No, 223 sjiinri A.MCRICAH IN »M»WT FOR€l6N IN LANGUAOC ONLY Sfftttanal and Intematianal Circul*Uen CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1959 *LOV€Ni*N MOftNINO N€WSPAP€H wma STEV. LVin.—VOL. LVHL Nemška socialistična stranka na novi poti Novi grobovi Mary Vidmar Po daljšem bolehanju je pre-Nemška socialistična stranka miniula Mary Vidmar, roj Prise je odrekla marksističnim jate1, s 15105 Hale Aye- Blla j« idejam in se odločila za vdova- Soprog Joseph^ je umrl podporo svobodnemu gos- leta 1030- Tukai zapušča sinove ^«..»1^1. h ni- daljšal poslovno pot. It* prometnih predpisov. I Tovariši so takoj zavohali, da gospodarski strokovnjak ne bo sedel v Laosu samo pa svojem ^OtOWAVI v najboljšem hotelu v estu, toda namestnik guver-erja je povabil Mikojana k se-01 v goste. »e zgodi nesreča, vam ne vzorec zanjo, imajo vladne ie znanstvene in tehnične sile stranke najtežje življenje. Ni- ln delale po enotnem načrtu, koli ne vedo, po kateri politični Konferenca se je začela tod poti jo bo ubral njihov politični začetkom tedna. Udeležuje se gospodar Jo okoli 150 parlamentarcev iz V takih težavah se nahajajo vseh NATO držav z izjemo Luk-trenutno tudi francoski “degaul- semburga. listi.” Zbralo se je skoraj 2,000 ------c ‘ zastopnikov stranke na svoj pr- Newyorške unije bi rade vi kongres, da določijo političen ofgani^rale volivke program za vsaj bližnjo bodočnost. Debatirajo lahko veliko,1 BUFFALO, N. Y. — Vodstvo toda skleniti bodo mogli samo AFL-CIO je imelo konferenco v ! dogodek James Hofa, ki mu nadzorniki očitajo vrsto prestopkov unij-skih pravil, je dejal, da unija pač sprejema odločitev Vrhovnega sodišča, da pa bo vsak korak ‘nadzornikov” pretresla, ali je v skladu s pravili in ustavo ali ne. V slučaju, če bo mnenja, da ni, se bo obrnila na sodišče. Načelnik nadzornikov Martin F. O’Donoghue so se včeraj stali, da pospešijo priprave za nastop proti Hoffi pred sodiščem. Cilj tega nastopa je, spraviti Hoffo, ki je v splošni javnosti na slabem glasu zaradi ugotovitev senatnega pododbora, ki je preiskoval poslovanje Unije transportnega delavstva, z vodstva unije. Nadzorniki hočejo Hoffo obdolžiti, da se ni držal ukaza sodišča in očistil vodstva unije. Drugi važen očitek je, da naj bi Hoffa uporabil $400,000 Detroit t _ ______ Local 299 za nakup nekih ne- narodno obrambo predvidenih P°Mne ob treh. premičnin v Floridi. j več izdatkov kot lansko leto. To Faranom Mrrije Vnebovzete— Nova preiskava na vidiku ! bi bilo vse v redu, ako ne bi bila 1 V cerkvi Marije Vnebovzete Med tem ko se pripravljajo vključena letos v narodno o- bo slovesna črna sv. maša za nadzorniki na nastop proti Hof- hrambo tudi vojaška pomoč tu- pok. škofa G. Rožmana v soft pred sodiščem, je napovedal jini, ki je bila preje v pristojno- boto ob 7:30. načelnik senatnega pododbora sti tajništva za zunanje zadeve, j Farani Marije Vnebovzete bo-McClellan, da bo ta skoro začel Generali in admirali sicer radi do molili in čuli ob krsti pok. znova preiskavo poslovanja U- vidijo, da bodo oni odločali o vo- škofa G. Rožmana nocoj od 8. nije transportnih delavcev. [jaški pomoči tujini, toda ne gre zvečer do polnoči. Župnik č. g. Javna zasliševanja pred od- jim v glavo, zakaj bi radi tega M. Jager prosi, naj pride v so-borom niso predvidena, ker bo morali biti prikrajšani proraču- boto k maši in nocoj k Sv. Lov-ta dejansko s koncem januarja ni štirih posameznih vojnih rencu molit za pok škofa kdo" prihodnjega leta stoj ati. čunskega predloga pod streho še pred 4. decembrom, ko bo šel na pot v tujino. Glavna postavka ! proračuna je naravno narodna obramba. Zato je poklical za včeraj poseben sestanek med tajništvom za narodno obrambo in Pentagonom z naročilom, naj. izgladijo medsebojne prepire. I Odredil je že preje, da mora biti soboto zarsdi P°Sreba Pok' C' novi proračun uravnovešen, kar Rožmana ne bo imela pouka, ta pomeni, da ne more biti tudi za se bo viad na Zahvalni dan po- nehaj takega, kar bo generalu Buffalo in se pogovarjalo o agi-všeč, drugače se bodo blamirali taciji Pri prihodnjih volitvah v pred francosko javnostjo. newyorški državi. Dognali so Najtrši oreh zanje je seveda Pri tem ponovno, da matere, vprašanje Alžirije. General je žene, hčere, prijateljice ne ubo-v tem problemu šel veliko dalj gaj° moških ne samo doma, am-kot najbolj pogumni pristaši P3^ tudi na voliščih. Zato so stranke. Opozicija proti gene- izbrali posebno žensko komisijo ralovemu načrtu 0 Alžiriji je za