Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2000 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ 6005690,5 25. MAJ/VELIKI TRAVEN 2000 GLASILO MESTNE OBČINE PTUJ LETO VI • ŠTEVILKA 5 Pogled z igrišča za golf - v zadnjem času najpopularnejše turistične ponudbe na Ptuju - na PTUJSKI GRAD, fotografiral Aleš Fevžer, lastnik fotografije GOLF INVEST, d.o.o., Ptuj AK~TUAtNO^INTERVJU~~Z-~ANGELOM~POtA~JNKOM DRZfiVNI PODSEKRETAR MINISTRSTVA ZA PROMET ANGEL POLAJNKO O PTUJSKI OBVOZNICI V »do občani Ptuja sposobni ponovno pretehtati celotno problematiko prometnih zadreg in zagat, med ponujenimi rešitvami izbrati takšno, ki bo za vse najmanj moteča, in to vsaj do srede letošnjega leta, je možno lokacijski načrt izdelati do konca leta ter z deli začeti jeseni prihodnje leto. Glede na predvideno investicijsko vrednost in težavnost gradnje je možno ptujsko obvoznico predati v promet konec leta 2003. Ptujčani, strnite svoje vrste in pridite takrat na otvoritev! " O Usklajevanje poteka magistralne ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož je že 10 let v nacionalnem programu. Ta smer je potrjena tudi v mednarodnem sporazumu med Slovenijo in EU iz leta 1992. Krajša dela, odsek od Slovenske Bistrice do bližine Pragerskega in ormoška obvoznica sta že obnovljena oz. izgrajena. Upravni postopki so stekli za traso med Ormožem in Markovci. Zakaj na Ptuju še ni stekel lokacijski postopek za tisti del trase, ki je dogovorjen? "Najprej je potrebno opisati lokacijski postopek, tako kot ga predvideva Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, ki je bil dopolnjen ravno na področju izdelave lokacijskih načrtov za ceste iz NACIONALNEGA PROGRAMA IZGRADNjE AVTOCEST, med katerimi je tudi cesta Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. Postopek se začenja pri proučevanju variant. Potem ko je izbrana najugodnejša varianta, se začne izdelava idejnega projekta in drugih strokovnih podlag, ki so osnova za izdelavo lokacijskega načrta. Morda še to, lokacijski načrt je dokument, s katerim investitor dokazuje popolno usklajenost z ostalimi uporabniki prostora. To zveni nekoliko učeno, zato se lahko po domače reče, da nihče na trasi ceste ali ob njej nima nič proti, če se cesta po predloženem lokacijskem načrtu zgradi. Tukaj pa niso mišljeni posamezniki, prebivalci ali lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na trasi. Interese teh zastopa občina s svojim občinskim svetom, ki v imenu občanov da soglasje k lokacijskemu načrtu in tako potrdi traso. Morda sem v uvodu malo skrenil od zastavljenega vprašanja, vendar se mi zdijo ta pojasnila potrebna, saj morajo bralci vsaj v osnovi zvedeti, kako zahteven posel je umeščanje trase ceste v prostor in na koliko stvari je potrebno biti pozoren. No, sedaj pa k odgovoru. V bistvu poteka lokacijski postopek tudi na odseku ceste med Elajdino in Markovci, torej tudi na območju Ptuja, vendar je potrebno povedati, da je pri proučevanju variant prišlo do zapletov tako na Ptuju kot na Elajdini. Zapleti so tako veliki, da trenutno ni videti skorajšnjega izhoda iz nastale situacije. Naj na kratko pojasnim, kaj vse se je v zadnjem času dogajalo pri iskanju najugodnejše trase med Elajdino in Markovci. Projektanti so med nizom variant, ki so potekale tako po desni kot po levi obali Ptujskega jezera in severno preko Hajdine, prav tako pa tudi južno, kot najugodnejšo traso predlagali varianto, ki bi potekala po trasi že obstoječe ceste Kidričevo-Hajdina, preko znanega križišča na Hajdini, nato po Mariborski cesti, na področju Brega bi trasa zavila proti jugu ob Zagrebško cesto, prečkala železniško progo, se za Cestnim podjetjem Ptuj približala obali jezera ter ji sledila do Šturmovca, nato prečkala Dravo in se pod Novo vasjo pred Markovci vključila v traso ceste, ki poteka po južni strani dovodnega kanala do Formina in naprej proti Ormožu. K tej trasi je bilo potrebno dodati še nov most preko Drave na Ptuju, ki pa bi ga zgradil Ptuj sam. To bi bil mestni most, lociran severneje od mostu za pešce. »ts/lorda •horčan ia*^0 .. „ kot Mar'borC t>' jaz ko ... gemici in 'eJ napake ^ ferite se sedai P"'01 svetu)«"'dta9' , vàm naivec „ Res"° ^sprei"9« slatin * art*oio9>l_ Skupina arheologov za avtoceste Slovenije (SAAS) ni pristala na nobeno od ponujenih variant. Ponudili smo izkopavanja in zaščito izkopanin na kraju samem, premostitev nahajališč z lahkimi nasipi, ki ne bi poškodovali arheoloških najdišč. Predlagali pa so tudi premostitev najobčutljivejših območij. Hkrati so potekali pogovori z ministrom za kulturo, s predstavniki občine in tudi z ministroma, odgovornima za promet in okolje. Rezultat tega vsaj pol leta trajajočega usklajevanja je bil ničen. Popolna prepoved prečkanja arheoloških nahajališč na področju Hajdine in Mariborske ceste na Ptuju je načrtovalcem narekovala preverjanje drugih tras, ki so bile prej opuščene kot manj primerne. Kljub temu da trasa ni bila ocenjena kot najugodnejša, je bil javno predstavljen potek trase od Markovcev preko Spuhlje in Budine, z novim mostom preko Ptujskega jezera v višini Puhove ulice in s podaljškom na desnem bregu do Zagrebške ceste ter nadaljevanjem mimo cerkve sv. Roka do Hajdine. Na zelo dobro obiskanem zboru mestne četrti jezero, je bila trasa enoglasno odklonjena, občani pa so predlagali potek ceste med Markovci in Zagrebško cesto po trasi preko Šturmovca južno ob jezeru in mostom v podaljšku Puhove ulice. rekek daliuin» in enotno sP^";vnasproMU jrinaša in ki ne Ko so projektanti začeli pridobivati soglasja za tako določeno traso, pa soglasja Ministrstva za kulturo ni bilo možno pridobiti, kljub dodatnim proučevanjem in prepričevanjem. Takšno varianto so projektanti proučili in jo predlagali na seji Mestnega sveta MO Ptuj, na kateri so bili še predstavniki sosednjih zainteresiranih občin. Svet se je s takšnim potekom trase ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož strinjal, še posebej zato, ker je varianta kot obvezen element vsebovala tudi novi most preko Drave v podaljšku Puhove ulice. Naslednja stopnica te mukotrpne poti pa je bil ponovno izredno dobro obiskan zbor krajanov mestne četrti Breg. Kljub vsem utemeljitvam in razlagam so krajani Brega ostali neomajni in so prepovedali kakršno koli razmišljanje o vodenju te ceste preko območja mestne četrti Breg. S tako jasno in enoglasno, po mojem mnenju pa skrajno nepremišljeno izglasovano prepovedjo vodenja trase ceste, so Ptuju in Ptujčanom onemogočili reševanje prometnih