. . Rl SORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ui. II ' • aleion ui cdnibtva 2440. uprava 246a Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejorne tudi oofasni oddelek Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun St. 11.409 99 •JUTRA n UMt —...srti iViaafH Val ogorčenji ir &m predlomi Hussolinl bo zavlačeval pogjažsnša - Vsebina predloga - V Društvu narodov nezadovoljivo - Weiik© ogorienie angbelke in ameriške lavnosti - Predlog« za angleški narDament - MOesinija odklanja RIM, 12. decembra. Angleški veleposlanik sir Drummond in francoski veleposlanik grof de Chatnbrun sta včeraj izročila Mussoliniju francosko-angleški predlog za likvidacijo italijansko-ahesiu-ske vojne. Kakšno stališče bo zavzela italijanska vlada do tega predloga, trenutno javnosti še ni znano, splošno se Pa sodi, da ho Mussolini odobril ponudbo kot bazo za pogajanja, dasi ne vsebuje zahtev Italije, ki so dosti večje. Italija Ponudbe ne bo odklonila, ker se ji s pogajanji nudi ugodna prilika, da prepreči Poostritev sankcij in to zadevo vsaj od-Stodi za čas, ko se bodo vršila pogajanja, ki bodo po vsej priliki trajala precej časa. V tem času pa Italija nikakor ne namerava ustaviti . svojili vojaških operacij Proti Abesiniji, marveč računa celo, da se ji bo posrečilo izvojevati kako večjo z« ago in zasesti še večji del Abeslnije', katerega pod nobenim pogojem ne bi več izpraznila. LONDON, 12. decembra. O vsebini Predloga, ki sta ga poslali angleška jn francoska vlada italijanski vladi gierie sporazuma v vzhodni Afriki, se izve iz Zanesljivega vira, da vsebuje sledeče Predloge: Italija dobi v Tigrejl vse ozemlje, ki so ga doslej zasedle italijanske čete, razen Aksuma. Dalje dobi Ogaden iužno od črte Dolo—Gorahej. V plodnem jugozahodne Abeslnije bi dobila Italija nadalje pravico, da sme kolonizirati tamkaj svoja izseljence, toda ozemlje bi ostalo še nadalje suverena last Abeslnije. V zameno za odstopljeno ozemlje bi dobila Abesinija del italijanske Eritreje z Rsabom kot izhodiščem na Rdeče morje. Nadalje bi se nudila Abesiniji možnost, 1» zgradi lastno železniško progo do tega Pristanišča. Končno bi Društvo narodov Ponudilo Abesiniji vso svojo moralno podporo in zaščito. Tukaj se sodi, da bo 'teSija to ponudbo sicer sprejela kot bazo *a pogajanja, da se pa samo s ponude- irkakor ne bo zadovoljila. Kakor se Zatrjuje, vztraja Italija odločno na stališču, da mora dobiti zvezo med Eritrejo ‘n Somalijo in mimo tega še vsaj del Plodne A!-p ; 1$;©? bi mogla naselje* vati svoje ljudi v svoji koloniji. Nadaljnja zahteva Italije je, da se Abesinija do-c^!a razoroži. Tako velikih koncesij pa Giglija Italiji v Abesiniji nikakor ne bo niogia dovoliti, ker so že sedanje ponudbe vzbudile v angleški javnosti splošno ^zadovoljstvo. ŽENEVA. 12. decembra. Danes se sejane tu odbor 18., ki naj bi sklepal o Poostritvi sankcij proti Italiji. Mrzlično se ^ičakuje odgovor italijanske vlade na ;rajicosko-angieški predlog glede sporami a. Ako Italija odgovori, da je pripravljena pogajati se na podlagi tega ^edloga, se sklepanje odbora 18. odgodi nedoločen čas, ako pa odgovori ue-^Uvno, se bo sklep o poostritvi sankcij aPravi| takoj. Vsekakor pa pred odgo-Jir°in Italije ne bodo napravljeni nobeni g *epi. Poprej se pa mora rešiti še na-j?,no vprašanje, ali Društvo narodov ^ficoško-angleški predlog sploh odobri '°* bazo za pogajanja, ker obsega kon-®siie v korist Italije, ki so večje, kakor ^ bile one v ponudbi odbora petih Dru- štva narodov. Predlog pa mora odobriti kot podlago tudi abesinska vlada, ker stoji Društvo narodov na stališču, da se more doseči mirna poravnava samo na podlagi ^popolnega sporazuma vseh treh prizadetih faktorjev, t. j. Abeslnije, Italije in Društva narodov. ŽENEVA, 12. dectnbra. V vrstah delegatov Društva narodov je nastalo resno nezadovoljstvo proti pariškemu predlogu in je mogoče, da bo Društvo narodov delalo predlogu resne težkoče. LONDON, 12. decembra. Odpor proti pariškemu predlogu narašča v javnosti vedno bolj, kljub pomirljivim izjavam Baldwina in Edena v parlamentu. Vsi listi odklanjajo predlog, četudi ga je angleška vlada omilila. Glavni odpor je usmerjen proti teritorialnim ponudbam Italiji, ker pomeni docela spremembo dosedanjega stališča angleške vlade. Tudi politiki so prepričani, da sta šia Laval in Hoare predaleč in njun predlog nil v skladu z duhom pakta Društva narodov in nudi Italiji, ki je bila soglasno obsojena kot napadalka, za ta napad še nagrado. Ta predlog ponuja Italiji celo več, I kot je Mussolini prvotno zahteval. Šest | poslancev vladne večine in eden iz opo-I zicije bo stavilo danes v spodnji zbornici zahtevo, da odklanja Anglija vsak sporazum, ki ne bi bil v duhu Društva narodov. Baje ima ta predlog zagotovljeno večino. Vlada je zaradi tega v zadregi in bi rada razpravo odgodlla. NVASfllNGTON. 12. decembra. Po vseh Združenih državah je nastalo silno Ogorčenje proti pariškemu predlogu. Pre-j senečenje se Izraža v tem, da ni mogoče razumeti angleške vlade, ki se je doslej tako zavzemala za Abesinijo, sedaj pa j odstopa njeno ozemlje Italiji. Senator Borah je dejal, da je sedaj Mussolini najmogočnejši mož na svetu, ker bo prejel j več kakor je sam zahteval, med tein ko i je postalo D. n. instrument imperializma. | Mussolini bo naposled popolnoma vsilil j svojo voljo Angliji in Franciji. AI1IS ABEBA, 12. decembra. Abesinija b.o a limine odklonfla pariški predlog, ki je vzbudil tu nepopisen odpor in nevoljo. Abesinija ne odstopi Italiji ničt??ar in bo do konca oranila svojo svobodo. Hom uspehi abesinske vojske Abesinci so prisiliia iiaiijane na severu k umiku iz ne“ katerih postojank — Boji na jugu Oboroževanje Afeessnjfe LONDON, 12. decembra. Abesinci poročajo uradno, da so njihove čete prisilile italijanske na severnem bojišču pri Makali k novemu umiku. Italijani so se morali umakniti zaradi dveh uspelih napadov vojske rasa Sejama. Ras Sejum je ; z uspehom napade! Italijane na področju • Tembjena, jim zada! velike izgube ter jih j