pripravo agitacije med voliv- tudi v njegovi stranki velika. Ako ne bi imel De Gaulle v Franciji take veljave, bi se stranka v tem vprašanju najbrže razcepila najmanj na dvoje, kot so se vse ostale stranke. Zaenkrat bodo pa notranji spor v stranki zakrpali. Za kako dolgo, tega ne bodo vedeli niti ude-'; leženci kongresa. kami. Vodila jo bo Mrs. Doto, ki je menda z velikim uspehom pridobivala v Delaware volivke za unijske kandidate. Eisenhower za sestanek voditeljev industrije in delavstva Savdski kralj Ibn Savd praznoval petletnico vladanja RIYADH, Savdska Arab. — Samo po sebi to gotovo ni noben svetovnega pomena, vendar je bil iz dveh razlogov zanimiv za tuje časnikarje, ki so smeli prvikrat prisostvovati takim slavnoistim v Savdski A-rabski. Ugotovili so, da je kralj praznoval svoj jubilej na ta način, da je dal ta dan poročiti štiri svoje sinove in svojega nečaka, torej za vsako leto vladanja po enega ženina. O nevestah ni bilo niti govora; jih ni bilo na prenehal ob- enot, armade, brodovja, letalstva le more. in marinov. | Nocoj se začne tridnevnica v Predsednik je včeraj govoril čast Ms.teri božji ob priliki po-o teh štvarih z zastopniki Pen- svetitve narodnega svetišča in tagona in ravnateljstva za pro- stolnice v Washingtonu, D C. račun, v četrtek pa hoče spravi- Vse tri dni se pobožnost v cer-ti vojaški proračun pred svet za kvi začne ob 7:30. Nocoj bo v angleščini, narodno obrambo. Propagando za zobno pasto hočejo nadzirali ostala dva dneva v slovenščini. Lilija— Predsednik Lilije prosi vse članstvo, naj gre nocoj molit h WASHINGTON, D. C. — Zdi krsti pok. škofa G. Rožmana v se, da bodo zadnji škandali na'cerkev sv. Lovrenca. televiziji imeli zanjo ravno take posledice kot letošnjo spo-jinlad škandali v delavskih uni-[jah za unijsko gibanje; kritiko j vseh in vsega na celi črti. Ameriška zveza za zobno nego Molitev— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri zv. ob 6:45 v Želetov pogreb, zavod na. E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Vidmar, Poizvedovalni količek prerok pravi: Žgajnar, ki je pred leti bival na poklicnem poslu, ampak tudi Vremensh kot osebni zastopnik Hammarsk-| joelda, da opazuje tam politične 1 dogodke in državljansko vojno. Zato so pri Hammar.skjoeldu BaF Port Arthur, Ont., ostro protestirali proti nalogi, ki Kanada, naj sporoči g.. Lovren-J jo je dobil Finec. Ni jim pa to cu Babnik, 88 Union St. E. Wa-ničesar pomagalo, kajti delo ZN terloo, Ont., Canada.. V nujni ' osobju odreja generalni tajnik zadevi ga išče žena njegovega =no, malo topleje. Najviš- ZN in ne tovariši z Moskvo na pokojnega brata Antona v Ju- WASHINGTON, D. C. — Delavski voditelj Meany je ponovno predložil Eisenhowerju, naj ! skliče sestanek voditeljev delav-Kdor bi kaj vedel o Ivanu J stya in industrije, da se preprečijo novi veliki štrajki tekom prihodnjega leta. se je spravila na propagando,1 v petek pa k njenemu pogrebu. ki jo vodijo posamezne kompa-nije za njihove zobne paste, j Zveza trdi, da propaganda na- jo slovesne pojedine zareš, i „b 7:30 v Metov p^reb^zavod pravi, da ne trpijo na mih no- ^ere paste res omejujejo propa- ^ ^ spregled. Dalje so časnikarji bili prijetno presenečeni, ko so jim povedali, da Arabci jemlje- Zadnje slovo— Članice Collinwood Hive No. T.M. Tperatura 28, najnižja 18. čelu. ' goslaviji- Sedaj je predsednik vnet za to idejo, poleti še ni bil. Po njegovem nalogu pripravlja sedaj administracija sklicanje take konference, verjetno za čas po Novem letu. ne trpijo na njih nobenih slavnostnih govorov. Kralj je dalje dal sporočiti časnikarjem, da vsako slovesnost lahko zapustijo, kadar hočejo, in da se bo tudi sam držal iste navade. Ha je na jubileju vladalo pravo orijentalsko razkošje, ki ga niti ameriška bogatija ne pozna, se razume samo po sebi. ------o—----- — V Združenih državah živi okoli 15 milijonov preko 65 let starih oseb. danje zob. Oglasila se je tudi federalna zdravstvena služba in trdi, da bi lažnjiva propaganda utegnila imeti za posledico, da se bo- na E. 152 St., da se poslove od pok. Mary "Vidmar. Isti vzrok? V Ottawi, Ont., je odšel Ed- do ljudje manj brigali za nego mund Killeen na policijo, da bi svojih zob. (dosegel izpustitev svoje žene, Federalni komisiji o trgovini hi je bila prijeta zaradi neza-potem takem ni preostalo dru- komte prodaje alkoholnih pi-gega, kot da uvede obširno pre- jač. Policija ga je zaprla češ, da iskavo o propagandi; ob enem je pijan. je napovedala, da bo tako