 organizirale v organizaciji, ki je bila poznana pod imenom "White (loot! s Workers." Organizacija je hila močna, t^ko, da vio jo delodajalci vpošte-vali. Kmulu je pričela pešati in se drobiti, moč delodajalcev j« imi pričela nuraščuti. Zakaj T 'Našle so se v organizaciji šivilje, ki ao venomer pele: "Kaj mi hoče organizacija. Saj ni /a druge, kot da podpiramo avoje odbor-njee. " In tuko so odstopale šivilj?, ki t«o šivale spodil in krila, (»d organizacije, dokler ui bila ruzhi-t* To priliko ao izrabili deloda ju lei in pričeli so rezati mezdo. Damn* najboljša šivilja zasluži od do $13 na teden, če delu festdeset ur v tednu. Mludi delavci, ki režejo krila in delajo že štiri letu v tej industriji, zaslužijo po $11 nu teden, med tem ko njih organizirani tovariši, ki delajo ,v.industriji zu obleko, zaslužijo od |2fi do $110 ua teden. Kajne, to je razlika med organiziranim iu m organiziranim delavcem. . Kdaj med temi delmei iu delavkami, ki jih je približno fHMH), zopet vre. Pripravljajo m- za stavko, ki mogoče prične vsaki čas. Osvojil je mesto na potu proti Bukareštu. bitka ob reki aroeou je dobljena. — ce8ar je dal z zvonovi naznaniti žmaoo v romuniji. - rusi usta vljeni v dobrudži — srbi 80 osvojili hrib v ma oedoniji — na drugih frontah bojuje topnutvo dvoboje. «»(| k &ZA PARLAMENTARNIH KULIS ""fcngton, D. C., 4. decembra '•Ukini veseljem poročajo čus-poročevalci kapitalisti«'-' Mkov svojim listom, de nn i »»rji in kongresniki, ki 'Ii /a Adamsonov zakon, da l»i kongres sprejel •'• liivnik tudi za druge prepričajo, kako mislijo ' j -»1»-1 u o«emurnem de " Jim poslali p»*mn, v \ prašujejo zu njih < KHtei i senatorji iii kon-1 > so glasovali za A- New York, 4. decembra. — Socialistični kongreanik Meyer Lon don je odšel v Washington radi kongresnega zasedanja, ki je pričelo danes. Pred odhodom jc dejal, da se po njegovem mnenju ne bodo kongresniki in senatorji mnogo ozirali na a pel miljonov mož. žen in o-trok, da se nekaj stori proti naraščajoči draginji. London pravi, če bodo delavci širom Združenih držav složno na stopili proti oderuštvu * živili, potem je mogoče, da se postavodu-jalei ganejo iu nastopijo proti draginji. London jc pazno študiral polhi-čarje zadnja leta pri kratko n dolgotrajnih kongresnih zaseda njih, zato lahko reče, kaj prn-a kuje o-uozupailno oil Vorohtc, ali napada sta bila odbita z velikimi*, isgu'hu-mi za Nemec. Kavno tako je mo< vražnik kasIoiiJ zadrževal uaše ua^uide iztočno od Klrli4iabe, Ob rekama Trotus ln Oitus v Transilvaniji se nadaljuje naša ofioizl« va; okupirali smo vasi Asaual in Huity in ujeli hi H) Nemcev. N'n pinlimavaki fronti v Kumuniji nadaljuje sovražnik svoje napade v dolini Arilžil, kjer se razvija ve. liku bitka. Kumuuci, ki so bili zajeti oil strani, so sc uiuuknili proti jogoiztoku. Kumunske o. peracijc uu ju/ni strani Itukurešta a pomočjo ruwkih čet sc uadalju jejo z uspehom. Itolgarskc in Nemške čete so se uiuakiiiile nazaj. Dobili smo večje število u jetnikov in vpleuili liti topov. Itukarešt, 4 dee. Vojni urad je včeraj |Miročah V dolini Dum-bovici (aeveriuscapaduo od Itukurešta- je položaj ncizprcmciijcn. Na deMiiem krilu našo zapadne fronte so sc umaknile naše Čete proti Titu pod Ijutiiu pritiskom sovražnika Oh rekama Olavaci og in Niaslov so našr čete premagale turško divizijo v okolišu Dru gsuešta /Ml milj južuozapa dalje in so /e dospele v Oešt (4'» nove «rmade proilira)o dalje v milj sevrroirzupsdno od Mukare dolini Dnmoviei ».in i Kuoioiiski oddelki, ki so hoteli prt ultra 11 čes reki Niaslov ju/i|o/apaduo Argeču BOJI V MACEDONIJI io goce^ .kratko mo raeuuil lie mo ma* (emo kupiti. In tako eem lačne kot tetu. ZilraVliik je de vreme. pri prvem U«* , |....... ( , .. I da je iHalhraojevanje Ali .1 *il rezolucijo.! Tako prihajajo proletare, na I/nidon bo predložil J , umlr^ Višjih 40"» p- ž,- ki nalaga v ............ iz.....'i" '»-ka je Vf Uvažali »vež, ki ga »j" potrebuje doma. (kapitalistična družba. Vremenski uisd Chicago, Illinois, vreme ra torek in sredo s pripombo, ds Imi hlsdnejše v torek. Toplomer je v teku zadnjih 24 ur kszal v Chieagu nsjveč «0 in drogi g« 'najmanj M stopinj iia'l nolo. KI HU ( kari sta, so bili pognani nazaj Pari* i dee velikimi izgubami. Kuski napadi ništvo javlja u krilo pmlonavske danes okupiral ■»o imi i laWnll, drugače Jt Na deveta III podonavska armada •ta Včeraj ujeli Komuneev in vpleuili |.V< topov poleg mnogega ua naši* de»o»» naznanja »'anoailr .o bili Ind leno lepo tam HnžeJ nei/|ireiuenjen matcrijala. Htifija, 4 dee. Vojni orad ji Mlb ko povelj itluna. operacije na TROSVETA" SSI7 S«. Lawadata Ava., CUaaga, IIL TaUfaa Lawodata 4435. Datum v oklepaju n. pr. (December 31—10) potef vašega imena in naslova pomeni, da vam • tem dnevom poteče naročnina. Po-novite jo pravočasno, da se vam ns ustavi liat. Kdo je sovražnik ameriške svobode? Stokrat niiio čitali v kapitalističnih dnevnikih, da potrebujemo večjo armado na suhem in mornarico, da čuva ameriško svobodo pred sovražnikom, /daj sc pripravlja sovražnik, da osvoji bogate ameriške naravne zaklade, poveča svojo gospodarsko moč, da tem ložje uniči tisti košček svobode, ki ga imamo, lu vendar ue čituiuo v kapitalističnih časnikih, naj stopi ljudstvo v vrsto proti sovražniku, ki steza svoje roke po naravnem uuicriškcui bogastvu. Sovražnik ne prikriva svojega namena. Osvojiti hoče zadnje ljudsko bogastvo in ga izrabiti v svojo korist.* Zakon, predloge Sehieldsa, Me-yersa in 1'hclanu balo predložene prihodnjemu kongresu iu če postanejo zakon, bodo vzele ameriškemu ljudstvu večji k<.