razpršil. Tam je bila uničena tudi četa ! vojakov, ki je še ostala zvesta izdajalcu | rasu Guksi. Abesinci so zajed celokupno njegovo telesno stražo. Napravili so tudi znaten vojni plen. Drugi uspeh so dosegle abesinske čete vzhodno od Makale. Italijani pa poročajo istočasno, da se jim je posrečilo zaustaviti abesinske napade na severnem bojišču, kar pripisujejo v glavnem uspehu svojih letal pri bombardiranju Desije in Gondarja. Sicer se pa Italijani pripravljajo na severnem bojišču na novo ofenzivo. Zaenkrat se nadaljujejo tu spopadi z abesinskimi četniškimi oddelki. Z južnega bojišča ni zanesljivih poročil. Med tem ko poročajo Italijan), da so spravili vojsko rasa Deste v precep in obstoja nevarnost, da bo obkoljena, po- ročajo Abesinci, da se pripravlja ras De-sta na novo ofenzivo. Ras Desta sam poroča v Adis Abebo, da naglo napreduje in upa, da se mu bo v kratkem posrečilo doseči črto, do katere uamerava prodreti s sedanjimi operacijami. Čete rasa Sejuma prodirajo vzdolž meje angleške Kenije. Oboroževanje Abesinije napreduj« zelo naglo. V glavnem je abesinska vojska že sedaj preskrbljena z velikimi količinami modernega orožja, dobiva pa še dalje vedno nove pošiljatve iz raznih evropskih držav. V zadnjem času nabavlja Abesinija tudi tanke, ki jih namerava uporabiti zlasti na južnem bojišču. Nekaj tankov je že prispelo v Abesinijo, drugi pa so še v Berberi, odkoder se odpošiljajo v Abesinijo. Nadaljnja naročila se izvrše v najkrajšem času. Zaenkrat bo imela Abesinija okoli 50 tankov. Prav tako je dobila v zadnjih dneh tudi nekaj letal za bombardiranje. Na južnem bojišču imajo sedaj Abesinci preko 300 oklopnih avtomobilov, ki jih zelo koristno uporabljajo pri svojih operacijah. Kriia češkoslovaške vlade PRAGA, 12. decembra. Zaradi nesoglasja, ki je nastalo glede izvolitve dr. Beneša za Masarykovega naslednika, je vlada dr. Hodže odstopila, toda predsednik republike njenega odstopa ni odobril. Kako se bo kriza sedaj rešila, še ni znano. Dr. Beneš odklanja izvolitev za predsednika republike, ako bi se izvolitev izvršila na podlagi bojnega glasovanja. POMORSKA KONFERENCA. LONDON, 12. decejMibra. Med lem ko vztraja Japonska na pomorski konferenci še dalje na zahtevi po pariteti z Veliko Britanijo in Združenimi državami Severne Amerike, se s strani Velike Britanije in Amerike odločno naglasa, da o kaki pariteti ne more biti govora. Mimo tega zahteva Japonska, da se na konferenco pokliče tudi sovjetska Rvi-sija in se omeji njeno oboroževanje na morju. ZNIŽANJE NEMŠKE MARKE? VARŠAVA, 12. decembra. »Gazeta Poljska« poroča, da je treba v najkraj- šem času pričakovati znižanje tečaja nemške marke. Zlato kritje znaša komaj 1.4%. Kratkočasni dolgovi so dosegli višino 7 milijard mark, celokupni dolg pa znaša okroglo 26 milijard mark. Konjunktura, ki je nastala v Nemčiji zaradi oboroževanja, se bo kmalu nehala. Vse to sili Nemčijo k znižanju vrednosti mark. RAZOROŽITEV FRANCOSKIH STRANK. PARIZ, 12. decembra. Po zadnjem glasovanju v parlamentu se zdi, da niti desničarji niti levičarji ne mislijo več na prostovoljen razpust svojili oboroženih organizacij. Težkoče dela v tem oziru pa tudi senat, ki stoji na stališču, da se more razpust teh organizacij izvršiti samo na podlagi rednega sodnega postopanja. PROTiŽIDOVSKO GIBANJE. BERLIN, 12. decembra. Vzgled, ki ga je dal nemški narodni socializem s svojo akcijo proti Židom, je sprožil podobna gibanja tudi drugod, zlasti na Poljskem in v Romuniji, kjer se naglo niriože izgredi proti Židom ter napadi na njihova podjetja. Na Poljskem se je celo sprožil predlog, naj bi sc vsi Židje vsega sveta naselili kje izven Evrope, najprimernejše na Madagaskarju, toda Francija. s tem ni sporazumna.' ODSTOP EGIPTSKE VLADE. KAHIRA, 12. decembra. Egiptska vlada je odstgpila; kralj Fuad je pričel konzultacijo za sestavo nove vlade. Ha lee£m dmme zrtmsMm-msn Politični sestanka v (ljutomerskem srezu Pretekli petek, dne 6. t. m. je imel narodni poslanec g. Avgust Lukačič sestanek svojih volilcev v Slatini Radencih, v soboto 7. t. m. pa v Gornji Radgoni. Oba sestanka sta bila zelo dobro | obiskana. G. Lukačič je poročal v obeh krajih našega obmejnega ozemlja o političnem in parlamentarnem položaju v naši državi. O poročilu se jc razvila živahna debata, v kateri so navzočui stavili g. poslancu razna vprašanja, na katera je odgovarjal. Ob koncu sestankov so se zborovalci zahvalili za poučna pojasnila in izrazili svojemu zastopniku v narodni skupščini popolno zaupanje. G. poslanec nadaljuje sedaj svoje sestanke in je te dni obiskal tudi Apaško kotlino. Konec zagrebških posvetovanj. Zaupnik srbijanske »združene opozicije«, davidovičevski demokrat Božidar Vla-jič, ki jc v Zagrebu konferiral z dr. Mačkom, Večeslavom Viklerjem in še nekaterimi drugimi hrvatskimi politiki, se je vrnil v Beograd. O uspehu zagrebškega sestanka ni javnost ničesar izvedela, dasi jo gotovo zanima, če se je posrečilo vsaj toliko povezati razpadajočo »združeno opozicijo«, da bo vsaj na zunaj še kazala »enotnost«. Dr. Perovič v Zagrebu. Na povratku s svečanosti v Splitu se je ustavil kraljevi namestnik .dr. Perovič v Zagrebu, kjer je obiskal banske urade. Istočasno se je mudil v Zagrebu tudi minister za telesno vzgojo dr. Komnenovič. Žlobudravščina Petra Rešetarja. Slavni Peter Rešetar »Slovenskega Gospodarja« je iznašel novo »slovensko« cvetko, namesto napadalca napadača. Upajmo, da bo napravil še iz letalca »letača«, iz stanovalca »stanovača« in iz klerikalca — »klerikača«. Vse v duhu za-jednice J*RZ. Sockbi j Ulofa zdravstvenih zadrug med kmeti Važen socialni problem naše vasi — Nujna potreba po resni akciji tudi v Sloveniji Nedavno sem dobil v roke letno po ročilo Zveze zdravstvenih zadrug v Jugoslaviji, obstoječih na osnovi zakona iz leta 1930. Poročilo za poslovno leto 1934/35 dokazuje, kako se je iz malih po-četkov v 1. 1922 razvila do danes že prav krepka stavba zdravstvenega zadružništva v naši državi. Dočim je bilo kor.cem 1. 