problemov in za daljši čas preprečili gradnjo novega mostu preko Drave. " O Čez dravski most na Ptuju, ki je edini med Mariborom in Ormožem, pelje dnevno povprečno več kot 30.000 vozil, od tega 10 do 20% tovornjakov in težkih priklopnih vozil. Na desnem in levem bregu Drave nastajajo dnevno pločevinaste kolone, dolge tudi več kilometrov. Prometne razmere so iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Mestni svet MO Ptuj je že leta 1997 sprejel spremembe prostorskega ureditvenega plana za predviden potek ptujske obvoznice. Še danes ni zelene luči za začetek lokacijskih postopkov za traso od Markovcev do Zagrebške ceste. Zakaj še ni pripravljena dokončna študija trase od Zagrebške ceste do Hajdine? "Ko govorimo o lokaciji mostu preko Drave na Ptuju, je potrebno najprej vedeti, da lokacija, ki jo je predlagalo mesto in je bila vrisana v prostorske plane občine - to je t. i. severni most, ki je bil predviden severno od mostu za pešce in bi imel levo mostišče pod dominikanskim samostanom - iz arheoloških razlogov ni sprejemljiva in jo 5A45 odklanja. Druga lokacija, ki je sicer manj ustrezna, kljub temu pa omogoča razbremenjevanje mesta, je lokacija mostu v podaljšku Puhove ulice. Malo prej sem pojasnil, zakaj je tudi ta lokacija sporna. Odklanjajo jo občani mestne četrti Breg. (nadaljevanje na 12. strani) MISLI ODGOVORNE UREDNICE A fàanja sošolka, ki ' ima dva prikupna majhna otroka, mi je pripovedovala, da je po 12 letih dela v šiviljskem obratu po preteku porodniškega dopusta ostala brez zaposlitve zaradi preoblikovanja podjetja v manjše. Takrat so se začele tudi njene zdravstvene težave. Po tolikih letih prisilne drže za šivalnim strojem in dveh porodih je prej neopazna prirojena telesna pomanjkljivost postala njena nočna mora. Zaradi zdravstvenih težav, ki jih spremljajo pogosto neznosne bolečine, si niti ne upa iskati redne zaposlitve v svojem poklicu, ker ve, da ne bi dolgo zdržala. Poskušala je s priložnostnimi deli na črno, a tam je bilo le delo, plačila pa ne. Njen mož ima redno zaposlitev, a ko odplačajo najemnino za stanovanje, račune za elektriko, vodo, ogrevanje, nakupijo najnujnejše potrebščine, odplačajo še obrok za kredit, ki sta ga vzela za nakup rabljenega avtomobila, jim za životarjenje skozi mesec ostane nekaj tisoč tolarjev, včasih pa le prazna denarnica in prekoračen limit na bančnem računu. Zaprosila je za socialno denarno pomoč, ki ji je bila odobrena v višini 3.000 tolarjev mesečno, pozneje pa znižana na 1.000 tolarjev, kar je tako majhen znesek, da se ga sploh ne izplača pošiljati vsak mesec, ampak ga je dobivala za tri mesece skupaj. Zdaj še tega ne prejema več, ker možev mesečni dohodek v višini od 63.000 do 65.000 tolarjev neto presega merila, s katerimi merijo in določajo, kateri je tisti najnižji denarni znesek, ki posamezniku in njegovi družini še omogoča preživetje brez posredovanja sociale. To pomeni, da si morajo vsakokrat, ko mora na daljšo pot do bolnice, kjer se zdravi, izposoditi denar za bencin. To pomeni, da svoja vsega željna in radovedna otroka ne more peljati na lutkovne predstave in različne otroške živ-žave, ki so za otroke zastonj, spremljajoči odrasli pa morajo plačati vstopnino. Ne more jim kupiti igrač v poceni trgovinah, kjer je vse po 350 tolarjev ali celo samo po 199 tolarjev. Do teh poceni igrač je namreč potrebno najprej priti, kar pa stane, če ne stanuješ prav v sosednji ulici. Medtem sliši, da so nekateri polnoletni samski mladi brez zaposlitve in lastnih prihodkov upravičeni do višje denarne pomoči, pa čeprav živijo pri starših z rednimi mesečnimi dohodki, ki jih seveda vzdržujejo. Morda ji njene svetovalke ne verjamejo najbolj, da ima resne zdravstvene težave, ker je sorazmerno mlada in skrbi za urejen videz. Tudi njen zdravnik je dolgo menil, da je še premlada za odločilnejše medicinske posege. A njene bolečine so bile vseskozi prisotne in vedno hujše. Take, da jih ni zmogla več prenašati brez analgetikov. To je le ena izmed mnogih družin z majhnimi otroki, ki preživljajo podobne preizkušnje in živijo v naši soseščini. Ne zatiskajmo si oči in ne slepimo se, da jih ni v naši ulici. Le kako je mogoče, da so mlade družine, ki se znajdejo v stiski, tako prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti - kljub prizadevanjem za večjo rodnost Slovencev, kljub že desetletnemu izvajanju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvenim programom za težje zaposljive ter velikim finančnim sredstvom, namenjenim za te programe na zavodu za zaposlovanje? In kljub raznim projektom za socialno ogrožene družine ter posameznike v naši državi, o katerih se toliko govori in obstajajo kupi pisnega gradiva? Na drugi strani pa so denarne pomoči, subvencije, razni dodatki, ugodnosti ali olajšave dostopne ljudem, ki jim pravzaprav malo pomenijo in jim služijo le zato, da lahkotno živijo. Milena Turk, odgovorna urednica Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630 - 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, 708-209. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, e-mail:grafis@siol.net. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. ZDRAVSTVO, VRTEC, POVIŠRNJfl CEN TOPLE VODE IN ZEMELJSKEGA PLINfi mm /redni sklic mestnega sveta, ki je zasedal v ponedeljek, 1 7. aprila, je župan MO Ptuj Miroslav Luci, dr. med., predlagal obširen dnevni red - 16. točk s predlogom, naj C/\sé doda še 17. točka - "Mnenje k ceni proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namen daljinskega ogrevanja", kar je bilo soglasno sprejeto. Na zapisnik 15. redne seje sta imela manjši pripombi svetnika F. Štrucl in 5. Brglez. Z vključitvijo teh pripomb je bil zapisnik soglasno sprejet. POBUDE IN VPRAŠANJA Pri že utečeni 2. točki dnevnega reda so bili svetniki racionalnejši kot doslej, saj je trajala le tri četrt ure. Sklop vprašanj je postavil K. Rižner (LDS): Zakaj država potrebuje toliko (preveč) časa za namestitev cestnih znakov (križišča v Spuhlji, proti Brstju, prepoved za parkiranje kamionov...)