« bogastva, kot je Francija plačala vojne odškodnine v letu 1H71. Na celem svetu stremijo narodi za tem, da omeje moč kapitalistov, v Ameriki se pa pripravlja skupina najbogatejših kapitalistov za naskok ua oljno polje iu voduo silo, ki sta pod kontrolo zvezne vlade. Ts kapitalistična na- bbxli avitlobi plinov** luči v niz k«m zborovalnem lokalu v Curihu napram anarhistu Pierre Kauiusu, i(i jc v štiri ure 1 raj i jočem, raz burljiveiu govoru pridigal taktiko sile. Krie Adler iii bil izvsten go vornik in njegov trezen zagovor parlsmetsnrnegs bojs z glasovni eo, časnikom in člansko knjižico, podprt skoraj z žaljivo in ostro logiko, je napravil malo vplivs na razburjene poslušalec, dokler ni anarhist, ki je danes vsled pred vojno izgovorjene besede na podlagi po vojni šegi nastalih zakonov obsojen ns dvsjsst lit avstrijske ječe, dal svojemu socialističnemu nasprotniku priliko z medklici, da js uničil napačen odaev utopistično • radikalne frazelogij« z eno besedo revolucionarnega hotenja: "Ali ne verjamete", je za-klical Ramus porogljivo, "da bo buržoazija ob času nevarnoati kar brez parlamenta in a sabljo vladala?" — "Ne verjamem, dokler tega ne doživim", je odgovoril A dler. Na to je dejal Ramus: "In kaj potem T" — "Potem," je od. govoril Fric Adler, "potem bom prvi odgovoril na državni preobrat vladajočih s silo od zdolaj." Z zastajajoči m glasom, ki je do« zdevno premišljeval pri vsaki be« sedi, kot da bi ae hotel zagovar jati, je Adler izgovoril vsak stavci:. Tukaj je njegov takratni na ►protnik občutil, da kar je tukaj razgalil človek pod pritiskom si tuacije, ni bilo patetično žuganje, ue govorniška zmota, temveč je bi-a zadnja globina po politični poštenosti boreče se vesti. Njegovo načelo je bilo, da nikdar druge nc zvodi do nepotrebnih žttev, če pa žrtev dobi zmiael, potem ae je no samo priporoča, umpak jo mota saiu doprinesti. Fric Adler je držal besedo. Ne da bi poznali posebne vcroi:*t za njcgyvo dejanje lahko rečeno pri poznavanju njegovega znača-ja, da so bili vzroki moralno pri-siljivi. Vbil je ministrskega predsednika le radi tega, ker se ui mogel i^ipram samemu sebi opravil riti, «nI svojo obla it vprašanje vodilo do tihega boja oljno p dje in vodno silo, je to e na življenje in smrt, od katerega ui prišel glas v javnoat in katerega hesnost je razsvetlil šc le a-tentat na uiiuiatrskegn predsednika. s Tistemu, ki ne vpraša le po .«ub- deu uajhujših udarcev za ameriško svobodo, ker bodo kapitalisti zopet ojačili svojo irttsptMlarsko moč. Proti takemu kapitalističnemu naskoku ue pomagata armada in jektivni pravici sodečega, ampak morusriea, ampak prepreči ua lahko ljudska zavednost ■,« protesti na kongres. ki vpraša tudi po objektivnem dokazu krivde za obsojenega, je že danes na razpolago kup materi- Ali je ameriško ljudstvo zrelo, J»la. Avstrija je s svoiim ultima- tla odbije kapitalistični naval ua oljno polje in vodnn silo? Kougrc rtio zasedanje p- preti durmi in ta klal se p »kaže, ee sr Mudstvo /il veda umartitMti, Im prihaja oil kn prtalistov. Dr. Fric Adler. toni Srbiji zanetila vojno, ko se je dala še odvrniti. Ta vsled hi-eevega sloga nečuvatt dokument je dobil <»d Srbijo islgov. šc v bolj iiečuvani ponižnosti, ki je v vseh točkah odnehala, le v eni je predlagala onlclovniijc haškega razso-tlist's, ki ua je priznala tudi Av-slrija. \a to je Avstrija napovc-tbila vojno. Mt.-.els jo je imeti. M igoer grof Stuergkh ui priredil lo na|io\ rd vojne Moiroee je ta- Bukarošt, glavno mesto Ramu-nije, kl ga ugroiajo nemške, av-atrijake, bolgarake in turške lete. Pred vojno so Bukarešt imenovali mali Paris. Mesto je štelo 360,000 prebivalcev. Na sliki vidimo: 1. Palača pokojne kraljice Eli- zabete (Carmen Sylva). ' 2. in 4. Atenej v Bukareštu. 3. Rumunska cerkev. 5. Dom bogatina v Bukareštu. gu krivca. Če ta umor pri vladajočih vaeh dežel zbudi le wkrd njih vesti, tedaj bo pomagal do zgodišnjega konca vojne. In če jo Fric Adler vojni volji le za'en dan vzel življensko moč, tedaj ao mu bo zahvalilo deset tiaoČ mater za življenje njih sinov, in če bi mogle bi mu poljubile rob njegove obleke in prašec njegovega pepela bi nosile kovanega v zlato na avojih materinskih srcih. Ah, tudi Fric Adler je mrtev, fte diha, ali že ne prihaja noben glaa iz sveta v njegovo celico, vroča ljubezen miljonov proletarcev, za katerih osvoboditev je posvetil avoje življenje, mu ne bo mogla olepšati zadnjih dni, ne jokati ob njegovi rakvi in nc okinčati njegovega groba, (*'e ga pomiloščenje ne poatavi pred peleton, tedaj bo mlado in dobro življenje drhteče končalo ua navadnih vislicah halmburškega barbarizma, in v ka-znilniški kleti bodo zagrebli njegovo truplo. Ali prihodnji človčš-ki rod, prost vojne in kapitalizma, se ga bo zopet spominjal, in če njegovo očiščeno čutenje nc bo moglo več razumeti grozne potrebe njegovega dejanja, tedaj bo vneeno izgovarjal njegovo itne a spoštovanjem iu bo dejal o irjeffll: "Človek, ki ga jc nosil, je bil dober, pogumen in avest. Zvest v življenju, zvest do ainrti. SiromAmerike. DKLAVOI V PRALNICAH 80 gMAQALI vzeniši ene ao mu vstavile dova-žanje kruha. Colbert izjavlja, da predloži ob-toževalni material državnemu pravdniku. Allentown, Pa., 4. decembra. — V tovarni Lehigh Star Bedding konipanije ao zastavkali delavei. Družba izdeluje posteljno ogrodje iz kovine in delavci opozarjajo svo je tovariše naj ne hodijo zu (Je-lom v Allentown, če jih bodo a-gentje najemali za izdelovanje posteljnega ogrodja iz kovine. Brooklyn, N. J., 4. decembra — l'o trinsjsttcdeu.iki stavki so zuia- Vendar pa ui hil tak butce, da j gali delavci pri tvVdki I in lepe i*, niso Idle znane posledice ua , dent Wet Wash Laundry Comp*s dov tip, ee ga primerjamo / nei/ mel nun svetovnim Irpltenjem mi Ijonov najnedolfnejših Ijndi I n terih trupla danes mil iejn \ n < < v irjih Poljske m I «al e<). i|i i pn/i ,(ii Frie Atllerjs, ....... > i< \ « , šanje moralne krivd« m nieia.iri i'"iie ndgtiv ornosi i ra »• •« e-.x.i.i. |.