1922. v vsej državi komaj 10 zdravstvenih zadrug z 10. zdravstvenimi postajami, 10. zadružnimi zdravniki in 10. zadružnimi lekarnami, je to število do konca 1. 1934. naraslo na 100 zadrug z 64. zdravstvenimi postajami, 67. zadružnimi zdravniki in 59. zadružnimi lekarnami. V letošnjem poslovnem letu je število zadrug vraslo za nadaljnjih 15. Vse zdravstvene zadruge so koncem poslovnega leta 1933/34 imele 43.874 članov, koncem poslovnega leta 1934/35 pa 51.339. Zveza zdravstvenih zadrug ima podzveze v Novem Sadu in v Zemuniku (severna Dalmacija). V zadrugah so organizirani tudi posebni oddelki zadružne mladine, dalje oddelki zadružniških žena (»Zadrugarka«) ter zadružno-veterinar-; gledu istih potreb, kakor jih ima mesto, Z organiziranjem vasi v zdravstvene zadruge se odpira možnost za reševanje mnogih zdravstvenih problemov naše vasi. Gotovo ne najmanjši med temi je problem bolniškega zavarovanja kmeta Že občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo za 1. 1934. je o tem vprašanju razpravljal in sprejel tudi zadevno resolucijo. Vsi vemo, da kmet smatra zdravje za najdražji zaklad. Prav ta zaklad ču vati pa mu je nemogoče, ker se spričo dejstva, da kmet — zlasti dhnes v dneh še vedno težke krize — skoro ne pozna denarnega gospodarstva, in da so na drugi strani zdravniški honorarji in cene zdravil mnogokrat zanj skoro nedosežno visoke, ne more posluževati v potrebni meri zdravniške pomoči in-zdravil. Brezplačno zdravljenje siromašnega prebivalstva s strani zdravnikov zdravstvenih občin zaleže le minimalno in je še to zelo neurejeno. Da bi se bolniško zavarovanje našega kmetskega ljudstva v doglednem času uveljavilo s kakim zakonom, kakor je to urejeno za delavce ir. .ski oddelki. Vse to so sestavni deli zdrav- ■ narnešcence, smatram za fato morgano stvenih zadrug. Oddelkov zadružne mladine je bilo v minilem poslovnem letu 38 z 812 člani; oddelkov »zadrugark« z 825 članicami; zadružno-veterinarskih oddelkov, ki so se pričeli šele v tem poslovnem letu organizirati, pa 14. Težke gospodarske prilike so onemogočile še večji razvoj zdravstvenega zadružništva, dasi je prišlo na zvezo, ki ima sedež v Beogradu, iz raznih krajev nešteto prošenj za ustanovitev zdravstvenih zadrug. Pokret zdravstvenega zadružništva se širi prvenstveno po Srbiji, Vojvodini m Bosni, nekaj tudi v Dalmaciji. Hrvatska je za enkrat pasivna, Slovenija tudi. Zdravstvene zadruge imajo predvsem namen in nalogo, da potom svoj h zdravnikov in lekarn omogočijo člar.om-kme-tom zdravniško pomoč v vsakem primeru potrebe, tudi če ni trenutno pri hiši denarja za zdravnika in zdravila. Zadruga prevzame plačilo, odnosno honorira zdravnika z meseč/io plačo v ta namen, da je njenim članom brezplačno na razpolago. Zdravila pa kreditira zadruga kmetu-članu iz svoje lekarne, če jo ima, ako je pa nima, prevzame zavezo plačila v prvi sosedni lekarni, in kmet-član ji odplača v obrokih. Poleg tega vrše zadruge sistematski zdravstveni pouk, pomagajo pri asanaciji vasi, pri pobijanju kužnih bolezni, pri higienski povzdigi vasi in kmetskih domov itd. Že teh nekaj besed o zdravstvenih zadrugah bi zadostovalo, da se pravilno oceni njihov ogromni pomen za kmetske občine v smeri samopomoči na zdravstveni povzdigi naše vasi in obrambi narodnega zdravja. Ameriško društvo za zašč.to srbske dece, ki je po prevratu določilo posebno komisijo, da je proučevala zdravstvene prilike zlasti v Srbiji, je ugotovilo, da se niti 12% kmetov ne poslužuje zdravnikov in zdravil, predvsem ker j:h nima v bližini, posebej pa šekerje oboje predrago. Kaj je naravneje, je izvajala komisija v svojem poročilu, kakor da se kmetu, ki je itak že vajen kupovati svoje orodje in druge potrebščine pri svojih kmetijskih zadrugah in tudi preko njih prodajati svoje pridelke. omogoči, da si preko zdravstvene zadruge dobi zdravnika, zdravila itd. Tako >e prišlo do prvih početkov zdravstvenega zadružništva. Celokupni pokret vodi Zveza zdravstvenih zadrug, v kateri morajo v smislu zakona biti včlanjene vse zdfavstvene zadruge in dobiva vsako leto izdatno podporo iz državnega proračuna. Kmetska vas je v pogledu zdravstvene zaščite v neprimerno slabšem položaju, kakor so mesta. Bolnišnice (državne, banovinske, občinske) so v mestih. V mestih so skoro vsi zdravniki, so razni specialni zavodi in socialne ustanove, posvetovalnice, dispanzerji itd. Vas skoro vsega tega nima. Tuintam je kak zdravnik. In vendar ne more nihče resno trditi, da bi vas ne imela v zdravstvenem po- Zdravstveno zadružništvo je za enkrat — in bo po mojem prepričanju še za dolgo dobo let! — edina oblika, ki more nuditi kmetu možnost, da se v primeru potrebe posluži zdravnika in mu ni treba boguvdano čakati na smrt. Žalibog pri nas doslej za to ni razumevanja. Kmet sam je nezaupljiv in ga je le stežka pridobiti za ustanovitev kakšne gospodarske zadruge, kaj šele zdravstvene. Oni pa, ki bi bili poklicani, da propagirajo zdravstveno zadružništvo, in ki bi imeli tudi interes na tem, da se to zadružništvo čanbolj razvije, naši gospodje zdravniki, pa neupravičeno domnevajo, da bi bile zdravstvene zadruge njim v škodo. Ko sem pred nekaj leti dal nekemu znanemu g. zdravniku, ki živi na deželi in je sicer odličen javni delavec, mnogo materiala o zdravstvenih zadrugah v študij in v izjavo, ali bi hotel sodelovati v akciji za te zadruge, mi je' čez daljšo dobo vrnil ves material, ne da bi se izjavil bodisi pozitivno bodisi negativno. In vendar bi tudi gospodje zdravniki, katerih eksistenčne možnosti se krčijo od leta do leta in ni upanja, da bi se razvoj okrenil v nasprotno smer, v svojem lastnem interesu morali uvideti, da bi za ves zdravniški stan pomenilo nove pridobitne možnosti, če bi vsaka večja kmetska upravna občina — ali vsaj po dv-e do tri skupaj — imela svojo zdravstveno zadrugo s svojim stalno plačanim zadružnim zdravnikom. V tej smeri bi se r.aj za vprašanje zainteresirale tudi naše kmetsko-strokovne organizacije, v tej smeri bi naj proučili vprašanje merodajni čini tol ji pri kr. banski upravi, da se to veliko socialno vpraašnje