? Zakaj še ni preplastitve dotrajanih delov cest, zlasti v Spuhlji? Ali je dovoljena vožnja po jezeru s skuterji? Glede vzdrževanja in preplastitve cest je odgovoril župan; sam opaža resnično različne kriterije, ki so morda tudi politični narave, ker so ceste npr. urejene v okolici Frama, v MO Ptuj pa je stanje ponekod kritično. Podžupana Milan Čuček in M. Mrgole sta pojasnila, da osnutek Pravilnika o režimu na jezeru še ni bil sprejet. Društvo Ranca pa si mora pridobivati nujen dohodek od spustov čolnov. V. Čušu (Zeleni) bo o obveščenosti in stanju pri pridobivanju nove lokacije za odlagališče pisno odgovoril župan. S. Brglez (SLS) je dal pobudo županu oz. občinski upravi, da v proračunu za leto 2001 pripravi predlog za potrebna sredstva za izdelavo programa obnovitve primarnega vodovodnega omrežja in zamenjavo dotrajanih salonitnih cevi. Občina mora imeti pripravljen projekt, da bo lahko pridobila državna sredstva, saj je investicija vredna za deset občinskih proračunov. M. Letonja (SNS) je želel, da Komunalno podjetje Ptuj predlaga poslovne letne načrte, in opomnil, da ni dobil odgovora na vprašanje s prejšnje seje. M. Strelec (SKD) je ponovila svojo pobudo s prejšnje seje, naj se popravijo bankine po polaganju plinovoda. M. Ferk (LDS) je tudi zahteval odgovor o Vespazijanovi ulici. Uvodoma so še spraševali in dajali pobude F Štrucl (Lista KS), A. Ostrman (Združena lista) in L. Majnik (LDS). ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA Osrednja tema 16. seje je bil osnutek "Delovanje osnovnega zdravstvenega varstva v MO Ptuj v letu 2000". V zelo obširnem gradivu ni bilo pisne obrazložitve predlagatelja in zato verjetno tudi ni bilo začetne razprave. Župan je predlagal le razpravo o predlaganih 5. sklepih, katerim je podžupan M. Mrgole dodal še šestega - sklep Odbora za družbene dejavnosti, da je potrebno povečati sodelovanje med Zdravstvenim domom Ptuj, koncesionarji in splošno bolnišnico Ptuj. V razpravi so v glavnem potrjevali predloge sklepov: osnovno varstvo se bo investicijsko in organizacijsko koncentriralo na Potrčevi 19a, MO Ptuj v letu 2000 ne bo podeljevala koncesij oz. tako dolgo, dokler ne bo sprejeta strategija v državi in občini, da se razširi Svet javne zdravstvene službe s strokovnjaki iz določenih področij zdravstvene dejavnosti, da zdravstveni dom pripravi plan razreševanja presežnih delavcev in da si bo MO Ptuj prizadevala doseči dogovor s soustanoviteljicami javnega zavoda ZD Ptuj, da bi sama izvajala ustanoviteljske pravice. Svetniki so ugotovili, da v predlaganih sklepih še ni zajeto reševanje nekaterih problemov v delovanju ZD Ptuj, ki so navedeni v delovnem gradivu (str. 5): - namenska poraba finančnih sredstev - nagrajevanje delavcev in direktorja - obveščenost delavcev - nesoglasja med zdravniki in ostalimi delavci - sodelovanje med koncesionarji in vodstvom ZD - beg zdravnikov iz ZD v zasebništvo in - vlaganje v izobraževanje. S. Brglez in M. Strelec sta predlagala, da o tej problematiki na seji spregovori direktor ZD Henrik Žlebnik. A. Ostrman je uvodoma podčrtala, da na Ptuju ni bilo kontrolirano izdajanje koncesij in da nikjer niso šli tako daleč kot na Ptuju. Trditev svetnice je odločno zanikal župan, saj so ponekod v Sloveniji celo ukinjali zdravstvene domove, za kar jim je danes žal (npr. Piran). Vsemu pa je kriva nedorečena zakonodaja. Direktor ZD je na kratko, vendar nepopolno odgovoril na problematične točke, češ da je o tem obširno že razpravljal na odboru za družbene dejavnosti. Podprla ga je tudi predstavnica sindikata ZD Anka Moro, zlasti o pomirjenem stanju med delavci, ker ne bo nadaljnjega podeljevanja koncesij. Zopet pa se vnaša nemir med ljudi, da grozi ZD stečaj in podobno. Obširno in večkrat je razpravljal svetnik, zdravnik R. Brglez, zlasti o vzrokih bežanja zdravnikov v zasebništvo: zaslužek zdravnikov je tam večji, saj nagrajevanje v ZD ni urejeno. V zobozdravstvu ni jasno, kdo je dežuren. Ni jasno tudi, zakaj so preselili protituberkulozni dispanzer ... Razpravljali so še F Štrucl, S. Brglez, L. Strelec, M. Čuček, M. Kerin, M. Letonja in drugi. Svetnik I. Vrhovšek (DS) je menil, naj se razpravlja o točki dnevnega reda, ne pa o strategiji zdravstva. Zato je predlagal glasovanje o osnutku. Osnutek je bil soglasno sprejet (26 glasov za od 26 prisotnih). OBRAVNAVA IN SPREJEM NEKATERIH PRAVILNIKOV Pri sprejemanju predloga Pravilnika o pogojih in načinu kreditiranja ...(objavljen v prejšnjem Uradnem vestniku, št. 2) je svetniška skupina SKD dala amandma, da se med namene kreditiranja vključijo tudi skladiščni prostori za tekoči in trdi hlevski gnoj (3. čl.). Z amandmajem se je strinjal tudi župan. Po krajši razpravi je bil amandma sprejet, nato pa tudi odlok. Za bralce Ptujčana bo zanimivo, da je bila enaka dopolnitev sprejeta v prvi fazi osnutka, vendar občinska uprava predloga ni upoštevala, češ da takšno zakonsko določilo velja le za območja, ki so vodovarstvena, to pa je v občini Hajdina!? V obravnavi osnutka sprememb Pravilnika o plačah funkionarjev MO Ptuj so razpravljali M. Letonja, M. Čuček, L. Majnik in odbor za splošne zadeve. V spremembi je predlagano, da bi predsedniki svetov mestnih in primestnih četrti prejemali sejnine v enaki višini kot predsedniki delovnih teles ter nekateri popravki o nagrajevanju članov nadzornega odbora. Razprava osnutka Pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči je bila zaradi številnih nejasnosti podaljšana, tudi zato, ker nima zakonske osnove, v proračunu pa so predvidena le minimalna sredstva v Centru za socialno delo Ptuj. Mestni svet je dal soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta jZ Zdravstveni dom Ptuj. Sprememba je na področju nudenja nujne medicinske pomoči. Oblikujeta se dve službi: Služba za nujno medicinsko pomoč in Služba za sanitetne prevoze. V prvo bo vključenih deset za to usposobljenih zdravnikov, ki bodo izvajali to službo od 6. do 20. ure. SPREJEM NEKATERIH SKLEPOV JZ VRTEC IN MNENJE ZA DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PTUJ Na dnevnem redu je bil paket štirih predlogov in soglasij za jZ Vrtec Ptuj. Vsi sklepi so objavljeni v Uradnem vestniku, št. 2/ april 2000. Svetnice in svetnike je ogrel le predlog sklepa o novih cenah v vrtcu, ki so začele veljati 1. maja, kajti predlog ni bil dovolj natančno obrazložen in premalo prepričljivo argumentiran. Po dodatnih informacijah oddelka za družbene dejavnosti je bilo ugotovljeno, da so nekatere storitve drage, nekatere pa celo med višjimi v Sloveniji, zlasti za prvo starostno skupino. Razpravljali so M. Majnik, M. Čuček, I. Vidovič, S. Brglez, E. Hojker, L. Vidovič in drugi. Nekateri so celo predlagali, da se predlog zavrne, vendar tega niso izglasovali (5 za, 12 proti od 27 navzočih). Predlog sklepa, ki ga je obravnavala tudi občinska Komisija za preučitev zahtevkov in oblikovanja stališč, je bil po daljši razpravi sprejet (17 glasov za, 5 proti izmed 27 navzočih svetnikov). CIZ Petovio Vivat je pripravil začasno in nedokončno poročilo o kurentovanju 2000. Mestni svet je poročilo soglasno preimenoval v informacijo. Svet je soglasno dal pozitivno mnenje za imenovanje direktorja Centra za socialno delo Ptuj dosedanjemu direktorju in svetniku mag. Miranu Kerinu, univ. dipl. psihologu. Uredništvo Ptujčana se pridružuje čestitkam. V zadnji točki so bile predstavljene še pisne informacije in obrazložitve, zlasti za priprave na 11. razstavo Dobrote slovenskih kmetij 2000, urejanje lastniških razmerij o nepremičninah med Splošno bolnišnico Ptuj, jZZD Ptuj, MO Ptuj in Ministrstvom za zdravstvo RS. Podpisana bo listina o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, kar bi moralo biti urejeno že pred leti in usklajeno z zakonodajo. Problematika je zapletena, zato lahko občani dobijo podrobnejše informacije v MO Ptuj, na oddelku za splošne zadeve pri pravni službi. Mediji o tem javnost različno obveščajo, na tem prostoru pa ni možno obširneje poročati. 16. seja je bila po sedmih urah zaključena. Svetnice in svetniki so dobili tudi povabilo direktorja VINARSTVA Slovenske gorice Haloze Andreja Sajka za ogled modernizirane predstavitve haloškega in slovenje-goriškega vinogradništva ter vinarstva. To je bila tudi priložnost, da je direktor nakazal nadaljnji program razvoja kleti v turistično ponudbo mesta Ptuja z upanjem, da bo imel v politiki mestnega sveta potrebno podporo. S. B. MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RffZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ, IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE PTCIJ, ZLATE PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ IN PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ I. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje: O imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov; O zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. II. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. III. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. IV. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe. V. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 26. junija 2000. VI. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj BRfiLCI POZOR Ne prezrite priloženega uradnega vestnika, v katerem so med uradnimi akti objavljena tudi za vas pomembna obvestila: SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ l/ NAJEM V MO PTUJ, KRITERIJI ZA REGRESIRANO LETOVANJE OTROK IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN V MATERADI PRI POREČU, OBVESTILO O EKOHUMANITARNI AKCIJI »TEKSTIL - USNjE 2000« IN NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA V MO PTUJ. UREDNIŠTVO V ponedeljek, 22. maja, je bila že 17. seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je bilo 7 6. točk, med njimi tudi predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o plačah funkcionarjev MO Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter občinskih organov, osnutek pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom (nadaljevanje obravnave), osnutek odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predlog sklepa o pristopu MO Ptuj k ustanovitvi konzorcija občin SV Slovenije in ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov ter predlog mnenj MO Ptuj o kandidatih za direktorja Šolskega centra Ptuj in ravnatelje petih srednjih šol na Ptuju. O poteku te seje bomo obširneje poročali v naslednji številki Ptujčana. UREDNIŠTVO ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV Pobudi in vprašanje Rajka Fajta: 1. Ureditev prehoda za pešce v naselju Podvinci Odgovor: Pobudo smo lani poslali na Direkcijo RS za ceste, kjer so nam odgovorili, da bodo urejali prehode na našem območju v skladu z njihovim večletnim programom in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. 2. Ureditev prehoda za pešce na Mariborski cesti pri h. št. 23 - Caissa. Odgovor: Ureditev tega prehoda je predvidena v letošnjem programu Direkcije RS za ceste. 3. Kaj je z ureditvijo ležečih hitrostnih ovir na cestiščih v bližini osnovnih šol, Mestne občine Ptuj in v bližini Šolskega centra Ptuj? Odgovor: Minister, pristojen za promet, še ni izdal normativov za ležeče hitrostne ovire in jih ni možno postavljati. Tečejo dogovori s SVP RS, da bi pomagali pri čim hitrejšem reševanju tega problema. *■ * * Pobuda Ervina Hojkera: Realizira naj se sklep o namestitvi ležečih hitrostnih ovir. Ne more se strinjati s pojasnilom pristojnih, da za njihovo namestitev ni zakonske osnove. Pojasnilo strokovnjaka pa je, da je mesto oz. občina odgovorna za namestitev vseh ovir na cestah, ki so v okviru njihovih pristojnosti; občina pa ne more delati oz. postavljati talnih ovir tam, kjer je cesta državna. Odgovor: Postavljanje ovir, ki niso zakonsko dorečene, pomeni ob nezgodah ter poškodbah tudi odgovornost in sankcije za tistega, ki je ovire postavil. *■ * & Pobuda Franca Štrucla: Parkirišče na zadružnem trgu na Bregu naj se po odstranitvi karnevalskega šotora vzpostavi v prvotno stanje. Odgovor: Parkirišče je po zagotovilu KP Ptuj vzpostavljeno v prvotno stanje. # * Pobuda Lidije Majnik: Pristojni iz oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje naj si ogledajo ulico na Orešju, to je od h. št. 140 navzgor proti glavni cesti, kjer se po obvestilih krajanov cesta pogreza, nastale so poškodbe na kanalih in tudi menda na kanalizaciji. Če je poškodovana kanalizacija, naj se oceni nastala škoda oziroma če bi se lahko v okviru investicijskega vzdrževanja uredila preplastitev te ceste s sofinanciranjem krajanov. Odgovor: Cesto smo pregledali. Komunalnemu podjetju Ptuj je bil naročen pregled kanalizacije s kamero. Na osnovi tega bomo lahko ocenili škodo. Pripravili bomo tudi popis in oceno preplastitve ceste ter potreben delež sofinanciranja občanov. * * * Pobuda Vladimirja Čuša: Na šolski poti se del grajskega obzidja kruši oz. delno ruši, zato naj se preveri in po potrebi obzidje sanira. Odgovor: Pobudo uresničujemo. * * * Pobuda Milana Križeta: Kdo in kdaj bo saniral pot ob potoku Grajena, ki jo je SCT pri izgradnji gimnazije poškodoval in uničil? Odgovor: Izvajalca smo pisno obvestili, da je brez naše vednosti uporabil omenjeno pešpot in jo mora po zaključku gradnje vzpostaviti v prvotno stanje na lastne stroške. * * 0 Pobudi svetniške skupine SDS: 1. Ureditev oz. namestitev znakov (cestne table), ki bi označevali najprimernejše poti do ptujske bolnišnice in gradu. Označbe bi namestili na vseh vpadnicah v Ptuj. S primerno nameščenimi in označenimi tablami bi predvsem tujcem in turistom prihranili kar nekaj slabe volje, hkrati pa preprečili, da avtobus, namenjen na grad, zaide v težko prehodno Dravsko, Cankarjevo in Prešernovo ulico. Odgovor: Pobudo za namestitev označevalnih tabel na vpadnicah za ptujsko bolnišnico že izvajamo, kakor tudi za pokopališče. Za avtobuse je že na začetku Dravske ulice tabla, ki jim prepoveduje vožnjo po zgoraj omenjenih ulicah. 