( njr Ouhi x ogromni m 'i • *'i p ■ n/egov o tln»" .lasno tfa še V idill., k.>U>> s'opd doe IV novend ri. I'M * mu i»o\etli xojuc I lese i tisoč ali de | ny. Družba je piKlpisala pogt>dlie .t i miljon tv mrličev ne delajo z organizacijo, najmanjše razlike ns morallčni j Pred stavko so delali delavei pO lehiniei kri vea te hi ne hotel j petlnpetdasft ur v tednu, odslej bi bil b hIo delali le 52. Plača je slede-vojno prt joeeil. ee bi bil ptslal o .ča: Za delavec, ki perejo $18 na »lavko, In lol od sel»e odvalil zanj »| teden; za delavce, ki ovijajo |»e • I u< • % urnost v/el t • »Hig ne mi.ie pritofiti, če us je idfobi- j ztla ra en dolar na teden. • —--- —- - "rf l t "ii m* nimv| r% ■ « * ,ji,.j" | i tin je vedonia pre-1 ribi, $ 14.5«. Pomagali dobe tlft.50 /.iv oi nost m nihče se | ua teden, delavkam ae tsivimi me- '■"•t n iii 11 e v in neskončno dol' Ban Francisco, Cal.. 4. doc. —» iri um ink vujnih i rte v jr narastel Mestu ne nahaja sredi Iwija proti ime Ali eloveška bol nad |MM|ialenjti kruha. Na eni strani v av o di smo sr olajša, če ae trpo *o bogati pekovski mojstri, ua ra en wm št«x«, dn je vojna prvikrat vbila drugi pa groeerist John M. ('ol- enetfrt ii»iih, k i s<> jo nekiN* skte« bert in koiiziimeut je. "dt na ta/k.Milih klubskih stolih t'oil»ert je prodajal kruh po 4 Natfromaditi jr morala mrliški eruir hlehee, ali dva eeuta p«si se- ku|> desrtili miljoMov nedolžnih dnujo eeno ra prodajo kruha ua ljudi, tU je dos<|tl« prvetf« prsv e-1 tleobtio \'«e velrke |ieksrne ia- Hammond, Ind., 4. decembra. — Na Michigan Central želcznici jc vdanil ekspreani vlak v voziček za prožne delavce, ki ga je gonil e-lektrični motor. Trije delavci ao bili na mestu vbiti. Nezgoda ao jc dogodilu blizo (lib.mua. Ind. Detroit, Mich., 4. decembra. — V avernem Michigauu jc bilo v sezoni za lov na arne vbitih 25 lovcev in 17 je bilo ranjenih. V teku sezone je jmsetilo lovišče v severnem delu države do .'10 tisoč lovcev. Milwaukee, Wis., 4. decembra John Piszczek je ataINpred sodnikom Backuaem radi tatvine, in se je zugovarjal, da je kradel, ker je bila božja volja.. Sodnik ne verjame v nauk, da brez božje volje ne pade las iz glu-ve in dal je Piazczeka preiskati radi njegove pameti. Ko ko zdravniki izjavili, da je zdrav, ga je ob-uodil na dve leti v poboljševalni-co v Green Bayju. Portland, Ore., 4. decembra. — Cena za aod moke v prodaji nu drobno je padla od $10 na $9.60 Lani ob tem čaau je bila moka po $6.50. aod. Terre Haute, Ind., 4. dec. —- Občinski rudnik ac jc tuko dobro obncMcl, da je župan Gosson napravil pogodbo ae za 50 akrov preniogovnegu polja. New York, 4. decembra. — Organizacija slaiunikarie, ki šivajo ženske slamnike, je olslržavala v pondeljek svojo aejo, na kateri so bile na programu cene za letošnjo sezono. Pri organizaciji je do 11000 članov. Med govorniki je bil tudi A. I. Shiplacoff, socialistični legislaturui poslanec. . .Morgan Park, m, 4. doc. — Tetnperenčnc ženice so bile kar iz sebe, ko so opazile, da tcsarj'i, ki grade baptistovsko cerkev, prina-našoj opoldne k obedu pivo v lončkih. V saČetku niso vedele, kako bi preprečile ta "greh." Končno je neki ženici prišlo nn misel, da je najbolje čc dajo tesarjem brezplačno kavo in žemljice. t To je pomagalo in ženice so zdaj vesele, da so zopet par duš rešile iz "krempljev peklenščka." San Francisco, Cal., 4. dec. — Oaetano Turqrasuia, bogatega tovarnarja, ao Črnorokarji ustrelil na stranski ulici. Aretirali so Joc Pcdoua iu dva njegova netjuka. Wichita, Kans., 3. decembra. — Rev. K. J. Rulgin, evangelist, ki jc prišel semkaj ua 'oscintedcnški imisjon, bi se jih bil kmalu nalc-zcl, da bi jih dolgo pomnil, ko je pred svojim odhmloiu dejal, da je vsakdo lažnivec, ki pravi, du jc Wichita čisto mesto. w »»»;>" m ............ rnx-na telegrafist., d« ,,Wa alarmirati okotieo. Denver Colo., 3. decembri. Ravnatelji Colorado Fuel Tli driažbe namenjajo, da dobijo «**rji, ki imajo prednost nice, 30 odstotno dividendo k izplača due 22. decembra ' V zadnji stavki so rU)iarji bili krogle mesto kruha Udi priča o temi m* Wilmington, N. C, 3. dec Večina pekovskih mojstrov je k aretirana ,ker je bil kruli p,( huk. Me.dna odredba dolu«'a mora vaak hlebec kruhu tehtati unč. Peki ho prodajali hlebec so tehtali le deset un<\ « >ll} Sl|' znali zvišati od pet na šest za hlebec kruha. Connellsville, Pa., 3. dec. -žagi v tukajšnji okolici je eksj diral parni Rotel. Dva delavca mrtva, tretji je pa ranjen, Fargo, N. D., 3. doc. — Uielu C. Kittle, bivši bankir v Časa« nu, je bil obaojcn na sedem let šest mesecev ječe radi falsiko nja knjig. New York, 3. dec. — Willi II. Taft, bivši predsednik, je shodu kritiziral Adamsonoy zal za osemurni delavnik. Med gim je dejal, da delavei dobivt preveč moči v Združenih držav In za Tafta je glasovala inn< delavcev, zato se jim zdaj zali ljuje na pristni kapitalistični Čin. Čudo, da ni proglasil dela za brezpravne sužnje. Sedalia, Mo., 3. dec. — III Brumett je na lovu naslonil pni na votlo deblo in pogledal v v< no, da vidi, kaj