pro- j Končno ga je rešila iz ječe pagando na televiziji neusmi- žena, ko se je srečno rešila iz ijeno zatrla. ječe. XUERISKA DOMOVINA', NOVEMBER 18, 1059 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 223 Wed., Nov. 18, 1959 Drugo dejanje spora v jeklarski industriji Jeklarski delavci se polagoma vračajo na delo, ubogajo razsodbo našega najvišjega federalnega sodišča. Spor v jeklarski industriji s tem še ni končan, prešel je samo v drugo dejanje; delavci bodo delali najmanj 80 delovnih dni, med tem se bo unija pogajala z jeklarnami. Pri tem se spor v tej industriji lahko razvija v različnih smereh. Najprvo ni izključeno, da se bo unija pobotala z jeklarnami. A mezdah samih je sporazum v glavnem že dosežen, ne bi bilo težko doseči kompromis v podrobnostih. Ni pa nobenega znamenja, da bi se stališči unije in jeklarn približali sporazumu v dveh ostalih spornih točkah: draginj-ski klavzuli in delovnem redu. V teh vprašanjih sta oba nasprotnika nepopustljiva in radi tega obstoji še zmeraj nevarnost, da bo štrajk obnovljen začetkom februarja. ‘Ako bi sodili po skušnji po preteklosti, ta nevarnost ni prevelika. Od 1. 1947 do danes je administracija izrabila Taft-Hart-leyev zakon samo 15-krat. V 11 slučajih so se unije in podjetniki pobotali tekom 80-dnevne dobe “iztreznitve.” V dveh slučajih je bil sporazum dosežen takoj po 80 dnevih, samo v dveh slučajih je bil štrajk obnovljen za dalj časa. Upajmo, da bo t& skušnja držala tudi v sedanjem mezdnem sporu v jeklarski industriji. Iz previdnosti se pa obe stranki pripravljata tudi na druge možnosti, ki odpirajo vrata do konca štrajka. Najprvo morajo jeklarne proti koncu 80-dnevne dobe sporočiti Eisenhowerju svoj končni predlog o novi mezdni pogodbi. Federalna administracija da potem predlog na tajno glasovanje vsem jeklarskim delavcem. Javnost misli, da bodo delavci ubogali unijsko vodstvo in glasovali proti vsakemu predlogu, ki bi okrnil delavske pravice v gornjih dveh spornih vprašanjih. V resnici je pa lahka drugače. V jeklarski uniji ni bilo zmeraj stoodstotne solidarnosti. Tudi tam obstojata manjšina in večina. Večino vodi sedanji voditelj unije McDonald, manjšino pa Rarick; manjšina je dobila pri zadnjih volitvah unijskega vodstva okoli 220,-000 glasov, do polovične večine ji torej' ne manjka preveč. Manjšina je dosedaj lojalno podpirala McDonalda. Ali ga bo pa tudi začetkom prihodnjega leta? Pri glasovanju o predlogu jeklarn lahko zmaga ali propade. Ako propade z velikim številom glasov, bo to za McDonalda opomin, da ne sme loka prenapenjati. Tretja pot, ki jo pozna Taft-HartHeyev zakon, je pravica predsednika Eisenhowerja, da predlaga Kongresu, kaj je treba ukreniti, da pride do mezdne pogodbe. Predsednik napravi lahko več predlogov. Lahko predlaga zase pooblastilo, da začne znova z 80-dnevno dobo “iztreznitve,” lahko predlaga nov posredovalen postopek, ki naj bi po njem imela posredovalna komisija ne samo pravico, da ugotovi dejansko stanje, ampak da da tudi svoje mnenje s priporočilom, kako naj se štrajk konča. Kongres ni vezan na predsednikove predloge, lahko sklene tudi čisto nekaj drugega, kar bi bistveno omejilo svobodna mezdna pogajanja in obenem tudi svobodo jeklarn v določanju prodajnih cen. Ker nihče ne ve, kaj bo predlagal predsednik in kaj vse lahko sklene Kongres v volivnem letu, je razumljivo, da se radi tega razburjajo že danes tako unija kot jeklarne. Bistvo nevarnosti tiči v tem, da bi priporočilo posredovalne komisije, — ako bi namreč Kongraes dal tako pooblastilo predsedniku — pomenilo obvezno arbitražo med unijo in jeklarnami. Obvezne arbifraže se pa jeklarne bojijo. Vedo iz skušnje, da to zanje ne pomeni ničesar dobrega. Obvezne arbitraže iz Rooseveltove in Trumanove dobe so vse bolj vpoštevale stališče delavskih unij kot podjetnikov. Zato je tudi besedilo Taft-Hartleyevega zakona sestavljeno tako, da administraciji ne da pravice do prisilne arbiliraže v mezdnih sporih. Za obvezno arbitražo ni tudi sam predsednik Eeisenhower. Sprijaznil bi se z njo samo v slučaju, da delavstvo s tajnim glasovanjem odkloni predlog jeklarn in da posredovalna komisija izdela ponovno sveže poročilo o sporu in pove javno svoje mnenje, kako ga je treba spraviti s sveta. Razumljivo je torej, da sta oba nasprotnika postala nervozna. Nihče od obeh ne želi ponovnega štrajka. Na to struno brenka federalna administracija, ki preko tajnika za delo opozarja obe stranki, da jima Kongres lahko pripravi velika