2. Namestitev dodatnih svetlobnih označb na "čelnih" robovih cestnega otoka na Osojnikovi cesti pri gradbišču nove policijske postaje. Sedaj so svetlobne označbe (mačja očesa) nameščena na robovih otoka. Dodatne označbe bi voznike prej opozorile na oviro oziroma otok na cestišču. Odgovor: Svetlobna in talna označba otoka je v skladu z veljavnimi predpisi glede na kategorijo ceste, dovoljeno hitrost in razsvetljavo. Herbert Glavič NEUGLEDNO 70 LET PTUJSKE TRŽNICE MODERNI POSEGI V IZGLED TRADICIONALNE TRŽNICE tki ureditve današnje podobe 'tržnice na Ptuju segajo v leto 1929, » je takratni župan Mestne uprave v Ptuju prosil vseučeliščnega profesorja tehnične fakultete v Ljubljani gospoda josipa Plečnika za preureditev prostora, kjer je prej stala "Mala kasarna". Ker je profesor odgovoril, da je prezaposlen, je bil nato izbran arhitekt gospod Treo iz Ljubljane. Na eni sliki je podoba trga in tržnice iz leta 1935, nn drugi pa današnja podoba. iviiKiusiceva uncu s irzmcu, u munogruuje PTUj IN OKOLICA NA RAZGLEDNICAH 1891-1945 O vseh problemih na tržnici in okrog nje ne bom zgubljal besed, saj je bilo o tem že veliko napisanega. Verjetno pa ste opazili razliko med slikama. Seveda, bolj polna je tista, ki prikazuje današnjo podobo. Ali lahko na njej na hitro najdete okroglo hiško - paviljon na robu trga? Težko, saj je ograjen s pločevinasto steno in pokrit z zelo vpadljivim plastičnim nadstreškom, pod katerim se prodaja "vedno sveže" sadje. Ko boste šli naslednjič mimo, vas pri tem nikakor ne sme motiti kakšen poznan vonj iz posod za smeti, ki so za paviljonom, in vse, kar okrog njih v nje sodi. Še posebej ob toplih poletnih dneh vas bo kaj požgečkalo v nosu. Pa nisem želel opozoriti na smeti, temveč na paviljon, ki naj bi bil kot okras celostne podobe tržnice, ki je bila zasnovana že pred 70 leti. Moderna spaka, kot je danes, ki se s svojo vsiljivostjo kot vaba ponuja mimoidočim kupcem, prav gotovo ni okras tržnici. Če spremljam zgodovino del na paviljonu in prerokujem bodočnost, bo v kratkem obzidan, pa čeprav Mestna občina Ptuj ni izdala Današnja podoba tržnice, foto: Aleš Šprah soglasja k posegom na tem objektu. Turist, ki obiskuje stara mesta in njegove znamenitosti, si prav gotovo ogleda tudi mesto, kjer se zbira največ ljudi. To je ponavadi glavni trg in tržnica. Najverjetneje mu ta kotiček v našem mestu ne bo ostal v lepem spominu. Duh in navdih iz Balkana pa le ostaja. Aleš Šprah PtrBs/pevIkB sfštrmmk m m<§ BskSmBw^B j STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SDS %♦ P IZ ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV PTUJ Z'òódjdemokratska mladina Ptuja je 15. /''—yjfprila 2000 organizirala čistilno akcijo ' levega nabrežja reke Drave od Rance do naselja Vičava, s katero je počastila 22. april - dan zemlje. Akciji so se pridružili tudi številni prostovoljci, med njimi tudi potapljači Brodarskega društva Ranca Potapljačem je s pomočjo Prevozništva Petek uspelo, da so iz reke dvignili konstrukcijo opažnih odrov, ki je ostala na dnu reke od gradnje mostu za pešce. Konstrukcijo so razžagali in odpeljali, krivca pa bo potrebno še poiskati in mu izstaviti račun. Sicer pa smo v času čistilne akcije zbrali kar za 20 kubi kov najrazličnejših odpadkov, med njimi so bili tudi kadavri svinj, ki jih je prevzel ptujski veterinarski zavod. Socialdemokratska mladina je dala svoj prispevek k ohranitvi čistega okolja. Prispevajte k temu tudi vi! Boštjan Kolarič, podpredsednik Mestnega odbora SDS Ptuj //^mednarodnem dnevu zemlje so člani 1 /( Mladega foruma ZLSD iz Ptuja, v__hajdine in Kidričevega izvedli čistilno akcijo levega brega ptujskega jezera. Okoli 50 mladih je prav na dan zemlje, 22. aprila pobiralo smeti, od plastenk in vrečk do poginulih živali in naplavljenega drevja. Poleg same akcije čiščenja so želeli opozoriti na zavedanje, da je zemlja ena sama, da je naša skupna skrb in torej ni vseeno, kako ravnamo z njo. Ptujsko jezero bi lahko bilo zgleden primer sožitja človeka z naravo, ta trenutek pa je le ogromno plavajoče smetišče, ki nas vsak dan bolj ogroža. Zato imajo člani MF ZLSD Ptuj namen akcijo nadaljevati s pogovori na lokalni ravni in z Dravskimi elektrarnami, da bi skupaj skrbeli za ptujsko jezero. Pri tem pa računajo tudi na zavedanje, da vsak posameznik lahko s svojim odnosom do okolja prispeva k njegovi ohranitvi. V 00 ZLSD Ptuj potekajo priprave na praznovanje dneva stranke, ki bo 2 8. ma ja kot kulturna prireditev v kongresni dvorani Cankarjevega doma. Dan pred tem pa bo množičen spust po Muri kot športno zabavna prireditev, ko bodo na koncu podeljena tudi priznanja posameznim zaslužnim članom in skupinam. V stranki nemoteno potekajo priprave na volitve, ne glede na to kdaj bodo in po kakšnem volilnem sistemu bomo volili. Seveda se v ZLSD še vedno zavzemamo za proporcionalni volilni sistem, ker menimo, da je bolj demokratičen, saj daje tudi malim skupinam možnosti, da participirajo pri oblasti. Posebno skrb namenjamo nagovarjanju žensk k politični dejavnosti in kandidiranju, saj ne moremo pričakovati ugodnih sprememb v razvoju, če ne bodo pri odločanju in prevzemanju odgovornosti in iskanju rešitev sodelovale tudi ženske, ki predstavljajo dobro polovico prebivalstva v Sloveniji. Problemi in dileme ob odprtih vprašanjih skladnega razvoja so naši skupni, so moški in ženski, torej jih tudi rešujmo skupaj. Anka Ostrman Ptuja LETOS PRAZNUJEMO 30. OBLETNICO DNEVA ZEMLJE Tradicionalna akcija Zelenih Ptuja - delitev humusa - uničujejo rodovitno prst naše Zemlje, onesnažujejo podtalnico ... Glavni namen akcije je predstaviti ljudem drugi, našemu okolju mnogo bolj prijazen način gnojenja zemlje. Akcija se je dodobra zasidrala med občanke in občane, saj se je že pred samim začetkom zbrala več deset glava množica. V slabi uri smo Ptujčanom in Ptujčankam razdelili 4,5 tone humusa. Razdelili smo tudi okrog tisoč poučnih letakov in zloženk o uporabi in pridobivanju naravnega humusa in pomembnosti ohranjanja naravnega ravnovesja na Zemlji. Letos praznujemo 