je notri. V tetn notku se jc sprožila puška in o! žal je mrtev. New York, 3. dec. — Int national Paper kompanija, ki p ducirn eno četrtinko hclegu pa| ja za časnike, jc obvestila izda tel je, da bo v letu 1917 ecna tonq papirja $62 v tovarni, (k tnalci morajo plačati prevozne druge t roške. Prejšnja ccna je bila $40 1» Papir ae jc torej podražil ->5 < stotkov in marsikateri list Im i» nehal izhajati, ali bo t»a pov'j ceno. Purccll, Okla., 3. dec. — bi Cobb, ki so jo aretirali tukaj, izdula štiri bandite, ki so orop več vlakov in bank v Oklahoi Izpovedala je, da sla bila »na Joe Davia pri tolpi, ki je oropl v oktobru vlajc Santa Fe železni pri Bliaau, Okla. Pri napadu jt I en uslužbence ustreljen. Tolpa oropala tudi banko v Boswrll Okla., in odnesla $8,000. Za zabavo in kratek ča Dober odgovor. Prišel jc kmet v mcato in ar t gledal po najšivahnejši uliei. I' stopi k njeiuu trgovec in ga vi« ša, če bi li hotel kupiti bieikr "Bicikelj. kakšen vrai* F>a to?" vpraša kmet. "To jo takti naprava, s katr .se lahko voziš in jahaš, kamor k li hočeš pn mestu." "Koliko pu to stane!" "Dvesto kron." South Bend, Ind., 3. docembra. "Pri bogu. poleni jc bolje hm —Arthur Trost, ki jc priznal, da ti kravo." jo izvršil goljufijo za $1,040, po-! "Ali bodite no pametni, »j" tem ai je pa izmislil hajko, da je bi bedasto izgledalo, če hi jahi hil oropan, nc pojile v ječo, am-lkrwvo okoli t>o mestu, pak bo poročil Pearl R. Oohn iz I "Pri moji dull, niti pol t|dm n Walkertona. železniška družba'dasto, kot čo bi hoteli izumNi ne nastopi proti njemu smluijskti. ker ji je bila škoda poravnana. hieikljn mleko.' Nesrečna ljubezen. "Oh, kako sem nesreeeii v Los An^tles, Cal., 3. decembra — Tukajšnji restavraterji izjav-; bežni l Prva ljubica mi jc ««" Ijajo. tla poilraž** jedi v teku enega tedna za 20 odstotkov. 'druga je odšla v samo*tan, '»»> 1 ac eM V nekaterih restavracijah nameravajo odpraviti prosto kavo, I v drugih pa rnčimiti čašo piva po Dea Moinea Ia., 4. decembra. — deset centov. PJletiii John Cameron in lOletni John Kinlcy sta našla žalostno Sumljivo mnenje V nekeiu društvu *e j« pogovor o starih ljudeh. "Moj ded." — reče Ivan umrl v AH. letu ssPjrga žH^ "Moja babiea je ps »'.la ta Mara ko je umrla " - P"1 " HH York, 8. C 3. decembra—-Kr- smrt v jami, v kateri sta sc igra- llMt j^kover, Jesse .Morrison m la. I udri je strop iu ju p»ko-jJaaiM T. Row]ea| ki ^ hi|i ohto. pal ptHl^abo žerii ,da s4> umorili šerifa A. D. Ilooda v juniju 1915, ki je braniL Milko. t ni Herrin. 111., 4. decembra — V zamorca, katerega je hotela drhal! "A v moji rodbini' ^ ( smodnišniei Kgyptian Posder lim'ati, so bdi sppsnan« nekrtvim. j to Marko in pogleda skr.v .j ^ dnižbe je raistrelha vbila dva tle i Ta pravorek »liktrira dovolj jo bogato te/o. — laves jasno rszmere na jogtv ljudje sploh ne umirajo $ U inozetatva. Krijfki boj«, r gufij*- 4 dee> se vrše močni Današnje u linik jc vče ua*e P0* rl M.Vfrnow»i>adno 4x1 Bitolj«, ^^ocSovr^ikjciv^ ti odbile protinapad nu krfbKM*. 12 italijanske FRONTE. lim 4 dec. - Vojni urad po-l*. Na tirolski fronti bo bili SLi artilerijski dvoboji v doli-UAdiže,Astico in Brento. Manj-^ j| s0 sc vršili na sever, ale-L, gore Sellugio. Na primor-fronti je bila avstrijska arti-Cja rdo aktivna v okolišu Piatt mod točke iztočno od Gorice t Jadranskega "»orja. Naie l>a-yje 10 efektivno odgovarjale. Krasu so nuše čcte»izruvnale j^io bojno črto na kilometer dol-'-fronti io napredovale 3()00 uie-L Naši avijatki so motali bom-* n Dombcrg in Tabor v Vi-|Jv»ki dolini. Vsi so ac vrnili. fOPHlSKI BOJI NA FRAN-COSKEM. »IPiTlTA bo spoštovala postavne svobodi.' deloma pa in jim držav- ki - P^i .Mednarodnemu dala vso zaičito, ki jim gro p«, za- ,..„.„ konn. 1* otoka Krf je prišla veni, Malega sveta da so Grki iaročili zaveznikom ta-1 mošnje gorske topove že v soboto. |H>trobam centralnih. _ ta rodne • pravu odre/a ne po Angliji oil o- Prekomorska a geti t ura poroča, da bo avatro^HMiMka kampanja Pari«, 4. dec. — Vlada je ust« "U Uveh ru,n,UMlkUl 'r««*ah *api- vila izvoz blaga na Grško vsled Tf l /KOtluvhli največja m poniževalnih dogodkov v Atenah ''MJI!V,Ja "P1*"« kampanja v -e. "Martin" javlja, da je grftki ,»o- .g! V.UJ!": , '+ k*'uP*- slanik Romano« v PaHru reeigni- ^ 1*U'1*1 s taka ral svojo sluibo, ker ni zadovoljen ^ • '""V0, m P^wnanoatju /. agresivnim Doi'ct ie m L'ml i/>i'u»M ' Jn 10 1,1,0 niMiiog(KV »grešiti 1 v • I ui agresivnim početjem kraljevega vojaštva napram zavetnikom. poročil o plenu, ki prihajajo i* lloufesa in na straneh Neuville fro'ite, jc razvidno, da je pleu ta-____ko ogromen, du ga ui m<»goče pre-. Amsterdam, 4. dec. - lz Duna-I»t«*nj« k"n»«e Kopeuhagoti, 4. do«. — la Hamburga je prMo poročilo, da je nemška vlada iadala drastično na redbo zaradi železnic, ki ae smatra za najbolj drastično (nikar truja vojna. Vae ieleaniee so pod vržene samo iniiitariatičuti« petrebeui. Potovauje privatnikov je amejo-iio iaklju^uo ua take, ki ttbookttno morajo potovati aartuii trgev*kib poslov; vai drugi ao po izključeni od vožnje nu ieleznicah. . BURIAN JE &EL. ja prihaja . je padel p»riz, 4. dec. — Polnočno urad-o poročilo: Dan jc potekel med airfjšitui topniikhm *K>ji od Intnie, v okolišu Belloy-en-Sant-^ in v okolišu Vatrxa irf Doua-MH'nta pn Vcrdunu. V Ar^on-K j? bilo bojevanje z minami. Mon, 4. dec. — Polnočno u-mlnn poročilo: Sovražna artilc-rija je bila aktivna v okolici Les liufaia in "u straneh Neuvillo ftVaast, pri Ypresu in Armcn-tirresu. Berlin, 4. dec. — Uradno poro-yri: (H) rekama