presenečenja. Na to struno je začela brenkati tudi naša javnost, ki opozarja na muhavost našega Kongresa v volivnih letih. Unija se radi tega boji, da bi Kongres lahko izglasoval nekaj, kar bi ji bilo v škodo. Na to možnost jo opozarja glasovanje o zadnjem unijskem zakonu. Jeklarne se pa bojijo, da bi Kongres vtegnil potegniti na celi črti z delavci. Niso še pozabile, da so pri lanskih volitvah zmagali demo-kratje ravno radi tega, ker So-republikanci po nepotrebnem spravili v volivni boj “pravico do dela” in je v tem oziru večina volivcev potegnila z delavci. Jeklarne so radi tega začele delati že sedaj veliko propagando po našem časopisju o pravilnosti svojega stahsča. Časopisi se že razpisujejo na dolgo in široko, koliko škode je štrajk že povzročil našemu gospodarstvu, koliko delavcev je pognal v brezdelje, kako se čuti povsod popuščanje sedanje konjunkture itd. Hočejo prepričati javnost, da je vse to zakrivila trmoglavost vodstva jeklarske' unije. Zdihujejo, koliko bo zgubil federalni proračun na davkih in kako bo radi tega zabredel v primanjkljaj. Unije, ne samo jeklarska, ampak vse skupaj, udrihajo po industrijskih voditeljih in jim očitajo samopašnost in brezobziren pohlep po vedno večjih dobičkih. To pa je šele začetek, vsak dan nam bo prinesel nove trditve ene in druge strani. Skratka: prihodnji tedni nas bodo hpoteli prepričati, da je vseh naših vsakdanjih težav kriv samo in edinole štrajk v jeklarski industriji. Kot je že pri nas navada, bo vse skupaj pretirano in zato ne bo doseglo pričakovanega vpliva na povprečnega Amerikanca. Pozabil pa ne bo na vse to, ko bo šel prihodnjo jesen na volišče. pravne in rodovitne njive za lietu, La Salle in tamkajšnji o-|gal, da bo proslava vsestransko komunistične nakane. količi, kjer je v mladih letih upela. V Rusiji vlada komunizem že’nekaj časa delal v premogoko-nad 40 let, drugod nekoliko! pih. Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Penna. — Letos slepo zaklet z se mi zdi, da se čas z neko po- zaobljubami. sebno hitrostjo porniče in umika v večnost. Zdi se mi, da je bilo še včeraj, ko je nas pred pol letom poljubila pomlad, pa je že vsega konec, pomladi in zdaj je tu že skoro tudi konec jeseni. Naši hribi in ride, ki jih je pomlad odela v zelenje in cvetje raznega drevja in rastlinstva, že postajajo plešasti in bolj in bolj goli. Slana je porjavila na drevju listje, sape in vetrovi so ga pa odpihali in odnesli ter naredili prostor za novo obnovitev, ki pride prihodnjo pomlad. Tako prihajajo in vsemi mogočimi Njihov prvi apo- stol Marks jim je že dal svoj evangelij v njegovem znanem manifestu, kjer pravi: “. . . da komunisti se morejo poslužiti v borbah za dosego oblasti vseh sredstev, tudi nasilja, samo da uspejo ...” Tega nauka so se komunisti doslej vsepovsod držali in so ga tudi izvajali in ga še izvajajo. Pred 25 leti je sam tedanji sovjetski komisar, v katerega oblasti je bila tedaj komunistična tajna policija “čeka”, ki je “čl stila” vse, kar ni bilo komunističnega, kakor kake termite in stenice. Ko ga je nekdo opozo- odhajajo letne sezone druga za ril, da je lagal, ko jim je ob- drugo — bogve koliko tisočletij že. Tudi z našim življenjem je tako. Prihajamo, smo en čas tu in že odhajamo ... In tako je več ali manj na vseh potih in poljih življenja. Čim manjši se nam zdi, da postaja svet, ker ga tehnični napredek v občevanjih, kot prevozom in drugim litreje objema bolj in bolj, imamo vsi več in več,, vseh raznih aroblemov, več, kakor pa kdajkoli poprej. Razdalje zdaj ne pomenijo več dosti. Vse, kar se dogaja po svetu, je nam v par urah znano. Obveščevalne služ-ae so danes vse nekaj drugega, rakor nekoč. Ves svet postaja ena sama dolga in okrogla vas. Zato tudi gospodarska in politična vprašanja niso več tista kot nekoč, da bi v vsaki vasi po svoje živeli, ne oziraje se na druge, jim je to prav ali ne. Danes je že in postaja vse svetovno in hitro vse drug od drugega kopiramo, kar je dobrega, a največkrat pa dosti in več slabega. Drugo za drugim prihaja in odhaja. In tega je toliko, da pisani tok dogodkov in problemov j g tako pisan in raznoter, da ob zanimanju za iste pozabljamo na čas, ki poteka mimo nas naprej in naprej v večnost. Ko smo sredi poletja pospravili seno in poželi žito, je naš podpredsednik Nixon šel v Rusijo, kjer je otvoril ameriško razstavo. Po Rusiji je potoval in je malo za šalo, tu in tam pa malo za res se prerekal s komunističnim “papežem” Hrušče- Ijubljal preje