30. obletnico ob Dnevu Zemlje, najbolj V petek, 21. aprila, pred blagovnico Mercator na Ptuju, foto: KOSI di Ptuja smo v petek, 21. aprila, /pred blagovnico Mercator na Ptuju /vedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa. S to akcijo želimo Zeleni Ptuja opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov itd., ki iz leta v leto vedno bolj zastrupljajo in postopoma množičnega in najučinkovitejšega okoljskega dogodka v zgodovini. Prvo akcijo sta leta 1970 organizirala Američana Gaylord Nelson in Denis Hayes, v njej pa je sodelovalo dvajset milijonov ljudi po vsem svetu. Leta 1990 se je 200 milijonov ljudi pridružilo "prvemu globalnemu praznovanju dneva Zemlje". Ob letošnji 30-letnici pa se je po ocenah v mrežo povezalo 500 milijonov ljudi na vseh celinah. Organizirane skupine prebivalcev, vladne agencije, šole in druge institucije so pripravile različne dejavnosti, dogodke in kampanje z namenom promocije zdravega okolja in trajnostnega razvoja ter z množično mobilizacijo ljudi usmerile pozornost k ekološkim vprašanjem. Na povabilo "Earth Day Natwork", neprofitne organizacije, ki koordinira dogodke, posvečene dnevu Zemlje po vsem svetu, so se pobudi za vzpostavitev globalnega praznovanja dneva Zemlje pridružili tudi Zeleni Ptuja in Raziskovalno društvo Zlatovranka ter posamezne občanke in občani Mestne občine Ptuj. Ksenija Majerhofer V SKRBI ZA ODLAGALIŠČE ODPADKOV BREZ NEGATIVNIM VPLIVOV NA OKOLICO vrri/ fsodel novinarski konferenci, ki je bila v mestni hiši sredi maja, so predstavniki Skupne očinske uprave, Mestne občine Ptuj, Občine Duplek, Čistega mesta Ptuj in nekateri sodelujoči strokovnjaki kronološko predstavili dosedanje dejavnosti za novo lokacijo centra za ravnanje z odpadki v MO Ptuj in zaplete, ki ob tem nastajajo. Eden izmed glavnih razlogov zanjo je bil tudi namen, da bi javno odgovorili na mnoge očitke krajanov iz Krčevine pri Vurbergu (premajhna javnost dela oz. premajhna obveščenost, pretiravanje nekaterih o velikosti odlagališča, povečanje prometa skozi mesto, avtorica študije ne pozna lokacije na Krčevini na Vurbergu, kakovostni izviri pitne vode na tem območju, povabljeni se niso odzvali na vabila krajanov iz Krčevine na Vurbergu) ter poudarili zahtevno in mukotrpno pot iskanja nove lokacije, ki je potrebna, da bi dobili vsa potrebna soglasja in bi bila izbrana res tista lokacija, s katero bi najmanj posegli v okolje, kjer bivajo ljudje. Izmed štirih možnih lokacij odlagališč v naši občini, ki so jih prostorsko in tehnično preučevali, v Globoki grabi, Krčevini, Spuhlji (nekdanja gramozna jama) in janežovcih, je najmanj sporna lokacija v Krčevini pri Vurbergu, kar je potrdil eden največjih slovenskih strokovnjakov doc. dr. Mitja Kaligarič, univ. dipl. biol. Na tem območju je gozd gozdarsko precej izrabljen in ni posebnosti v rastlinstvu. Dosedanje odlagališče v Brstju, v velikosti 110.000 kubičnih metrov, je v zaključni fazi in bo zapolnjeno leta 2001. Predvideno je bilo, da bo polno že v/ letu 1999, a z ločenim zbiranjem odpadkov nam je uspelo podaljšati možnost odlaganja v Brstju. Zgrajeno je bilo po evropskih predpisih, čeprav takrat v Sloveniji še niso bili uzakonjeni. Količina odpadkov se neprestano povečuje, danes dosegamo raven 350 kilogramov odpadkov na prebivalca mesečno. Z vedno večjim upoštevanjem ločenega zbiranja in predelavo uspemo še obvladovati takšno količino, je pojasnil Andrej Koter, direktor Čistega mesta Ptuj. Dosegamo 50 odstotkov ločenega zbiranja odpadkov, kar je visok delež in smo dobili ISO standard za kompostiranje odpadkov (lani smo dosegli 15.000 kubikov kompostiranih odpadkov, leto prej pa 17.000 kubikov). Če bi naše smeti odvažali drugam, predvideva, da bi štirinajstdnevni odvoz do 50 kilometrov daleč gospodinjstvo stal okrog 3.000 tolarjev, večje razdalje pa več kot 4.000 tolarjev. Če bi bila vključena še predelava odpadkov, bi bila cena še višja. Seveda je najprej potrebno sploh najti kraj, kjer bi pristali na odlaganje naših smeti. Ivan Ribič, župan Občine Duplek, je povedal, da so se leta 1996 v 15 občinah na Ptujskem in v njihovi občini odločili iskati skupno lokacijo za odlagališče in so zato ves čas podpirali raziskave. Novica, da je najmanj sporna prav lokacija na Krčevini pri Vurbergu, ki meji na njihovo občino, za njih ni bila razveseljiva. Po njegovem mnenju postaja v Sloveniji vedno bolj očitno, da sta država in Ministrstvo za okolje in prostor premalo naredila na področju odlagališč in lokalne skupnosti tako rekoč prepustilo samim sebi pri iskanju najprimernejših lokacij. Želi, da bi bili v našem primeru strokovnjaki tisti, ki bi imeli glavno besedo in rešili problematiko odlaganja komunalnih odpadkov. Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave, je uvodoma pojasnil, da bo potrebno lokacijo Krčevina pri Vurbergu, po tem ko je bila napravljena analiza in primerjalno vrednotene štirih lokacij, podrobneje preučiti iz različnih vidikov, zato poziva tamkajšnje občane, naj ne ovirajo nadaljnjih raziskav, ki bodo ali potrdile ali ovrgle ustreznost lokacije. Sam ceni njihovo skrb za svoj kraj, saj s tem pripomorejo in silijo investitorja k boljši izvedbi projekta ter čim večji skrbi za okolje. Zato so se tudi vedno pogovarjali s civilno iniciativo krajanov in jim predstavili študijo. Odločno pa zanika vse očitke, da se iz Skupne občinske uprave in MO Ptuj niso odzvali njihovim povabilom na ustanovne sestanke in protestni shod, kajti dobili niso nobenega vabila. Na očitek, da se bo zaradi prevoza odpadkov povečal promet skozi Ptuj, je poudaril, da se bo ta povečal le za en odstotek oziroma za 30 vozil dnevno v obe smeri. Očitek, da bodo onesnaženi viri pitne vode, je obrazložil, da je celotno odlagališče vodotesno, kar pomeni, da je prepust v vodo onemogočen. Urejeno bo sežiganje plinov, izločeni bodo biološki odpadki, torej bo to odlagališče ostankov odpadkov, ga je dopolnila Darinka Ignjatovič, ena izmed avtorjev študije, kateri je bilo očitano, da ne pozna kraja odlagališča. Na pripombo, da je bila javnost premalo obveščena, je podžupan Milan Čuček odgovoril, da so takoj, ko je bila študija izdelana, v občinskem glasilu Ptujčan objavili informacijo o lokaciji (v januarju letos). Nato je bil sklican zbor občanov v mestni četrti Grajena, potekali so sestanki z vsemi občani, ki živijo v pasu od 300 do 600 metrov okrog odlagališča (takih hiš je 12). Javnost dela je bila torej zagotovljena, a informacij je vedno premalo. Do občanov pa žal prehitro