Soinine in Meu-k je nekaj ur trajala artilerijska itivnost. IZ ruske fronte. Petrograd, 4. dec. — Vojni u-rnJ poroča iz gališke fronte ale-fcr: Pri Kosmaču ob reki Bi-triei sn naši poizvedujoči oddelki tulili uspešen spopad in ujeli ne-kaj Nemcev. V okolišu Tereškov-a jnžnoiztočno od Vladimir-Vo-pukegn so poskusili Nemci z ločino ofenzivo, toda ni se jim po-irti'ila. Berlin, 4. doc. -r Uradno poro-fild: Včeraj sc je oglašalo preccj rroi'e streljanje ob Narajuvki in jaino od Dnjestra. Drugače ni lit novega. V LONDONU 80 OGORČENI NAD GR&KIM KRALJEM, KI JE POTEGNIL ZAVEZNIKE. . . . veet, da jc cesar Kari' yr|,'lt(. odslovil barona Buriana, ministra' ' ,>Ka zunanjih zadev, in n» njegovo mesto imenoval kneza Konrada Hohenlohc. Druga vest se glasi, da je Kari odšel zopet na bojno fronto. CARIGRAD JE OBLJUBLJEN RUSIJI. Petrograd, 4. dec. Ministrski predsednik T repo v je včeraj ofi-eijelno naznanil v dumi, da je Rusija sklenila pogodbo z Anglijo, Francijo in Italijo, po kateri ima Rusija pravico do Carigrada in Dardauclske ožine. KRVAVI IZGREDI V ANT-WERPENU? Amsterdam, 4. dec. — Dva Belgijca, ki sta prišla i/. Ghenta .v Hluiskill, pripovedujejo, da je bila MO. novembra rcvolta v Ant-wcrpnu zaradi ray.glasa nemške militaristične vlade, *la se mora priglasiti gotovo število prebivalcev za odhod v Nemčijo. V krvo-vih bojih na ulicah jc obležalo mrtvih 200 do :J00 Belgijcev in nemških vojakov. /.uuLgovulceui v roke. so ifednli silne zaloge stare koruze,' pet role jm usnja, me-s«in ssoli. Najbogatejši plen pa bo v živini. Ruiuuucein se ui posrečilo, da bi bili rešili črede go. veje in druge živine, katere je o-stalo na t močo glav v gorskih do« linah in na planjavah. Ncprc* gledua vrata vozov, katerih je na tisoče, sc pomice dan za dnevom čez sedmograške prelaze, naMe-nih s plenom, ki ga vozijo v Avstrijo. Vse te vozove vlečejo romunski voli. Plen v topovHi in Irugcm bojnem materijalu je še ncoccnjcn. Ruiuunci «o mc4 begom iz gorskih sotesk uničili mnogo topov in munieijo j kaikone so pometali v prepade, strelivo pa zakopali v gozdih. Vzelo bo mesece, preden bodo Nemci znali, kaj so vbc zajeli v Ruiuuniji. Nemški avijatiki, ki dnevno letajo nad Bukareštom in okolico, poročajo o silnem begu prebiva telstva iz Bukarešta. Vse ceste, ki držijo proti iztoku, so žive kakor mravljišča; vozovi, avtomobili in pešci — vse se gnjete in hi-ti nekam — kam, kdo vet ANGLEŠKA VLADA JE POVIŠALA PLAČO PREMOGARJEM. London, 4. dec. — Vlada, ki zdaj operira premogokope v South Walesu, je povišala plače pre-m o gar jeni za 15 odstotkov. AVSTRIJA POŠILJA OTROKE NA NIZOZEMSKO. Haag, 4. doc. — lz Avstrije so poslali petsto otrok na Nizozemsko, za katere 'bodo tukaj skrbeli toliko časa, dokler uc bo v Avstriji rešeno vprašanje hrane. Avstrija bo plačala za oskrbo otrok v tujini. ŠVICA PODI VOHUNE. London, 4. dec. — Ijord Robert toil, minister vojne trgovine, je toi's v parlamentu izjavil, da jc kralj Konstantin s svojo vlado bknvil krvolitje v Atenah, vsled «*»r Im angleška vlada v soglasju / zavezniki takoj storila dra-korake in na radflcalen na-nu rešila vsa vprašanja, ki izvidi" iz konflikta s kraljevo via-■to "a (irskem. Union,»4. dec. — Robert Bur-m'y kntereinu so znane razmere * 'ii^kein, j«, včeraj olijavil pi-v ' Times", v katerem neu-•'Ijeiio napada anglošfko vlado. <•» blu-| «>. ali je res verjel, da bo krnlj lifM-do in ugfnlil zavezniš-bfc /alitevam brez odpora. Skan J", »la jc bilo ifkreanegn tako našega vojaštva, na katere-1 (»iki s korajžo streljali iu •»•aoWi naše poslaništvo v A-ln škandal je, da so naši 'ii.iti Os,, v i prijatelji zo vlada udala naraščajoči zahtevi po manjšem vojnem svetu, ki mora euergič nejše nastopati z naredbami gle 00 možmi. 8 hrauo je dobro založen za nekaj časa, toda ueuuicije ni odnesel dosti. V Ju-arezu pravijo, da je Villa poliey-nil iz mes^a brez boja, ko je zvedel, da se bliža močna armada Carrauze. Stavka avstralskih rudarjev kon-dana. "Melbourne, Avstralija, 4. dec Stavka rudarjev je končala danes Med zastopniki rudarjev in operatorjev se je dosegel sporazum po veetodenski stavki, rudi ku'te-re je delo počivalo v mnogih in dustrijah. Sprva so se delodajalci vpirali z vso silo zahtevam ru darjev. Še le ko so spoznali, du s trmo uič ne opravijo, so se poda li iu sprejeli zahteve rudarjev. Slovenske vesti. Chloago, Ol. 10. dsc. — Po chi- caškcni češkem listu Dcnni lila satel posnamemo, da sta dva sle parja prodala Sloveneu Valentinu S tebe, staiiujočemu ua Blue Isl. Ave. v Chicagi, stroj aa delati de tiar. Njegov bratranec iz Detroit a Mich., je v to avrho dal $626.00 Stroj seveda ni funkeijonirul kot obljubljeno in osleparjeuu rojaka sta sc obrnila ua policijo za pomoč. — Človek ne bi verjel, du se fc.dob« v dvajsetem stoletju ljud je, ki so tako, "glupi," (da rabi mo izraz češkega lista) da res ver jame jo, da bo kdo prodal stroj za delati denar za par borih .atota kov, ko bi se vendar lahko v ne kaj urah napravil desetkrat a stokrat toliko. Da s takimi ekspe riiuenti "Kranjci" ue bomo dobi li ugleda pri drugih narodih, j«' lahko umljivo. NeW York, 3, dec. Mletni kroftnjar David Parish je bil obso Ustanovljena ». april a O LAVNI STAN: «087 -3» 80. LAWN DALI AVB., CHIOAOO, 11.1.1 N 01 a. UTBAVMI ODBOJI: Preds^Utlkl J ob o Vogrtf, Ims »0, Lh Hali«, tli. l'od(>r«da«dfeiki J. Rratkovtf, B. f, D. 4, box S«, (llrard, Kaaa. II. Pod|>to4aedalk: Joftof Kuhelj, »10» Bfrlng av«., Bo. Obleago, lit. Tajnik; John Verderbar, IITOS Bo. Uwndalo Ave, Chicago, III. Blaga>ik: Antoa