prostost in svobodo, je ta odgovoril to-le, kar je bilo pred 25 leti dobesedno objavljeno v angleškem tisku: “As long as there are idiots to take our signature and promises seriously, and to put their trust in it, we can promise everything that is being asked, and as much as one likes, if only we can get something tangible in exchange Ne morem verjeti, da Hrušče-ve obljube, kar se tiče razorožitve in drugega ne temeljijo tudi na temeljih prav te zgoraj navedene lisičje komunistične “možatosti” in “poštenosti”. Ti moji sklepi temeljijo na domnevi, da drugače biti ne more, kakor to kažejo neka napovedujoča znamenja na obzorju svetovnih problemov. In kdor pozna ljudska razpoloženja le nekoliko, se ne more takih zaključkov ubraniti. Kakšna so ljudska razpoloženja? Taka, da jih mora neko zanimanje neprestano imeti na vajetih in jih držati in imeti v neki pozornosti na ono, za kar že tako zanimanje traja. Ako tega ni, tedaj ljudsko razpoloženje in javna mnenja krenejo in se obrnejo na druga: pota. Diktatorji uspevajo le, dokler so za javnost zanimivi in dokler s kako spretnostjo slepijo javnost, da jim z neko zaver j e-nostjo sledijo. Ko postanejo nezanimivi, tedaj je konec vpliva takih diktatorjev. Marksov komunizem bazira na najbolj grobem diktatorstvu. vim. Potem je Hruščev prišel,Kjer koli se je še uveljavil, je sem. Prirejali so mu vsakovrst- tekla kn in surova sila, kjer ne sprejeme, mu prirejali za- koli je uspel, ga je postavila z kuske, kosila, večerje in še mar-1 največj0 brutalnostjo in z ne-sikaj drugega. Stavljali so mu'človeškim divjanjem na tron. raznotera vprašanja o tem in Od tam naprej se vzdrži samo onem. A Hruščev, kot nekak dresiran komunistični politični lisjak, je odgovarjal, kakor znajo po svojih notah odgovarjati taki zviti komunistični lisjaki. Tudi ta politični cirkus je za nami. Ali smo se od manj. A ker je mir z zunanjim svetom, se narodi pod komunističnimi diktaturami nekako vsak v sam sebi prebuja. Češ, desetletja so minula, dane obljube se nikjer ne izpolnijo, mora biti nekaj narobe s tem našim komunističnim “paradižem”. In to premišljevanje ljudstva, če je tudi tiho, čutijo komunistični diktatorji. Zato prirejajo in uprizarjajo nove nastope na svojih odrih. Pridigajo in prihajajo na plan za “mir”, a vse to so le trenotne poteze, da motijo javna mnenja in da držijo one, ki so pod njihovo peto pri nekem zanimanju, češ, saj delajo za nas. Vse to za to, da se ohranjajo na tronih oblasti, ker drugače bi jih morda ljudska nejevolja vrgla tja, kamor spadajo. Tako vidimo zadnje čase v novih vlogah Hruščeva, balkan-ca Tita, kitajskega diktatorja Mao Tsetunga in razne njihove oprode. To varanje in slepomišljenje zna iti še precej časa, kakor gre. Kajti, komunisti znajo spreminjati svoje taktike in načine kakor malokdo. Če jim kaže, gredo tudi z roženvenci v rokah v procesije, da mislijo oni, ki jih gledajo, da so največji tercijali pod soncem. A jutri, ko se čutijo varne, pa obratujejo z giljotino in gauga-mi in z vsemi mogočimi tero-rizmi, ki si jih more izmisliti peklenska hudobnost. Taka je morala komunizma! In kdor to le nekoliko pozna, ali more komunistom kaj zaupati in verjeti? SLEPA KURA NAJDE ZRNO ...” — tako pravi pregovor. Taka “kura” se mi zdi, da sem bil jaz te dni, ko sem šel kropit mojega znanca v pogrebno kapelo na Butler street. Ko sem opravil svoje pri tem poslednjem obisku znanca, malo posedim v kapeli in kramljam z nekaterimi znanci, ki so tudi prišli po zadnje slovo znanega pokojnika. Tako mine nekaj časa, kar se odpro vrata in kdo vstopi? Začudil sem se in še enkrat dobro pogledal, ali je res, kar vidim? Starega znanca Urbana vidim, da stopa h krsti, tam po-Idekne in moli. Ko je opravil molitev, vstane, se obrne in gleda kam bi sedel. “Kar sem , kar sem,” velim Urbanu. Ko me zagleda, dvigne svojo težko in zastavno roko v pozdrav in hiti k meni. “Halo Miha! Kako se 6e kaj imaš in kako še kaj dihaš, ti aelokranjska korenina?” me pozdravi Urban. Ni mi treba povedati, da so vsi navzoči v kapeli ozrli jaroti nama, kakor da sva dva v?5*ta državnika. Urban se vsede poleg mene in začneva se pogovarjati o nekda^ njih in sedanjih časih. Videl ga nisem nad dve leti in sem “Potem si se pa dobro zabaval.” “Ni se mi godilo ravno slabo,” veli Urban. “Pa zakaj svojega potovanja ne opišeš v A.D.?” “Kaj bi priobčili, misliš?” “Seveda bi, če boš lepo zanimivo opisal.” “No, če misliš, da bi, bom pa skušal nekaj napisati za enkrat, ali dvakrat. Kdaj bi bilo pa primerno in bi bil pravi čas za: to?” “Vedhb, vsak čas, samo napiši in pdšlji v uredništvo,” mu svetujem. Urban mi je obljubil, da bo to storil v prihodnjih par dneh. Zato ga priporočam uredništvu “A.D.”, naj prejme njegove dopise. Jaz sem že itak utrujen, naj pa Urban s par dopisi iz naše slavne “Panslovanije” dela “pokoro”. Torej prihodnji dopisi iz naše Penne bodo izpod njegovega, peresa. Upam, da jih bo napisal zanimivo. S čitatelji “A.D.” vred bom čakal Urbanovih dopisov tudi jaz in pri tem iskreno pozdravljam vse! Stari Majk. -------o------- Slovenski društveni dom v Euclidu je eden od prvih, ki vedno podpira vse naše narodno, socialno in kulturno življe-(nje. Slovenske kulturne skupi-|ne so imele in še imajo največ- “Užitkarji” na čikaškem odru mislil, da so ga stara leta že dobila pod svojo komando in da ga ne puste več kam daleč v svet. Pa sem se motil. Urban je še kar dobro pri sebi. Ko sva si na hitro povedala drug drugemu novice, ki se tičejo naji- nih ožjih krogov, sva krenila k s tem, da drži zanimanje onih,'drugim zadevam_ pobaral sem ki jih ima pod peto z lažmi, va-|ga zaka;j se ni- ^ ne oglasi v ranjem in nasiljem. “Ameriški Domovini”, da bi Odtod, neprestano spreminja-[nam povedal, kako mu §e gre, nje komunističnih taktik m po-|kako mu bije.srce in kako mu stopanj. Na enih krajih koljejo dibaj0 piju£a . . . . °PazoviJ;an vladajo z nasiljem, na dru-1 «BoIj p0Časi; počasi _ a že nja tega cirkusa kaj naučili, albgem koncu nekje drugje pridi- gret» Se odrege Urban gaj0 0 “miru”, kakor kaki “ne-j ‘‘gj, saj si še korenjak, kakor jbeški anglejni miru’, drugje zo- zgiedagj» Jaz zase vem, da komuni- pet drugače. Pridigajo o “so-j “Kako zglodam, to ni vse — stom težko kaj verjamem. Pre- žit ju” in o “soobstoju”. Ampak, kako se počutim, to šteje!» od. več dolgo jih opazujem. Po- ali je soobstoj in sožitje s hu- vrne Urban znam nekaj njihovo filozofijo,. dičem mogoč? Previdni to pre-j Nato pa mi začne praviti da njihova dosedanja ravnanja, po- mišljujejo. Neprevidni in osli, je letošnje poletje precej poto- četja in njihove cilje, katerim in teh ni malo, pm sledijo na val po Ameriki_ obiskal je vaui v U1 ^ svu,a je vsak pravoveren komunist led ..........Med zadnjimi sotpri-_.znance y Detroitu> Chicagu, Jo- pa tudi klub Ljubljana bo p bo vse to res kaj pomagalo, bo nam povedal čas. Chicago, 111. — Še enkrat vas moramo Slovenci v Chicagu in okolici opozoriti na igro “Užitkarji” katero je napisal pred desetletji Alojiz Remec in bo uprizorjena pod vodstvom Lige. Snov je vzeta iz nekanjega življenja na kmetih. Slovenska zemlja je majhna in že od nekdaj je bila vsaka ped zemlje skrbno obdelana. Le grunt je lahko preživel s svojimi pridelki družino čez leto, bajtar je moral iskati zaslu žek tudi drugod. Grunt se ni smel nikdar deliti. Za starši ga je prevzel sin, ki je ostale brate in sestre izplačal. Ti so morali iti večkrat po svetu, ker doma ni bilo zanje kruha. Na gruntu so cenili le ljudi, ki so pridno in trdo delali. Zato so smatrali stare betežne ljudi samo kot breme. Stari so zato neradi izročali posestva mladim, neradi so šli na užitek. V družinah, kjer so mladi poznali hvaležnost in ljubezen do staršev, so živeli v miru; kjer pa teh lastnosti niso poznali, tam je vladalo gorje in sovraštvo. Naši znani igralci v Chicagu vam bodo v “Užitkarjih” prikazali usodo dveh starih ljudi, ki sta bila popolnoma izročena mladim na milost. Iskala sta pravico pri svetni gosposki, pa je nista našla. Gotovo vas vse to zanima! Pri igri bomo spoznali, da nekoč marsikaj ni bilo prav urejeno. Lažje bomo spoznali, zakaj so prišli novi časi in nove ureditve. Ker zelo radi obujamo spomine na dom, zato bomo prišli gledat igro “Užitkarji.” Ta nas bo za 2 uri prenesla iz Amerike v domovino. Pridite 21. nov. ob 7:30 zvečer v veliko dvorano pri sv. Štefanu v Chicagu. Z obislkom dajmo priznanje našim kulturnim delavcem, ki ga tako zaslužijo. A. G. -------o------ Še k 40-letnici Slovenskega društvenega doma v Euclidu Cleveland, O. — V nedeljo, 22. novembra, bo Slovenski društveni dom proslavil 40-letnico svojega kulturnega dela. Priprave za to pomembno proslavo so v polnem teku. Direk-torij in ostali odbor, ki ima v rokah to nalogo, se je vrgel z vso vnemo na delo. Tudi Gos- jo prednost, prostori doma so našim kulturnim ustanovam vedno na razpolago za dramske in pevske prireditve. Naši narodni domovi so bili v prvi vrsti postavljeni za gojitev slovenške