našega kmetskega ljudstva činipreje prične reševati v okviru realnih možnosti tudi pri nas v Sloveniji. Banska uprava bi naj s posebno podporo omogočila enemu naših strokovnjakov, da bi tekom nekaj mesecev proučil ustroj in poslovanje zdravstvenih zadrug v ^Srbiji in drugih delih države. Zveza zdravstvenih zadrug mu bo gotovo radevolje šla na roko. Potem pa treba pripraviti načrt za naše slovenske prilike! * /Prav ko sem članek zaključil, mi je prišel pod roke časopis »Zadružni gospodar«, ki ga izdaja neka »Privredna in zdravstvena zadruga za uzajamno pomaganje« (kako krasna jugoslovanšči-na!), katera ima sedež v Ljubljani, posluje pa v Mariboru. Glavni akterji pri tej »zdravstveni« zadrugi so ljudje, ki so imeli svoj čas v rokah pomožno blagajno »Naprednost«, katero je morala oblast razpustiti in katere zadevo ima sedaj v rokah državno pravdništvo. Iz časopisa je razvidno, da se bavi zadruga s po-smrtr.inskim zavarovanjem (torej ne z zdravstvenimi posli, ampak s špekulacijo na smrt!) ter z — manufakturno trgovino. To je seveda dateč, daleč od idealnih ciljev prnvili /Ur-'•‘•/•venili zadrug. v. s. $G$pGdwisk&. živijenje Teorija m praksa Tudi zadruge ne morejo trgovine V našem časopisju so se pojavili zadnji čas gospodarski članki, v katerih se nekdo prav toplo zavzema za to, da se naj organizira trgovina z vinom in sadjem samo preko zadružnih ustanov. Ker član ki apelirajo na naše vodnike, da posvetijo več pažnje razvoju vinske in sadne trgovine, nam veleva dolžnost, da se malo pomudimo pri tej vrsti trgovine. Znana nam je n. pr. neka vinska zadruga, ki je bila svoj čas z največjim idealiz mom ustanovljena. Toda to zadrugo vodi v zadnjem času človek, ki je zadružna načela pustil popolnoma v nemar. Dolžnost zadruge bi namreč bila, da očuva stari sloves vin svojih zadružnikov in nji hove okoline in da tem zadružnikom priskrbi prodajo po najboljši ceni, predvsem pa, da jih pusti take, kakor jih je dal ljubi Bog. Toda tega zadruga ne dela. Posegla je v delo narave ter uvaža pridno deloma skrito deloma odkrito po železnici in avtomobilih v svoj vinski okoliš vina iz Banata ter jih pridno reže z domačimi. Na očitke se pa izgovarja, da trgovina taka vina hoče imeti. če je to res in če trgovina tako želi, si bo ta trgovina to rezanje že sama izvršila Toda zajec tiči za drugim grmom. Zadruga zadnja leta prednjači v ponujanju vinskega pridelka po zelo nizkih cenah. To pa je mogoče le, če se vina prej pomešajo z banatskim, ki se je po nizki ceni uvozilo. Da s tem zadruga ubija cene vsemu vinskemu pridelku svojih zadružnikov in svoje okolice, to je očivid- odsttaniti nedos*atkov vinske no ne skrbi. Ne skrbi pa je tudi to, da kon zum rie dobi več v roke pristnih, prej slo vitih vin ter se znamka naših vin počasi pa sigurno izgublja. Da se s tem ubija sploh naše vinogradništvo, to je zadrugi deseta briga. Letos se je zadruga pogajala za sortiran mošt z 19% gradacijo. Ta pogajanja so bila zaradi tega svojevrstna, ker je zadruga vršila ta pogajanja pod imenom nekega vinskega trgovca, ki za to sploh ni vedel. Še lepše je pa bilo, da je zadruga ta mošt. za katerega se je šele pogajala, prav istemu trgovcu ponujala po 2.80 Din, dočim so legitimni vinski trgovci istočasno tak mošt plačevali po 3 Din. Je to edinstveni primer v vinski trgovini, da nastopa nekdo kot vinski kupec, ki za to niti ne ve ter nato prodaja isti mošt samemu sebi. Isti vodja se je tudi bavil s sadno trgovino. Imel je cel štab nakupovalcev. Dočim so ti sklepali pogodbe s provizijami in stroški ter rjzi-kom sadjarja samega po 2.25 Dim je naš zadružnik prodajal sadje istočasno že po 3.50 Din ter jabolk ni niti videl, Iz tega se jasno vidi, da se v marsičem v škodo vinogradnika in sadjarja izrablja položaj zadruge ter s tem zadružno delo diskreditira. Če tedaj govorimo o trgovini sadja in vina, ki naj pride v zadružne roke, mislimo, da je predvsem treba iztrebiti izrodke, če je pod gornjimi vidiki sploh oportuno načenjati to vprašanje. Vinska razstava in sejem v Ormožu Zbiranje prijav razstavljalcev je zaključeno. Prijavljenih je 199 vzorcev vin ter bo znašala količina razstavljenih vin nad 7000 hi. V ormoško-ljutomerskeni vinarskem okolišu še ni bilo vinske razstave in sejma, ki bi se mogla kosati v velikosti z razstavo v Ormožu, iz česar je najbolj razvidno, kako posrečena je bila zamisel uvesti to gospodarsko prireditev v Ormožu kot naravnem centru. Razstavljena bodo vina vseh vrst, od naj bolj navadnega pa do najfinejšega, kar premorejo ormoško - ljutomerske gorice. Posebno v finih sortiranih vinih bo izbira velika in vsestranska, tako da si bo vsak obiskovalec razstave lahko ustvaril jasno in temeljito sliko o kvaliteti letošnjega pridelka, se ober.em informiral o razpoložljivih količinah in cenah in to vse bolj temeljito, kot če bi cel teden hodil in poskušal okrog po goricah. Vsa vina bo na predvečer razstave poskusila in ocenila komisija, sestavljena iz najboljših naših vinarskih strokovnjakov, tako da bo interesentom na razpolago na razstavi že strokovna ocen^ razstavljenih vin. Ker je kvaliteta letošnjih ormo-ško-ljutomerskih vin izvrstna, cene pa zelo zmerne, je v interesu vseh vinskih trgovcev in gostilničarjev, da razstavo in sejem obiščejo. Zaprošena je polovična vožnja po železnici, katere dovolitev se bo še pravočasno objavila. ibb— PAuiske mvm Darila za mestne reveže in brezposelne. Po lepem zgledu tvrdke Reinhardt, ki je darovala za mestne reveže in brezposelne Din 5000, so nadalje sledili temu lepemu vzgledu sledeči darovalci: to- varna tanin v Majšpergu 20 m3 bukovih drv, tovarna Paul Pirich usnje za čevlje vredno 1500 Din, tvrdka Franc Lenart Din 1000 v gotovini, trgovina Leopold Štern 5000 kg premoga. Izpitno predavanje, ki se vrši v Narodnem domu in ki ga prireja Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici TOI, poslovalnica Maribor, je izredno dobro obiskano. Prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo opozarja prebivalstvo, da se mora vsakdo, ki prodaja ali