J. Terbovoo, V. O. Hoi I, Claaro, 111. Japlsalkari Jokn Molek, 4008 W. list Bt., Okloago, IU. NADSOBNI ODSBK: JaAo Ambroli»\ 881 box, Caaoaaburg, l'a. Paul Borgor, 741—lat St., La Balls, UI. r. 8. Tauebar, 674 Ahaa/ Ave, Boek Mprlags, Wyo. POBOTNlODBBK: Aatea Uiaat, 811— ®5th Ave, Now Duluth, Mlaa. Jot« BadUok, 870 box, Bmitboa, Pa. Budolf Ploterlek, 438 box, Brldgsvllla, Pa. UBBDNIB: "PBOSVBTB: Jote Zavertnik. % > • * VBJ10VNI BDBAVNIX: ». J. K«rn, II. D., tti'OJ Bt. Ualr Av«., Clovolaad, Ohio. VSS DBNA&NB BADBVB IN BTVABL ki so Utajo gL «vravaag» o4bota In B, N. P. J. aaj se poaujajo aa aaalov: TAJNIfiTVO B N. P. J., SM7—M Bo. Lawndale Ave., Okloago, DL FKZTOtBB OLBDB OBNBBALNBUA POBLOVANJA SS potUJkJo M aaalov s J02B AMBBoEiO, Boa 801, Oaaaonabarg, Pa. 2ADBVB PBBPIBLJIVB V9BBXN B, kl sU Jik feMU prva ta drag« la itanoa, ae potlljajo na naalov: ANTON UKABT, UU-Wtk Ave., New Dulutk, Mlaa. VBX DOPISI .rasprsve, ilaakl, aasaanUa ltd. sa ••Froeveto" so po*UJa)o aa aaalov i UBBDNISTVO ••PBOSVBTB", 9067—R8 So. Uwmdale Ave, Okloago, IUlaota. VSB UPBAVNlfiKB STVABI, naroAnla«, oglasi, ae potlljajo aa naslov: rPBAVNldTVO "PROSVETE", MA7—M So. Lawadala Ave., Okleaga, UI. V koroopoodeucl a UJulitvoni S N. P. J., orodalltvoaa la upravnlltvoai 'Proa to to" ae rablto Imon uradulkov, marred aapUtto aaalov, ke je ta nave-J-*., ake iettte, da bo vsaka atvar hitro roleaa. Sojo gl. apravBMi odbora o« vrlo roda« ▼■akogo 1, ia IS. v bbmm« ab osmih ■oooor v prostorih Jtdaollaiu poalopjo. KI ne OOIIO limonini ............r-- ----- « . , svoje zaključke in ki bodo vodili jen ue na manj kot devet in ue vee bojno operacije na vsi-h neodvisno oa, zakaj se je pri-godilo bsš njegovi hčeri to, ko bi bil pričakoval od vsake druge prej kaj takega f! ... Ni mar res poesgio tu višja roka vmes7 ... Ali ni kazen izbrana tako, do se mora sklepati iz nji na previdnost, no voljo božjo f , • • Pobegnil je tudi od župnika . . . 1'osl je prej, da «1 razbremeni srce, ko strese svoj srd na tiste, ki jih je smatral za povzročitelje svoje nesreče, zdaj pa se je vračal ie bolj pobit, ie bolj obupan in strt proti domu. A včasi je zakipelo po njem... Včasi se rnu je vzbudil spet stari ponos . . . Vsililo se mu je zdajpazdaj prepričanje, da trpi po krivici in v takih hipih je dvignil pest proti nebu, kakor bi grozil onemu, ki ga je tako neusmiljeno udaril . . . Ko stopi doma v sobo, ni bilo nikogar notri razen otroka, ki je ležal v zibelki. In kakor nalašč je začelo otroče spet kričati. Tomaž si zatia-ne najprej z rokama obe ušesi, potem pa skoči kakor besen k zibelki . . . "Ali boi tiho . . . ali boš tiho!'' je sikal skozi gobe, položivii svojo železno dlan otroku črez obraz. "Ali boš tiho, Krilšnik mladi, ti! . . ." till je ob vso pamet, ko se mu je bil vrnil spomin na starega sovražnika in na to, kar mu jc bil storil . . . Kako dolgo je tiščal otroka in kako trdo ga je tiščal, tega sam ni vedel ... A ko je dvignil svojo roko, ni otrok več kričal . . . Hotel je spet iz sobe, ko stopi Maniea noter . . . Bn sam pogled je zadostoval, da je vedela, kaj se je zgodilo . . ./Tja se vrže k otroku in s pretresljivim, obupni^gl**oin vzklikne: "Oče, oče, koj ste storili? .. . Oh, kaj ste storili, oče t . . ." Tomaž je postal še nekoliko . . . Njegov o-bra/ j« bil izpreinenjeii — kazal je izraz duševno mrtvega človeka, izraz blaznika . . . Potem pa je zbežal ven — in opet ni vedel nihče, kam je izginil . . . XVI. Klerikalni ftkrjanee je zopel sedel v liberalni gostilni sredi svojih političnih nasprotnikov. V kousiimno društvo ga menda knr nič več ni mikalo. "Ililiilii! . . ." se je smejal ter tolkel n pestjo po mizi. "Ilihihi, zdaj pa še ta! . . . Vraga, kaj takega pa ie ne! ... O ti prokleto devištvo, ti prokleto devištvo . . 'O kom govorit Škrjanrr, o kom?" vpraša nekdo, ki je liil šele pri zadnjih njegovih besedah stopil v sobo. "No, o tisti preljubi nečakinji našega Župnika ' . Saj veš inenda, kaj ne je zgodilo!..." "Vem. vem! ... I'a meni se ne zdi nič čudno, da je prišlo tako! , , ." "f'udno? . . . Ksj bo čudno!" odvrne Skr-jnner '' t ud no I • a bilo, če I,i lolo drugače, hihi-hi' Knlinfga vraga *o pa tudi počeli zmeraj v tem našem kosiimnrm društvu! . . . ' Kni dolnjo liolfela, drugi ifiet pripomni gostilničar. Bast or i a," "I'a iKitelj l'S;e tudi ni povsem nedolžen!" pri-it n v i mlad mo i "To j ar r* d verjamem. »In %r pretepava i« ' ' pritrdi Mkrjsner. "Kdor m* napije tinte. tr.» p«'* j .'a v kofMTimoerri druAtvu, kar podivja . . . .Is/ %*m napravil 4e zmeraj kako neumnost, kadar •eni \r g.t toi nsle/el ..." 'Mar »ern pa ne nekaj druuega čul," irpre fo»ort nekdo drugi, ki je dozdaj molčal in samo poslušal. "Pravijo, da tiita puneg niti ui so rod -men >npnikova . . ." I to jas že davno vem, da ni! . . ." vzklikne Mkijnni'i', n ne takoj udari po zobeh . (iln *eii krolioi nattane valed trgu "Kli, Skrjiuiee, ta Iii nam liiliko marsikaj po jaiinl, ' M , /H ški jsnee, da *' l'r> poti-iii, kn društva \*> *»• ' ru "Kdo bo bolj vesel bo?" ae odreže Hkrjanee . . ." Jos prssim ie dolgo po tihem Boga, do bi vao U klerikalne stvari vrag vaal!" Te beaede klerikalnega veljaka ao iznova n budile hrupen smeh. "Ali ste ie slišali, do sc je Tomaž is Lipica vrnil domov?" vpraša krčmariea, da bi dala pomenka drugo "K, saj je že preeej čaaa odaao?" odvrne Makov Lipovčan. "Jas sem ga ie pork rat videl . . Slab je, alob! Stvar asu gre do area . . . Boste videli, moi ne bo dolgo! Sama kost in koža gs je is? . . ." "bog ve, če ga ni rea