besede, drame in pesmi, toda časi so se toliko spremenili, da bi Slovenski narodni domovi že pred leti propadli, če bi bili odvisni samo od takih domačih prireditev. Zato je prav in na mestu, da jih z našo udeležbo vedno podpremo. Pridite torej v Slovenski društveni dom na Recher Avenue, med vesele rojake, praznovat 40-letnico doma. Za dva dolarja boste dobili izvrstno večerjo, servirano v takozvanem “družinskem stilu,” kar pomeni, da boste lahko jedli toliko, kolikor boste hoteli. Otroci v spremstvu staršev bodo dobili večerjo za polovično ceno. Serviralo se bo od 5. ure dalje. Vstopnic pri vratih ne bodo prodajali, zato si jih rezervirajte v predprodaji. Dobite jih lahko pri članih direktorija in pri vaših društvih. V dobi zadnjih štirideset let je pomrlo veliko naših pionirjev, aktivnih za Slovenski društveni dom, mnogo naših rojakov je že v letih, od ustanoviteljev je osem že živih, ki bodo predstavljeni občinstvu. To so trdne korenine našega narodnega in kulturnega dela, naj jih Bog ohrani zdrave še mnogo let. Mnogo naših nekdanjih aktivnih delavcev je v pokoju ali pa so bolehni in tako se vrste redčijo in težko jih je nadomestiti. To se očitno vidi pri vseh naših društvih in organizacijah, tako tudi pri naših narodnih domovih. Še enkrat vas vljudno vabimo, pridite 22. novembra na proslavo štiridesetletnice. Na svidenje! Z bratskim pozdravom vsem skupaj! Vinko Godina. -------o------ Treba je le malo dobre volje - pa bo uspeh Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva fare Marije Vne-bovzete in vse druge žene in dekleta so prošene, da spečejo kaj dobrega in darujejo za “puran-ski bazar” v petek zvečer od sedme do osme, v soboto prav tako, v nedeljo pa od treh pop-dalje. Ljudje imajo radi več vrst peciva in me jim prav lahko ustrežemo, če le vsaka nekaj žrtvuje-Ni dvoma, da bomo to storile, saj gre za cerkev in tudi župnik č. g. Jager nas prsoijo, naj p°' magamo. Zganimo se, storimo, kar moremo in enkrat nam plačilo za vse to ne bo izostalo! Mary Ižanec- Žene in dekleta! Cleveland, O. — V človeškem življenju se večkrat zgodi, da v duši vstanejo vprašanja, na katera ne vemo dgovora. človek ne ve odgovora, a drugim zadeve nerad zaupava. Nerešeno vprašanje teži dušo. Na slovenskih duhovnih vajah, ki se bodo začele ta teden v petek, 20. nov., zvečer v domu duhovnih vaj na Lakeshore bulvarju, boste pa vse mogle dobiti odgovore na vprašanja, ki vas teže, oziroma na katera si želit6 pojasnila. Vprašanja že sedaj lahko pripravite in jih napišete na listke, brez vašega imena, tako da nihče ne bo vedel, od koga je vprašanje — in jih potem m* duhovnih vajah oddaste preč. g-misijonarju Francu Sodji, ki do podinjski odsek se pridno pri- vodi, duhovne vaje 0n b(1 sku. pravlja, pevski zbor Slovan se JaI na vsako ašanje od ov„-vadi,v petju m gladi svoja grla,1 rjt- oma- (Dalje na 3. strani) SHERISKX DOHOVINX, mmmm KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ;ROMAN Priredil Kolenc Franc EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Borci so korakali mimo lož in ^ato po celem krogu ter so na vse strani pozdravljali množico, ki jim je divje ploskala in vzklikala. Potem so se v krogu razvrstili. Ob stenah so se postavili dečki z zastavicami, pred tyimi pa suličarji. Naposled je zavladala tišina. Zadonela je tromba in vrata nasproti lo3am so se odprla. V are-P° je pridrvel mogočen bik in sa je zagnal proti prvemu suli-varju. Ta ga je počakal. Ko pa Se mu je bik približal, je obrnil konja. Sulico je povesil in 1° podržal pred bika. Žival je drvela mimo konja, sulica pa Se ji je zasadila v stran. Ranjeni bik je grozno zamukal, se °krnil in se zagnal proti dru-§emu suličarju. Ta se ni mogel Pravočasno izogniti in bik se Hipoma je zadonela go)dba. Vse oči so se obrnile,Pr°ti vladni loži. V tej loži se je ravnokar pojavil visok mož srednje starosti, napol azijskega in napol indijskega tipa. Njegov o-braz je izdajal surovost in silno odločnost. Mož’ se je ozrl po množici. V bližini je zagledal nekega častnika. Namignil mu je. Častnik je bil v hipu pri njem. Lenora je nepremično strmela proti vladni loži. —Kdo sta ona gospoda v vladni loži — je vprašala. —'Ministra ne poznam — je odvrnil IRamon — častnik pa je polkovnik Roberto Luz. —Podnačelnik policije — je dodal očka. — Minister pa je Plutark Elias, ali kakor ga sedaj imenujejo: Plutark Carres s tako silo zakadil v konja, Svojčas je bil ubog revež, se- Ua se je ta zvrnil po tleh, gospodar pa se je zaletel v zid. ^ik se je za trenutek ustavil, 119to pa je še bolj divje napadel 113 tleh ležečega konja. daj pa je velik gospod. Tromba je spet zadonela, zavesa se je razgrnila in v areno je pridrvel drugi bik. Ril je j večji in močnejši od prvega. Še preden pa mu je v trebuh'Brez obotavljanja se je zagnal zasadil rogove, so gai pešci s'proti onemu suličarju, ki je že Phanimi rutami zvabili proč. jv prvem boju padel. Še preden Razdraženi bik se je glasno hro-!je ta okrenil konja, je bik za-Peč zagnal zdaj za eno in spet J sadil rogove živali v trebuh. 