prevaža božična drevesca, izkazati z izvoznim potrdilom one občine, v katere območju so bila drevesca posekana. — Božična drevesca. ki se prodajajo brez izvoznega potrdila, se bodo zaplenila ter se bo obenem kazensko postopalo po določbah zakona o gozd li Mamt$e$w$ke *m'm Sv. Anton v Slov. gor. Dan pred Miklavževim godom je obiskal tudi pri'nas Sokolsko dvorano Miklavž s svoji'11 spremstvom. Obdaril je vse navzoč? otroke; posebno se je spomnil ubožnih-katerim je preskrbel toplega perila. Obdarovanih je bilo okrog 250 otrok. V današnji krizi je bila to prav lepo uspela prireditev, za katero ima največje zasluge tukajšnji trgovec g. J. Tušak ti&amde&ske krnim Občni zbor »Kola jugoslovanskih sester« je bil v nedeljo 8. t. m. To človeko ljubno društvo je vodila zadnja leta agilno učitelja ga. Kolarjeva, ki si je pridobila za društvo mnogo zaslug. Posebn0 pa z vsakoletno šolsko kuhinjo, ki jo i® vodila vedno sama. Ker je ga. Kolarjev'1 odložila svojo funkcijo, je bila na nedeljskem občnem zboru izvoljena za predsednico ga. Bremec. Izvršile-so se m®' lenkostne spremembe tudi v odboru, že' limo, da bi tudi letos novi odbor prav kmalu pričel z vzdrževanjem šolske k11' hinje, kar je v tem kraju glavni smoter tega društva. Miklavževanje. Stari običaj v MareP' bergu je miklavževanje. Na predvečer so hodili »Miklavži« po hišah in obdarO' vali deco. Tudi Sokol je g-"\redil lep 1fll' klavžev večer za deco. Obdaroval je krog 200 otrok. Najlepši miklavžev večer je bil v otroškem vrtcu, kier so naš' najmanjši, pričakovali prihod ljubega svetnika. Vprizorili so krasno igrico »Sv-Miklavž«. Vrtnarica gdč. Koleša je vložila v to stvar vso svojo ljubezen i<1 -1'-' malčke odlično pripravila za ta nastop-Vse oblekce ter vse drugo, kar pride v poštev, je iz gole človekoljubnosti dala na razpolago ga. Tomičeva, soproga tuk. lekarnarja ter s tem pripomogla ^ uspehu te prireditve. Deca je bila tudi o darovana. Vvsakn sin vens^n !in »v HiatMatske m dtoSiske Atouke V sviniski kuhinja pov< čila v pepeS pod Zagovarja se: otrok je nje Je izvršila iz strahu Tukajšnja oblastva so prejela danes poročilo o dogodku, ki žarko osvetljuje mnoge tragike življenja v našem podeželju. Dekla Rozalija Potočnikova pri posestniku Albertu Vertniku v Šmartnem pri Slovenjgradcu je bila po daljšem presledku zaposlena v svinjski kuhinji s čiščenjem pepela pod svinjskim kotlom. Ravnokar je bila zajela z metlo v sme-tiščno pripravo večji del pepela, ko se je iz kupa pokazal Žakelj. Potipala je in ostrmela. Odprla je Žakelj, ki je bil zavezan, in v njem našla mrtvo trupelce novorojenčka. Trupelce ;e bilo že v raz-nadu. kar priča, da je sodeč po okoliščinah ležalo trupelce v pepelu gotovo dva meseca. S trupelcem je šla najprej k svojemu gospodarju, ki je skrivnostno najdbo takoj prijavil orožnikom. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Na pod- la otroka in sa potla-kotel prišel mrtev na svet — Deja-pred možem lagi okoliščin se je sum vedno bolj zgo-ščeval na osebo 231etne dekle Frančiške Razbornikove. Razbornikova je namreč svoječasno služila pri nadžupniku v Šmartnem g. Somreku, kjer so jo pa odslovili, ko so videli, da je noseča. Nato je prišla v službo k omenjenemu posestniku Vertniku, kjer je ostala 20 dni, nato pa je šla drugam iskat dela. Ko so jo orožniki prijeli ter jo zaslišali, je po daljšem oklevanju priznala, da je itovoro-ieno^k njen ter obenem izjavila, da je otrok prišel mrtev na svet in da ga je skrila v pepel pod svinjski kotel, ker se je bala, da ne bi njen mož izvedel, da je že pred poroko z njim imela razmerje z nekim drugim moškim, in sicer z nekim hlapcem. Razbornikovo so zaprli in se bo morala najbrže zagovarjati pred sodniki. Po SOletnem bivanju v Avstriji izgnan,.. V koloniji revežev v Dajnkovi ulici se je oglasil 481etni Štefan Očišnik. rojen v Žetalah pri Rogatcu dne 18. novembra 1887. Od leta 1905 dalje je polnih 30 let živel v Avstriji, kjer se je oženil in imel svojo družino. Sedaj so ga izgnali v Jugoslavijo, dočim je žena ostala v Avstriji, ravno tako njuni otroci. Izgnani Štefan Očišnik je namreč radi SOletne odsotnosti brisan iz okoliša in seznama pristojne občine in pristojnih občanov. Tako ga je doletela tragična usoda, da >s postal žrtev — diplomacije... V brezupnem stanju, v katerem se nahaja, si ni vedel drugače pomagati, kakor da je kot izgubljeni sin zaprosil politično oblast za izgon iz svoje rodne zemlje Jugoslavije... To je problem in dogodek, ki seka globoke sledove v trag ko poedinca in W ie vreden razmišljanja za vse one, ki vedrijo In oblačijo po naši domovini. Sinove domovine izganjajo, tujci pa se šo-nirijo na mastnih mestih... Doslej 55.584 dinarjev ... Prejeli smo s prošnjo za objavo: Beda med brezposelnimi in siromašnimi mestnimi prebivalci postaja vedno občutnejša. Posebno so prizadeti tisti izmed njih, ki bivajo z malimi otroki *v zasilnih stanovanjih (v barakah in vagonih) v Dajnkovi ulici in v raznih kletnih stanovanjih po mestu, ter jim je treba v izdatni meri pomagati poleg prehrane in drugega, zlasti s kurivom. Naval brezposelnih in siromašnih. ki prosijo pomoči, je vsak dan večji. Spričo teh razmer se mora ugotoviti, da se meščani, ki so bili napro-šeni, da po svojih močeh prispevajo za Pomožno akcijo, prepočasi oglašajo. Dosedanji prispevek znaša skupno 53.584 Din, in sicer je darovalo 121 oseb v gotovini Din 38.968 in 13 oseb v natura-lijah v vrednosti Din 14.616. To je za Maribor, ki šteje 33.000 prebivalcev, vsekakor nezadostno. Poleg oklica, ki ga je izdal g. predsednik mestne občine na vse meščane, da po svojih močeh podpirajo Pomožno akcijo, je g. predsednik razposlal vsem dosedanjim darovalcem Pomožne akcije, ki so prispevali večje zneske, posebne prošnje za prispevke. Od 420 se je, kakor zgoraj navedeno, odzvalo dosedaj 134 oseb. Res je. da so nekateri prispevali celo več kakor prejšnja leta, kar je hvale vredno in dokazuje njihovo uvidevnost, so pa tudi taki, ki so poslali manjše zneske, dasi je letos Potreba veliko večja. Prosimo