župnik i se oglasi apet krčmariea Bilo j eoieer kakor njen mož, toda v to je vendor verovala, da župnik lahko zamsšuje kogs. Nekateri so se muzali pri tej opazki, zopet druge pa je obšla zono, ko so se zmislili, koj župnik vse lshko naredi . . . Pogovor ae je začel sukati nato o Tomaža in Maniei, ki je imelo radi naaora priti pred porotnike ..." Da je umrl Maničin otrok nenaravne smrti, se je bilo razglasilo z nenavadno krt rastjo. Bilo ni skoro drugače mogoče, nego do je kdo vidri, ksj se je bilo zgodilo. Na kmetih niti smrt odraslega človeka ne vzbuja kdove kake posesrasoti, kaj še smrt nekoliko dni stsregs otroks ... če i pogine komu ksko živinče, da, to je koj dragega! ... Za Boga, to je nesrečo! ... Ali 1 je nsravnoat osrečevala, in /arek veselja ji je prešinil prsi, če ae je spom-nila, da bo izpremenil svojo sodim o njej, da ne bo njegovo nrce ropet ogrelo zanjo... Kaj *e je brigala ra to, kaj IhsIo govorili ljudje? . . . Mn- «>e\ nI s mati - ran jo Inide to kaj grozne je ' A še vedno l»o|jr min jo, da i/guln hčer, nego da In izgubila moža! . . . In radela je triki kni na ramo in z vdanostjo ne ga je oklenila. « Urez objavljanja se j« dala odvesti v zapor.. (Dalje sledi). (Konec.) To poaaeni, ds pogledom joz pri vaškem, ki pride semksj tod predno gre dni je, katero pot ai mors izbrati. Vidiš, t o-le no- tri v tej knjigi je že vse lepo do- lwno kro(M) a, in 1 jsle verige. • ■ Tedsj ps je sseel stopoti skrivnostni mož počasi črez trg, in molče, kok or bras volje so mu sledili jetniki... la okovi so ro/--ljsli... Sijsjae kočije, blcaeeči jesdeei so se vrstili mimo čudne procesije, in ponosni, oholi pogledi so jo merili... A možs s že toceoo, zoto da nc usstsne ns kateri izmed trojih puti prevelike gneča, hs ba! Puseboo glede leve poti je treba dobro pozhi, hs-bs. •issi je tam ie noj več prostora, ker jc široko. Tudi ons desno pot je rčsoi preveč obi j ode na, ker ni nikakor tsko posts, knkor ti je rov-no prsvil oni bledi norec . . . Pravijo, do je vse polno skritih poči-vslisr ob njej, ho-hs!.. No, U >rednjs pot ps gospodom potnikom in gospem ps gospiesm potnicam nič prav ne diši. Zato je trebe posebno skrbeti, do ni po-pošnosss prazns. ha-hs?" "Tods jsz sem si pot prosto volil! In siišsl sem vedno, ds task človek prosto odločuje svojo pot!" . Mislil sem, ds se zopet zs krofa oče, kskor se je prej, s gledala ne je resno, mirno... In, o Bog, te oči so bile težke, mrzle, železne... Zdrznil sem se in hitel dalje ... In videl sem ono, ksr mi je pro-rokoval moj svetovalec ns križ-potju, irf videl šc več ... Cvetje... pet js... solze... sovraštvo... smrt... ljubezen ... greh ... krepost ... Bilo je še zgodaj, ko aein dospel do velikega meats ... Zopet aem opazil, da »eni ae v čaau, odkar aem zapustil križpotje, precej postaral ... Pred mestnimi durmi me je zopet obsula tolpa ljudi. "Hotel Central", "Hotel Evropa" ... od vaeh strani... Čutil aem, da so pravzaprav ti ljudje oni tolpi ns križpotju zelo, podobni, a da je vendar nc&i razloček med njimi ... Menda v obleki... Srečen dan sem zadel — v mestu je bil nekak shod. To je bilo življenje v središču, na velikem trgu!.. Postal aem tudi jaz tam ob kraju, ob vbodu v široko ulico in gledal to peatro mrgoleti je ... Tedaj aem ga zagledal... Stal je blizu mene ... Obraz mrtvaško bled... pod košatimi, aivimi obrvmi velike, meglene, nekam prazne oči... na suhem telesu dolgu, siva halja ... na redko-lasi glavi težka, črna, 'železna krona—kraljeva krona ... Stal je nepremično, in da mu ni zaigral zdajpazdaj okrog ustnic leden nasmeh, ne bilo bi ga razločevati od kamenite aohe ... moj pogled ac mu je bližal le tre-petaje. --- Blizu naju je stopil na govorniški oder mož v preprosti delavski obleki... Govoril ni poaebno lopo, a prišla mu je vsaka beseda tako iz srea, in zdelo sc mi je, da je njegov blodi, izmučeni obraz tiha prošnja, naj inu verjamemo, vaako teh besed... Tožil je svoje in svojih tovarišev trpljenje, bedo, obup in zahteval pomoči... Ozrl sem sc na moža z železno krprto. Široko odprte so strmele njegove oči na ta trudna lica tam okrog mira ... a hi{>oma se je zganil, stopil naprej ... Na lahko je zašinnela njegova halja, in neka akrivnoNtna. mrzla groza je puhtela ie njegovih gub in legala na vhm srca ... Čudno trepetali je »e je razatrlo okroginokrog, ko se je bližol bledemu govorniku... In zdaj — — — Dotaknil se je s prstom njegovih rok, in na nijh so ae zasvetile z motnim sijem težke, črne verige... In stopal je od moža do moža tam okrog, in rož-Ija le ao črne verige ... veti no več... vedno več... Iz oči »»ornih trpinov pa so švigali bliski ua moža s železno krono ... In I »olj in bolj je rožljalo okovje. In videl sem name vklenjene roke . . . Ael je prav blizu inimo mene, in pogledal me je, da sem ves v/trepetal, toda odfel je dalje... niao videli oni po kočijah m na konjih in verig niso slišali. Tadi joz sem se pridružil dolgemu i/pre vodu in se rinil prav do vodnika... Ponosno, počasi je stopal, in njegovo oko je videlo vse one ohole poglede, in okrog1 P**™*, katerim j« baa uspeh kot p vseh drugih zdravilih. H. H. Vov Sliku i Bolgarskega krvm-ga j« • sto inito tisoče vtslni zvezi in je dobil •o že davno v gomilah bolni hI oni /Au lHir Krvni Čaj pomagal. vel FeUer, 121:1—24 S' po. nam je pual * "Pošljite prosim i* l Bolgarskega Krvnega t j(l enem se vam najtopljrj»» /Hh\ jem za to prirodno to ima dober učitu-k, ni ki,«t ga druga sredstva." Eno veliko skatljo KoljjaM koli. V Canailo pa in -1 .