pridejo zavajajoče vesti. Ena izmed takih je o velikosti odlagališča. V javnosti se omenja 15, včasih tudi 18 hektarov zemljišča, potrebnega za odlagališče. Pojasnjeno je bilo, da je za obdobje 30 let potrebno zagotoviti le 10 hektarov prostora in nato še 3 hektare za reciklažni obrat. Pomembna je informacija, da se bo odlagališče gradilo fazno, kar pomeni, da je za prvih 10 let potrebno le 4,4 hektare prostora. V tej prvi fazi pa ne bo nobene hiše, ki bi stala v 300 metrskem pasu od odlagališča. Šele v drugi fazi, ki se bo začela izvajati čez deset let, bosta dve taki hiši. Za vsako fazo, ki bo trajala 10 let, bo potrebno zagotoviti od 2,5 do 4,5 hektarov zemljišča. Zapolnjeni deli se bodo pogozdovali. S tem se bodo vsi vplivi na okolico zmanjšali na najnižjo možno raven. Vzporedno se preiskujejo tudi možnosti sežiganja odpadkov v Kidričevem. Ta dva projekta se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta, saj bo kljub sežigalnici del ostankov nenevarnih odpadkov še vedno potrebno nekje odlagati. Stanje na področju zbiranja odpadkov v naši občini je zaskrbljujoče, zato predstojnik Skupne občinske uprave občane poziva in opominja, naj prispevajo k njegovemu reševanju in upoštevajo navodila za ločeno odlaganje odpadkov. Strokovnjaki in odgovorni za varno odlaganje naših smeti in za naše okolje - čeprav smo odgovorni vsi, ki ustvarjamo odpadke - se glede na večkrat poudarjene izjave krajanov, da se nameravajo boriti proti odlagališčem, tako na Vurbergu ali kjer koli drugje, sprašujejo: "Kje v Sloveniji pa je potem sploh mogoče, upoštevaje okoljske predpise, odlagati odpadke? In ali bomo zaradi širšega interesa vame odstranitve naših smeti, prisiljeni ukrepati tako, kot nam sicer dovoljuje zakonodaja - upoštevati le tiste, ki živijo v 300 metrskem pasu okrog odlagališča in so lahko stranke v upravnem postopku? Ali pa bo po nedavnih zapletih še mogoče vzpostaviti dialog s sedaj drugimi predstavniki krajanov, ki jih zastopajo enostransko in strokovno neosnovano? V primeru neuspeha na Vurbergu nas čaka divje odlaganje odpadkov, ki bo pogojeno s prekinitvijo rednega odvoza smeti ali pa z najmanj dvakrat višjo ceno za odvoz na drugi konec Slovenije. Divja odlagališča pa bodo isti naravi in istim ljudem prinesla veliko več nevšečnosti, ob katerih bo mogoče upravičeno in resno govoriti o vprašljivi kakovosti vode, zraka in tal. " Milena Turk Od leve proti desni: Andrej Koter, direktor Čistega mesta Ptuj, Vilko Pešec, direktor Ekolesa, Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave in Milan Čuček, podžupan MO Ptuj, foto: Martin Ozmec SOCIALA PODROČJE ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOST (nadaljevanje povzetka ugotovitev iz "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", obravnavane na seji mestnega sveta 31.1.2000) slitev ne prinaša le pomembnega vira razpoložljivih denarnih sredstev v družini, temveč 'hkrati omogoča osebno uveljavitev in vzdrževanje socialnih stikov. V nekaterih družinah niti dposiitev niti izobrazba nista več zagotovilo za dostojno življenjsko raven, zato želim v nadaljevanju ugotoviti, kje so zaposleni naši občani, kakšna je njihova izobrazbena struktura in kakšne so plače zaposlenih v primerjavi s povprečno slovensko plačo. Posledice prilagajanja tržnim sistemom razvitih evropskih držav so v naši občini občutne tudi na področju brezposelnosti, saj se je zaradi preoblikovanja ali stečajev številnih gospodarskih obratov veliko Ptujčanov soočilo z izgubo službe, mladi bolj ali manj izobraženi kadri pa po šolanju ob pomanjkanju novih delovnih mest ostajajo doma brez zaposlitve. Izpostavila bom gibanje brezposelnosti na območju Upravne enote Ptuj v zadnjem desetletju in izobrazbeno strukturo registriranih brezposelnih ospb. ZAPOSLENOST, IZOBRAZBENA STRUKTURA IN PLAČE ZAPOSLENIH V MESTNI OBČINI PTUJ Konec julija 1999 je bilo zaposlenih skoraj 50% vsega prebivalstva v občini. Večina občanov je bilo zaposlenih v podjetjih, družbah in drugih organizacijah, okoli 9% pa je bilo samostojnih podjetnikov in kmetov. Struktura zaposlenosti glede na dejavnost je pogojena z naravnimi dejavniki (geografski položaj, podnebne razmere, možnosti za kmetovanje itd.) in razvitostjo gospodarstva. Največ Ptujčanov je zaposlenih v predelovalni industriji, gradbeništvu, oskrbi z elektriko, plinom in vodo, sledijo zaposlitve v dejavnostih trgovine, prometa, gostinstva in turizma, finančnem posredništvu, poslovnih storitvah ter na področju zdravstva in socialnega varstva, izobraževanja ter v javni upravi. Najmanj zaposlenih je v kmetijstvu, s katerim si je ob koncu leta 1997 ustvarjalo dohodek le 5,7% vseh zaposlenih. Stopnja izobrazbe zaposlenih v Mestni občini Ptuj je slaba. Ob koncu leta 1997 je imelo končano Vil. ali Vlil. stopnjo izobrazbe komaj 6,4% zaposlenih, od tega so bili trije doktorji, 31 magistrov in 765 z visokošolsko izobrazbo, 7,6% jih je imelo končano VI. stopnjo izobrazbe, 25,9% srednjo stopnjo izobrazbe, 36,2% je bilo kvalificiranih in 23,9% nekvalificiranih delavcev. Slaba izobrazbena struktura se nedvomno odraža tudi v višini plač, zato je plačilo za opravljeno delo v naši občini nižje kot v drugih občinah. Po podatkih o višini bruto plač je ptujska občina med enajstimi mestnimi občinami na devetem mestu. Plače naših občanov so kar za tretjino nižje od plač v ljubljanski občini, v primerjavi s povprečno slovensko plačo pa zaostajajo za 8%, zato obstaja bojazen, da bodo izobraženi mladi kadri, ki predstavljajo temeljni pogoj za razvoj v občini, po končanem šolanju zapustili mesto in si zagotovili boljše življenjske pogoje drugod, saj tudi stanovanjske možnosti v naši občini niso obetajoče. BREZPOSELNOST Brezposelnost je eden najbolj aktualnih problemov sodobnega časa tako v razvitem kot v nerazvitem svetu. V zadnjem desetletju je močno prizadela vso Slovenijo. Biti nezaposlen ne pomeni samo materialne prikrajšanosti, temveč tudi izključenost iz družbenega okolja, zato povzroča občutke zapostavljenosti, nekoristnosti, odvečnosti in neenakosti v družbi. Še hujše posledice pušča izguba službe, ki poleg izgube finančnega vira za preživetje prekine tudi stike med sodelavci in prijatelji, pomeni prekinitev delovnih navad, prekinitev ohranjanja in pridobivanje delovnih izkušenj in zmanjšanje možnosti za strokovno izpopolnjevanje. Posameznik prisilno vstopi v njemu neznan, drugačen način življenja, na katerega ni navajen, niti si ga ni želel. Zato nove razmere povzročajo hude duševne