vse izostale, da se prošnji g. predsednika nemudoma odzovejo. Izkaz darovalcev bo objavljen na uradni deski in v časopisih. Pomožni akciji bi zelo dobro došla stara °bleka in obutev. Kdor poseduje take še uporabljive predmete, naj to sporoči so-c'!alno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva. Rotovški trg ria in Kozjaka, ki je razstavljen v izlozbi Prve hrvatske štedionice. Izdelal ga je naš strokovnjak iti popularni lovec, jamar, čebelar, šolnik in nagače-valec vpokojeni šolskj upravitelj Jože Pajtler. Drva mestnim ubožcem. Od 16. decembra naprej se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva. Do podpore so upravičeni vsi oni, kateri dobivajo glasom sklepa seje mestnega ubožnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knjižnice. Tozadevne nakaznice se bodo izdajale v socialnopolitičnem oddelku mestnega poglavarstva, Ro tovški trg 9. Vsak mora prinesti s seboj knjižioo, s katero dobiva podporo. j Zalivala! Sokolsko društvo Maribor II. ‘na Pobrežju se tem potom najtopleje zahvaljuje mariborskim tekstilnim tovarnam in trgovcem v Mariboru, tekstilni tovarni Ornik in Močivnik iz Dravograda kakor vsem ostalim darovalcem, ki so prispevali bodisi v blagu ali v denarju k obdaritvi revni sokolski deci za Miklavževo in božičnico. — Odbor. K 60Ietnici »Triglava«! Vsi Triglavani se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo slovesne proslave 601etnice Jugoslovanskega akademskega društva »Triglava«, združene s proslavo 251etnice starešinskega društva bivših članov J. A. D. Triglava. Svečana proslava bo v soboto 14. t. m. v spodnjih prostorih hotela »Orel« s pričetkom ob 20. uri s slavnostnim zborovanjem in družabnim večerom. Zdravniško društvo v Mariboru priredi v zvezi z zdravniki splošne bolnišnice v petek ob 17. uri običajni znanstveni sestanek, na katerem se bo obravnavalo vprašanje uzakonjenja socialnih indikacij za splav. Vsi zdravniki vabljeni! Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, pododbor Maribor sporoča svojemu članstvu, da bo jutri v petek 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9^11 javno zborovanje. Poročalo se bo o razvoju pokojninskega zavarovanja in o načrtu novega trgovskega zakona ter o drugih aktuelnih problemih zakonodaje privatnih nameščencev. Udeležite se vsi tega važnega zborovanja! Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje. Sokolski Miklavž je v nedeljo popoldan obdaril svojo deco. Obdarjenih je bilo 180 Sokoličev, ki so sprejeli darila z največjo hvaležnostjo. Poleg običajnih daril s pecivom in sadjem je dobila deca tudi šolske potrebščine. Najrevnejši in pridni Sokoliči pa bodo obdarjeni z obleko, obutjem in perilom za božič. Trgovski nameščenci — pozor! Pomočniški odbor poziva vso članstvo, da se polnoštevilno udeleži skupnega zborovanja, katero se vrši v petek, dne 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/11. O pokojninskem zavarovanju poroča ravnatelj Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič iz Ljubljane. Mladinski koncert. Pomladek Rdečega križa na realni gimnaziji priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri v kazinski dvorani mladinski koncert. Vstopnice po 8, 5 in 2 Din. Plesna šola trgovskih nameščencev se v petek radi skupnega zborovanja ne vrši. Tajnik! Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v petek pa Konigova in Ma-verjeva lekarna. Radi krivega pričevanja je obsodil mariborski mali kazenski senat 351etnega čevljarskega pomočnika Franca Gabovca ter njegovo ženo 401etno Ano qabovče-vo, in sicer moža na 4 mesecev strogega zapora, ženo pa na 3 mesece strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, pogojno za dobo treh let, ker sta v neki kazenski zadevi pred sreskim sodiščem v Ptuju dne 21. avgusta 1934 krivo pričala. Za ukradeno kolo 8 mesecev strogega zapora. Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 291 etui delavec Avgust Horvat iz Lipovcev, ker je dne 13. oktobra t. 1. ukradel posestniku Alojziju Zamudi v Ključarov-cih dvokolo. Radi tega je bil Horvat obtožen in ker je nekajkrat predkaznovan, ga je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos. L e n a r t, obsodil na 8 mesecev strogega zapora in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Dev. Nezavestnega in v krvi so našli v Trčovi pri Sv. Petru pri Mariboru viničarja Jožefa Gucmandla. Ko se je vračal zvečer domov, sta ga napadla dva neznana moška ter ga s koli vsega obtolkla 'n Premikastila. Zlomila sta mu desno roko na dveh mestih, razen tega pa ima tudi občutne poškodbe po hrbtu. Dve žrtvi poledice. Včeraj popoldne je na poledenelih tleh padel 50Ietni mesar Stefan Gselman iz Zg. Sv. Kungote. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Istega popoldneva se je ponesrečila tudi 551etna branjevka Josipina Puconja z Glavnega trga. Padla je na poledici in obležala z zk>m- CjRAJSKI KtMO Telefon 22-19 Dane«, četrtek, uepreklicno zadnjikrat »Lise-lott«. Magda Schneider. Jutri, petek, |>remi«in najzabavnejšega m na>j>re«elejeega filma Frančiške Gaalove „ Mamica** Film, ki bo zabaval vsakogar. Frančiška (Malovi na vrhnneti svoje igralske unnetnoifti. Kino Union. Danes, četrtek, granoi-jozno veledelo »Bedniki« po istoimenskem romanu Viktor Hugo. katodne cledikAiStž REPERTOAR. Četrtek, 12. decembra ob 20. wi Red A. Petek, 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra ob 20. uri: »M«-lomeščani«. Red C. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri: »Beneška noč«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. Prva repriza »Maknneščanov«, Kreftove jedke in odrsko izvrstno pisane tragikomedije, bo v soboto 14. t. m. za red C. Delo je tudi v igralskem oziru izredno lepo uspelo. Nedelja v gledališča: Dve priljubljeni opereti se ponovita po znižanih cenah. Popoldne ob 15. uri Straussova komična opereta »Beneška noč«, zvečer vedno privlačna »Poljska kri«. Ciril Debevec, upoštevani režiser ljubljanske drame študira kot gost z mariborskim ansamblom M. Rostandovo pretresljivo dramo »Vest«, delo, ki spada v isto vrsto kot n. pr. »Stilmondski župan«, »Grob neznanega vojaka« itd. Državna razredna loterija Dne 10. in 11. 