2a drugo ruto. Fantje so izvrst- Konj je padel in pokopal gospo-110 rešili svojo nalogo. Bika so |darja. Zdelo se je, da je i konju Pustili čisto k sebi, potem pa so i suličarju udarila zadnja ura. Puglo odskočili, tako da se je . Hipoma pa je pritekel pešec, je 'ival zaletela le v ruto ali v zgrabil bika za rep in je s tako 2id. j silo zasadil vanj zobe, da se je Ta igra je trajala kakih bik obrnil. Fant je zdirjal, bik Ruajset minut. Naposled se je pa 'za njim. Žival ga je dohitela 2delo, da je žival popolnoma in je ravno nastavila rogove, da 2tnučena. Sedaj je zadonela bi ga pognala v zrak, ko je sko-tromba in suličarji ter pešci so čil pred njo drugi pešec in mu 2apustili areno. Nastopili so je na oči vrgel veliko ruto. Bik zastavondšle. Ko se je bik za- se je ustavil in je divje stresel kladil proti kateremu izmed z glavo, da bi se rešil nadležne P j ih, mu je ta zasadil v vrat za- | rute. Med tem sta pešca zbeža-stavo, ki jo je imel v rokah. la. Nato so prišli zastavonoše in nekaj minu tje, tičalo'V bi-'igra se je nadaljevala kakor v k°vem vratu vse polno pisanih 1 prvem slučaju. Bik je divjal in zastav. Nesrečna žival je hro- mukal, ko so se mu zastavice Puia in mukala od bolečin. Va- zasajale v vrat. Jiala se je po tleh, da bi se re- I Naposled je spet nastopil Pe-kiia zastav.. i pito. Z zastavo je v toliko raz- Znaki zmučenosti so bili ved- dražil bika, da se je ta divje Po bolj očiti. Sedaj je nasto- I zagnal proti njemu. V matador-pil Pepito. Z desnico je viso- jevi roki se je zabliskal nož, ki k° dvigal širok, dolg nož. Z rde- 1 ga je že v naslednjem trenutku *0 ruto je izzival bika na zad- j zasadil v bikov vrat. žival se P jo borbo. Ta se ni zmenil za je zriišjila in obležala na tleh. Ru Bil je popolnoma zmučen. Pepito se je odkril in s kapo kopito je skočil k njemu in mu na vse strani mahal v pozdrav, jo zadal zadnji bodljaj. j Gledalci so divje ploskali. Gledalci so zaploskali in kr- ■ (Dalje prihodnjič.) vuva igra se je končala. ■ ° __ slovensko kulturno društvo triglav — MILWAUKEE vprizori v nedeljo, 22. novembra, ob 3. uri pop. v DVORANI SV. JANEZA na 1028 S. 9th St. "DESETI BRAT" slovensko igro v petih dejanjih 'DESETI BRAT” (24pt Caps) po romanu Josipa Jurčiča REŽISER: LOJZE GALIČ OSEBE: klNJAMlN, graščak na Slemenicah.......ROZINA FRANC plANlQ^ njegova hčerka .......... IVANCHICH DOLORES . ^LčEK, njegov sin ................. KUNOVAR JANEZ OLEF, Benjaminov brat ........./..... KRALJ DIMITRIJ £VAS, učitelj .......................... ŠKOF FRANC R. VENCELJ, zdravnik ................. SIMČIČ MARTIN 'pARlčKA, njegova hčerka .............. KOTAR MARIJA T PIŠKAV, graščak na Polesku ............ GALIČ LOJZE , ARlJAN, njegov sin ................... RIFELJ JANEZ > ARTIN SPAK, deseti brat .............. KRALJ VLADO JJEžON, sodnik KOTAR RUDI J^RšČAK, gostilničar ................. STRMŠEK TONE JAVELJ, kmetski original .............. BAMBIČ IVAls ^ATEVŽEK, kmet .......................... KOTAR RUD {'EHARčEK, kmet KUNOVAR JOŽE URAžAR, kmet .......................... KOTAR JANEZ Pti A> kmet ............................. MEKE BOJAN 'ANCA, mlada kmetica ................. RIFELJ ZOFKA j. r Godi se v starem kraju na Dolenjskem. ASTOPI TUDI: Cerkveni moški pevski zbor, pevovodja MAJHENIČ ERNEST Slovenska mladinska plesna skupina, učiteljica STRMŠEK DARI. > Bo predstavi: Večerja in prosta zabava s plesom. Igra GAL ^NOv orkester. VSI PRIJATELJSKO VABLJENI! zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od iti. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAZIN, 18017 Hilier Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St, Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff R,d., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 ska Koroška, zlasti pa škofova čaja,” je rekel sv. oče, “in jih-podtalno pripravljajo na novo Zahvala msgr. J. Omanu in njegovi fari Prvo, kar velj,a ,