-j) Marvel Products Q S Marvel Bid*., Pittsburgh. Pripomba: Ako hočete poši I tev otiigurati pošljit? p*. v< POZOR, ROJAKI! ustnic mu je vodno igral oni nasmeh. Zavil je jo v stranske, ozke, ai-rosnaške ulice... In ta zopet strašni prizori... Iz hiše v hišo jo hodil mož z železno krono in iz vsske je pripeljal nove jetnike... Raztrgane, upadle može. bolne, šibke starce, medle ženske, nage otroke.-.. Tu jok, tam kletev, med vaem rožljanje verig... Krvnega Čaja. ki trajl In vedno več in vedno več... c«v, pošljemo za en ii.;Ur kakor motna, gnila reka ae je valilo akozi ulice... In umazani valovi so šumeli dalje in dalje... Postalo mi je tesno v prsih ... Okuženi zrak me je dušil... In tedaj je atopil naenkrat on k meni. "Kaj hočeš tu? Zakaj bodii zal mano... Ti stanuješ v jasni, lepi aobi, apiš v mehki postelji, sediš ob polni mizi in si najbrie Naznajam rojakom, da ponosen, da nisi še nrkdar kradel Prl trgovino s mešanim blagom — kaj bočeš ti tukaj?" l«o priporočam za obilen obisk /'Gospod---" Vsakemu bom hvaležno postre "Kaj 'gospod'! Ne veš li, ka- P<> "nerni ceni. ko naslavljajo kralje? In jaz sem ANTON ZORNIK, največji, najmogočnejši kralj — HERMINIE kralj vaeh kraljev!" _______ "Oprostite, veličanstvo, jaz sem W MwM«37i r^ s* namreč tujec v tem velikem me- 7ti mji.^ou. stu. Ste li morda njegov kralj ?, TONY KOTEK "Da, prijatelj, kralj tega mesta aem in kralj vesoljnega sveta od vzhoda do zahoda. In moje kraljevitvo ae utrjuje od dne do dne, in od ure do ure se množi, moje vojaštvo, kakor si videl i aam." "Tedaj pa je vašega veličanstva kraljevat vo gotovo najnovejše kraljevstvo, kajti na svojem potovanju semkaj sem slišal o vseh kraljestvih aveta, Ie o vašem ni vedel nihče ničesar!" "Najnovejše? Ha-ha, taki ste vi črvici! Najnovejše! Najstarejše, prijatelj, najaterejše! Začel aem vladati kmalu, ko je živel pr vi človek na avetu, in vladal sem do današnjega dne. No moja močni bila vedno enaka. Mnogokrat ko sem mislil, da me ne zmore nrč več, ko sem bil na vrhuncu svoje moči, ko je bilo mojih vojščakov na miljone — moral sem bežati in se akriti, moji lastni podložniki ao me pregnali. Videl si pač, da zato vklepam svoje eete; tola ta koj, ko si jih naberem toliko, da se jih veseli moja duša — odpa dejo jim verige, in izgubljen bi bil, da se ne rešim. No, pa kaj zato! Celo dobro je, da se ma lo odpočijem, ker vladanje, pri jatelj, to ti je težka stvar! In p» počitku se poprimem svojega po-#la s tem večjim veseljem... Tu di ni predolg ta moj počitek. Da nes me preženejo ljudje — po-jutrnjem se že smem vrniti zopet k njim... Saj je pa tnoje kraljestvo tudi tako veliko ko svet m če ga izgubim kosec nn zahodu ostane ini vendnr še vea vzhod ... No, ves, aedaj sem pa vendar malo v skrbeh ... Tako setn bil le enkrat žc, takrat, ves, ko je začela prvič stopati po zenmkih tleh sveta noga velikega Nazarenea, pa ko mi jc njegova beseda je main deželo za deželo. — No, pomiril sem se kmalu . . . O ti ple meniti, ti veliki, ti božji Nazare nec!.. Mislil sem že, da bi oni dan, ko odpadejo mojim poda nrkom verige, šel tja, razbil to svojo staro krono in legel k večnemu počitku... a čemu?.. Z«K se mi, da imaš aiurpatije do mojih ljudih podložnikov ... l*ojdi, revež, pojdi ..." "I* eno prosim še, veličanstvo — da smem vedeti ime tako silnega vladarja." 2A4S S. Lawadala Ava., bliao 2«. «1 Hitel teWf 4I0S CHICAGO. ILL. Piane prodajamo po tovarniiki Popravljamo, vglastijemo in star piane zamenjamo. M. SCHULZ CO. Izdelovalctelji najboljše vrste pia Imamo tri svoje tovarne. $|4>GAL0N Garantirane VUb ^——• V mJB . . .. - "Moje ime je — Glšd. — Poj. >a oder pa je stopil nov govor- j ^jj »» nik Zdelo ne mi je, da moža z) |n W ... W ... po srMnji i železno krono niti zapazil ni. Za- p^j ČH je govoriti Straatno je grajal Zl|tuj ^ I svojega pred govornika očital mu, (lH k p^ll(ltomlJ kain,.nu ifl n*. da zavaja in draži, dokazoval, da pj^j t(. %TMficf vsi ljudje ne moremo biti enaki. ' r^ry^- k\ ,U.,n>r* ker ^ .prameniu^^naalov, sapi. 'oh juMjeno Jim je pla. 1I0 v onem, UU ^ in nori ^^ boljarm življenju ... Vai sosod morda ie na va. da ja Na iiNtnieah moža a železno krA- dnevnik "PrasraU" telo priljub no ae je prikazal isnova nasmeh .. ljeo pri arojlh čitateljlh Oposo lOarl m je okrog po svojih jetni-irit« ga! Dobrot na na "Lorky Ti-r«r" ac prodaja »«daj po cenah, ki so ia morali plačevati prej aaiunerji (a cal* »oda. Ja telo oltutna In dobra — pro. daja aa a Jamatvom, da boate gotovo aadovoljni. ako p« na m vam denar rrna. Stulz Brothers S Stola Bid«.. City. Ma. i»WYTKI lik Priporočam svojo gostilno v obisk vsem 31 vencem in Hrvatom v okoli Toungstown, 0. Kadar potaj< skozi meato ali po opravku, se glasite pri meni.' Imam rsznov stne dobre pijače, sveže pivo bri je vee, ali vo vee, risky, smotke it Joief Olgole, B. 397 Federal Yonngatown. O. Rleger' Monogram Wltiske; Ektpre. Platan 8 polnih kvorta R iagerjeva gram domača £ vlaka...... 4 polne kvort Riafarjav« M o n ' iram poaabno fina vitka.. . ^t prosto t:::1" naakuftnjo. ilato jen kotaree in odj.irai« Mm. tka v «■»" Ija4l i« dokatalo. * to ena na,b.H|;».h vOl Zelo lahka ir• •»»•" akoro le nI boll»» » naročilom. V»m mo »ailo»Jnaat J. R I E G E R ond CO. 1543 Can aaaa Sir., Kaaaa. Ci« J, "«a JJlonotfr^ robert w. LAYER! ARCHITECT 118 N. Li Silit St., Chicago kl Izdelal načrt z« rl )ort vencem za tzuelovanje jO IDI • * - S. N. P. J. w priporoča Slo-»ncom za Izaok atavbinskih načrtov-Tal. Frsnk Iln MOI TEL. NA DOMU AUSTIN ^ So vsebino o-lsaov ni ^g.1!"* na upravalitvo ne nredBi*t>o