323 6969J S48?o Din 8.000 7796 19762 26101 32.543 509 H) 55408 74018 75036 80718 83928 Din 5.000 8103 8831 12405 19240 25362 29593 .30808 .36849 39102 40488 49519 50050 55221 58588 59574 60267 64339 83623 85010 86877 Din 2.000 2391 5812 16049 17192 17344 20272 34971 35907 40139 43100 43672 45319 45881 49619 50234 59617 62729 64810 70627 74507 86183 86580 86752 88631 88735 89197 89531 92290. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Ijeno levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Pobreškemu občinskemu tajniku je drzen tatun sunil v neki pobreški gostilni čisto nov površnik, vreden 1700 dinarjev, potem klobuk, šal in nove rokavice. Tezenski orožniki so uvedli preiskavo. V zvezi s tem so aretirali v Celju nekega sumljivega moškega, ki se je omenjenega dne nahajal na Pobrežju. Ne prizanašajo podeželju nevarni ro-komavhi. Njihova žrtev je zopet postal posestnik Franc Pavlič iz Spodnje Kaple na Kozjaku. Vdrli so v stanovanje ter odnesli razne predmete kakor perilo, obleko, čevlje ter razno tesarsko orodje. Vršijo se poizvedbe. Huncveti,.. besa. vrednega 1700 dinarjev. so odpeljali še neugotovljeni ponočni huncveti iz skladišča Josipa Ogu-manuša v Slovenjgradcu. Les je bil tesan. Za tattini so neki jasni sledovi. Kakšno bo kaj vreme. Temperatura bo polagoma, toda zmerno padala, povpre-čnO( pa bo ostala okrog ničle. Na jugu in jugovzhodu delno oblačno. Tako se glasi dunajska vremenska napoved. Novi trgovski zakon. V torek in v sredo je bila v postorili beograjske trgovske zbornice v Beogradu konferenca vseh naših gospodarskih zbornic Na tej konferenci so razpravljali o novem. trgovskem zakonu, ki gy je i/. L-lala vlada in predložila narodni skupščini. Sprejeti so bili razni predlogi glede spremembe in dopolnitve osnutka v smislu želj našega trgovstva .in sploh gospodarstva. Barry Jackson: Zena pod steklom KONEC. Vedel sem, da je bil moj prijatelj čudak. Vedel sem, da je imel celo meiieža-rijo opic, tigrov in strupenih kač. Zdelo se mi je, da mi planeta na rame dve orjaški šapi, kadar odprem skrivnostna vrata, ali pa me objame gorila... Morda šine v kolobar zvita kača proti meni in me piči... Tik za vrati je bil zastor iz zelene svile. Presenečen sem obstal. Kaj je za njim? Morda je žrtvenik ali oltar neznane vere, ki jo je imel moj prijatelj? Izpod stropa je visela svilena vrvica in na koncu je bila srebrna krogla. Potegnil sem zanjo in zastor se je razmaknil. V prvem trenutku sem opazil neko višnjev-kasto svetlobo. Ko sem se pomiril, sem bolje pogledal in se zavedal, da stojim pred veliko stekleno kocko, ki je bila sko raj dva metra visoka. V kocki pa je sedela na prestolu docela gola mlada, lepa ženska z bajnim nasmeškom na ustnah. Kako dolgo sem stal kakor prikovan pred tem odkritjem, še danes ne vem. Lepa ženska pa je mirno sedela in se mi smehljala. Zdelo se mi je, da zaznavam njeno mehko dihanje in da čutim vonj njenih las. Pokleknil sem na kolena kakor pred boginjo in klečal bogve kako dolgo. Naposled sem vstal in stopil h kocki. Uprl sem roke ob njo, toda steklo je bilo mrzlo kakor led. V razburjenju sem naposled segel po revolverju. Hotel sem mlado žensko, ki sem o njej mislil, da je živa, rešiti iz te nenavadne ječe. Toda steklo je bilo predebelo in preslaboten sem bil, da bi ga razbil. Brez moči in ves prepoten sem se zgrudil v naslanjač, ki je stal v bližini, kakor bi čakal na občudovalce božanske ženske. Ko sem se malo pomiril, sem u-maknil pogled od nje. Oči so mi obstale na mizici zraven naslanjača. Tam sem zapazil knjigo z napisom »Moja izpoved«. Iz te knjige boš izvedel vse. Upam, da me ne boš preveč obsojal. Natanko jo prebiri. Odpusti mi, toda moralo se je tako zgoditi, dragi prijatelj. Čutim, da ne bom več med živimi, ko boš čital te vrstice.« V knjigi je bil najprej dolg popis njegovega beganja po Indiji s karavano bogatega trgovca. Ko je karavana šla mimo njegovega posestva, je uporabil hipnozo in z njo prisilil lepo dekle, da je prišla k njemu. Ko se je zbudila iz letargije, je bila karavana že daleč. Nekaj dni je bila deklica otožna in žalostna, naposled pa se je vdala v usodo in se predala mojemu prijatelju. Toda za svojci je še zmiraj žalovala. Jaz sem ji bil edini tovariš in stara Sahib. Drugih ljudi ni smela nikoli videti,« je napisal moj prijatelj v svoji izpovedi. »Tako pred svetom skrita sta preživela celih 20 let.« Dvajset let je moj prijatelj prirejal love, kamor je vabil vselej večjo družbo. Ko se je nekoč potikal s puško v gozda je nenadoma opazil svojo ženo v objemu nekega častnika. Zabolelo ga je, kakor da bi mu bilo petdeset zastruljenih indijskih puščic prebodlo srce. Pomel si je oči in še enkrat pogledal. Videl je, da se ni zmotil in krenil z ubitim srcem za drugimi lovci. Premišljal je: vendar je odkrila način, da se mu ukrutno maščuje... Tedaj je začel misliti na krvavo osveto. Ko se je zvečer precej pozno vrnil domov, je takoj stopil v njeno sobo. Vsa srečna ga je čakala in mu prihitela v objem, toda sirovo jo je odrinil. Nekaj trenutkov jo je nepremično gledal, ona pa je povesila oči in zajokala. Ta njen jok mu je bil dovolj jasen dokaz za njeno krivdo. Pokazal ji je hrbet in krenil v me nežarijo. Hipnotiziral je eno izmed največjih kober in jo spustil v njeno sobo; vrata pa je zaklenil. Začul je strašen krik, potem še enega, nato pa je vse u-tihnilo. S tisto hladnokrvnostjo, ki jo je Bog dal samo našemu plemenu, je moj prijatelj napravil posil vesel obraz in prišel med svoje goste, ki so bili že malo pijani in razigrani. Ko je odbila polnoč, je nekdo potrkal na vrata, in na pragu seje pokazal častnik, ki se je moral nekje zamuditi. »Gospoda!« je veselo vzkliknil, »oprostite mi, da sem vas tako dolgo pustil brez vesti o sebi. Na »lovu« sem se zamudil. Poglejte, kaj sem ujel!« Odprl je vrata na stežaj. in na pragu so zagledali prekrasno dekle. Moj prijatelj se- je prijel za glavo. Lepo dekle je bilo na las podobno njegovi ženi... To odkritje ga je spravilo skoraj ob pamet. Kakor blazen je odhitel v njeno sobo. Toda bilo je že prepozno. Kobrin strup je opravil svojo nalogo. Zena je bila že mrtva ... Da bi se zmeraj spominjal svojega nepremišljenega dejanja, je s pomočjo raznih kemikalij mumificiral prekrasno ženo, da je bila videti kakor živa Postavil jo je v debelo stekleno kocko, odkoder je potem izčrpal zrak. In vsak dan je presedel po nekaj ur pri svoji mrtvi ljubezni, občudoval njeno lepoto, trpel in se kesal svojega greha. Drugi dan sem dobil brzojavko, ki mi je sporočala v kratkih besedah, da ie moj prijatelj padel junaške smrti na bojnem polju 28. novembra 1914. Natanko na obletnico njene smrti, isti dan, ko sem bral njegovo povest,« ie končfl' zdravnik in se zamislil. h žfr&jgfcjtt in sveta Kdor se smeji, |e vedno močnejši Nekaj razlik med vzhodom in zahodom Pri nas obešamo slike po sobah. Japonci jih hranijo ovite v omarah. Le tu-patam obesi na steno kakšno sliko, po kateri čuti največje koprnenje. Pred poroko se razvnemamo na zapa-du v ljubezni, ki pa žal po poroki kinalu usahne. Pri Japoncih se z(pudi ljubezen šele po poroki, kajti v večini primerov se mož in žena pred poroko nista niti prav poznala. Če nadrejeni na zapadu svojega podrejenega užali, se podrejeni pritoži. Japonec-se nikamor ne pritožuje, če ga nadrejeni užali, ampak se čisto enostavno u-bije, kajti užaljen gre tiho in skromno iz napotja vsem, ki mu hočejo slabo. Naše gostilne nosijo napise »Pri volu«, »Pri jelenu«, »Pri merjascu« itd. Japonci pa dajejo gostilnam napise kakor »Pri srebrni reči«, »Pri breskvinem cvetu«, »Pri cvetoči črešnjd« itd. Če nas kdo povozi, potem pokličemo stražnika in zahtevamo od tistega, ki nas je povozil, primerne odškodnine. Pri Japoncih je drugače: Oškodovanec pripravi v tem primeru tistemu, ki mu je povzročil škodo, primerno darilo, da si je krivec v svesti, da s tem svojim dejanjem ni izgubil njegovega prijateljstva. V Evropi se boksamo in pretepamo. Japonec odpravi svojega nasprotnika z elegantnim lahkotnim prijemom jiujitsu, ne da bi pri tem ogražal njegovega zdrav ja. V mnogih pokrajinah Japonske prejmejo zdravniki šele koncem leta honorar, ako ni nikdo v rodbini preko leta zbolel. Japonski zdravnik ne živi torej od bolezni, ampak očito od pacientovega dobro-početja. Ko so v Parizu slavno pisateljico gospo Kondo povprašali, kaj bi storila, če bi izvedela, da lazi njen mož za drugimi ženskami, je smejoč se odgovorila: »Segla bi po njegovi listnici, da bi videla, ako ima pri sebi dovolj denarja.« nar. Pri nas takih zdravnikov še'nimamo, pač pa Francozi, kjer je kozmetična kirurgija na zelo visoki stopnji, ali boljše povedano tam imajo ljudje več denarja, kakor pa ga imamo mi. KOZMETIČNA KIRURGIJA. Ljudem že dolgo ni treba svoj živi dan vlačiti s seboj pokvečenega nosa, ušes, prsi, dvojnega obradka, krivih nog. Kozmetična kirurgija je v zadnjih letih tako napredovala, da odpravijo zdravniki take hibe brez bolečin. Taka popravila na človeškem telesu zacelijo po večini v er.em tednu, ne da bi ostali kakršnikoli sledovi. Med zdravniki najdemo danes mnogo spretnih in tenkočutnih strokovnjakov, ki uspešno in razmeroma ceneno vrše kozmetične operacije. Zlasti pa so iznajdljivi moderni zdravniki kozmetiki. Tem dandanes silno dobro gre, saj zaslužijo ogromen de- Konji imajo gumijaste podkve. Konjeniška brigada amsterdamske policije se je delj časa vežbala v izredno zanimivem poizkusu. Konji omenjena 1-ri-gade so namreč dobili na svojih kopitih gumijaste podkve, kar na* bi povzročilo, da se konji ne spodrsavajo na asfaltu, kar je bilo na primer pri železnih podkvah običajno. Ti poizkusi z gumijastimi podkvami so se prav dobro obnssli in je uvedba teh podkev odvisna še samo od ?ege; da-li se bodo te gumijaste pod- : kve izkazale tudi na snegu. Lepa tolažba. Kupovalec (hiše): Hiša mi ugaja in če nekoliko popustite, jo kupim. Samo to mi ne ugaja, da stoji tik te umazane tovarne. Prodajalec: O, to naj vas nič r:e moti. Tovarna je smodišnica in bo itak prej ali slej zletela v zrak Darujte za spomenik Viteškega fcralte Alel«-sandra I. Zedin teila v Mariboru1 Stanovanle LEPO SOBO in kuhinjo takoj oddam z odkupom pohištva za Din 4600. Naslov v upravi »Večernlka« 5654 Prodam NOVA, moderna SPALNICA in kuhinja naprodaj. Pleskarstvo Vojska, Dravska ul. 10. 5653 N IVE A CREME V hladnih zimskih dneh uporabljajte NIVEA-KREMO proti škodljivim učinkom vremena. Zaradi eucerita, ki ga vsebuje, je vaša koža po NIVEA-KREMI gladka, sveža in odporna. Razno 15-LETNO oddam dobrim moč. Naslov v černika«. DEKLICO ljudem v po-upravi »Ve-5649 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej. voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7 4265 MORSKE RIBE V četrtek in petek velika izbira v »Grajski kleti« 5655 HALO! HALO! Ali že veste, da se dobijo danes in v soboto najboljše jeterne in krvave klobase pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici. 5651 Sobo odda OPREMLJENO SOBO lepo, s posebnim vhodom, oddani takoj stalnemu nameščencu. Stritarjeva ul. 5-1. 5624 Službo dobi PRODAJALKO papirne stroke iščemo za bo* žično sezijo. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 565" KUHARICO za vse, 25—35 let staro, zanesljivo, z letnimi izpričevali' sprejmem. Ponudbe *’otl »Stalna služba« na upravo. 5647 SLUŽKINJA za vsa gospodinjska dela, ima veselje do kuhe in i® zmožna krpanja perila, dob1 takoj službo. Oglasiti se P°' poldne od 4_____6. ure. Naslcjl v upravi »Včernika«. 565- Sveže NIVEA-KREMA v Skatljah in tubah Din 3.50. 6_12.— in Din 25. SOBA se odda takoj v podnajem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str.. stanovanje *tev. 'J 5512 SOBO S HRANO oddam. Vrbauova ulica 2*s. pritličje, desno. 5648 dnevno v trgovini J OS. SKS Glavni trg (rotovž). ^6^1 Kupujte svoje OG’ trebščine pri naiih inserentih1 Otroški topiči iry- od Din A naprti „ TRPINOV BAZAR Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.