stiske, depresivnost. Posledica so pogostejše duševne bolezni, bolezni srca in ožilja, zasvojenosti ter več samomorov. V ptujski občini in tudi drugod v Sloveniji je začela brezposelnost naraščati po letu 1987 in dosegla vrh v decembru leta 1993. Najtežje je bilo v prvih letih po osamosvojitvi, ko se je bilo treba na hitro soočiti z razpadom nekdanjega skupnega tržišča in se preusmeriti na zahtevnejše tuje trge, hkrati pa se spopasti z visoko inflacijo in socialnimi napetostmi. Po letu 1990 so začela številna podjetja propadati zaradi nekonkurenčnosti in zmanjšanja industrijske proizvodnje. Sledila so preoblikovanja, stečaji, odpuščanje presežnih delavcev. Povpraševanje po delovni sili pa se je močno zmanjšalo. Težave prilagajanja tržnemu gospodarstvu je čutil Ptuj z okolico prej in močneje kot druga industrijska središča. Po vrsti stečajev v Ptuju je sledilo odpuščanje tehnoloških viškov v Občina BRUTO PLAČE NETO PLAČE POV.PLAČA/URO VII/99 l-VII/99 Raven VII/99 l-VII/99 Raven Bruto Neto Raven do pov- do pov- do pov- prečne prečne prečne Slov. slov. i-VII/99 l-VII/99 slov. plače plače plače Žetale 171.959 179.122 106,4 111.916 115.099 108,2 1057 679 110,4 Trnovska vas 164.216 167.738 99,7 108.525 110.765 104,2 961 634 103,1 Dornava 168.681 168.025 99,8 110.721 110.311 103,7 990 650 105,7 Destrnik 166.834 167.101 99,3 108.031 108.119 101,7 970 628 102,1 Podlehnik 158.717 162.041 96,3 102.954 105.133 98,9 932 604 98,2 Juršinci 148.177 155.094 92,2 98.661 103.023 96,8 918 610 99,2 Markovci 152.938 156.614 93,1 97.704 100.743 94,7 923 594 96,6 MO PTUJ 156.335 154.891 92,0 101.169 99.961 94,0 892 576 93,7 Gorišnica 149.960 149.545 88,9 98.576 98.192 92,3 886 582 94,6 Videm 140.047 140.771 83,6 91.441 91.606 86,1 830 540 87,8 Sveti Andraž 144.577 138.348 82,2 96.435 91.254 85,8 782 516 83,9 Hajdina 138.417 133.402 79,3 92.110 88.970 83,7 771 514 83,6 Kidričevo 132.348 134.838 80,1 86.683 87.573 82,3 791 514 83,6 Zavrč 172.065 122.281 72,7 110.032 81.070 76,2 727 482 78,4 Majšperk 104.964 105.302 62,6 71.282 71.505 67,2 605 411 66,8 UE Ptuj 150.339 149.061 88,6 97.724 96.630 90,9 863 560 91,1 Mestne občine Ljubljana 208.492 206.034 122,4 126.834 125.474 118,0 1192 726 118,0 Nova Gorica 204.488 200.320 119,0 124.952 122.296 115,0 1169 714 116,1 Novo Mesto 181.866 181.251 107,7 114.584 113.811 107,0 1044 655 106,5 Koper 182.152 178.683 106,2 113.789 111.559 104,9 135 646 105,0 Kranj 171.663 171.073 101,6 109.051 108.190 101,7 988 625 101,6 Celje 171.606 170.353 101,2 108.571 107.937 101,5 978 620 100,8 Maribor 169.407 165.530 98,4 107.135 104.829 98,6 949 601 97,7 Velenje 158.500 156.623 93,1 102.610 101.512 95,4 922 597 97,1 Murska Sobota 148.947 147.916 87,9 96.086 95.405 89,7 855 551 89,6 Slovenj Gradec 149.617 146.029 86,8 97.147 95.146 89,5 851 555 90,2 SLOVENIJA 170.861 168.301 100,0 107.925 106.351 100,0 974 615 100,0 Vir: Mesečne informacije - Trg dela, št. 278, str. 12-16. Statistični urad RS. podjetjih mariborskega industrijskega centra, manjši del tudi v Celju, kjer so bili delavci - dnevni migranti zaradi višjih stroškov podjetja najprej na udaru. Registrirana brezposelnost se je zvišala na 25,3% oziroma na 6.771 brezposelnih v letu 1993, medtem ko je imela ptujska občina v 60. in 70. letih ob skoraj polni zaposlenosti 4,5 do 8% brezposelnost, število brezposelnih delavcev pa ni nikoli padlo pod 1000. Po letu 1993 se je začelo število delovnih mest počasi povečevati. Največ novih delovnih mest je nastalo s samozaposlitvijo v drobnem gospodarstvu, obrti in v kmetijstvu, po letu 1995 pa tudi v industriji. Medtem je vseskozi postopno naraščalo število novih delovnih mest v negospodarstvu. Izrazito zmanjšanje števila brezposelnih v letu 1996 je posledica drugačnega vodenja evidence brezposelnih oseb. V letu 1998 sta bila zabeležena stečaja podjetij Labod Delta Ptuj (brez dela je ostalo 130 delavk) in stečaj podjetja Planika (v Majšperku je prenehalo delovno razmerje 55 delavcem). Hkrati so se odprla podobna delovna mesta v podjetju Šiviljstvo Schmidt v Kidričevem, Askot v Ptuju ter nekaterih manjših podjetjih. V letu 1998 sta bila razglašena tudi stečaja podjetij Sava Gumama, d.o.o., v katerem je izgubilo zaposlitev 45 delavcev, večinoma invalidov, in HZG, d. o. o., ki je izdelovalo predvsem stavbno pohištvo. V tem letu so se zaradi procesa intenzivnega preoblikovanja pojavili presežni delavci tudi v storitvenih dejavnostih (v Novi Kreditni banki Maribor in Mercatorju SVS). Konec julija 1999 je bilo na področju UE Ptuj 5.323 registriranih brezposelnih oseb, kar je sicer zmanjšanje v primerjavi z decembrom 1998, vendar za 121% več od povprečja k letu 1990. Po dolgoletnem obdobju naraščanja brezposelnosti in zmanjševanja števila delovnih mest se je v zadnjih dveh letih začelo oživljati gospodarstvo tudi na ptujskem območju, kar se odraža v povečanju števila zaposlenih ter postopnem zmanjševanju brezposelnosti. K zmanjševanju števila brezposelnih je v veliki meri prispevalo aktivno sodelovanje z delodajalci, lokalnimi razvojnimi koalicijami na področju Urada za delo Ptuj ter izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na 5,65 zaposlenega pride v Mestni občini Ptuj ena registrirana brezposelna oseba (v Sloveniji na 6,46 delovno aktivnih prebivalcev). Nedvomno so zato mnogi prisiljeni, da si na razne načine pomagajo sami, najpogosteje s sivo ekonomijo, ki nekaterim omogoča preživetje, drugim pa malo boljše življenje. Podatki o nezaposlenosti v ptujski občini sicer niso najslabši v primerjavi z drugimi občinami, vseeno pa so zaskrbljujoči. Stopnja registrirane brezposelnosti je v občini višja od povprečja v Upravni enoti Ptuj in višja od slovenskega povprečja. Nezaposlenost v Mestni občini Ptuj je težavna še posebej zaradi neustrezne izobrazbene strukture čakajočih na delo. Slednja jim ne daje upanja na skorajšnjo zaposlitev, saj skoraj polovica brezposelnih nima nobenih poklicnih kvalifikacij. V zadnjem času je sicer opaziti razmah pri zaposlovanju v zasebnih dejavnostih, vendar poteka proces odpiranja novih delovnih mest še vedno prepočasi. Zato bo v občini zagotovo ena najtežjih nalog usposobitev - izobraževanje in prekvalifikacija velikega števila brezposelnih, ki čakajo na delo. Lidija Radek VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE GIMNAZIJA PTUJ MEDNARODNO SREČANJE 2. do 8. maja je na Ptuju v organizaciji kolektiva ptujske jmnazije potekalo mednarodno srečanje kulture miru in športa. Pokrovitelj srečanja je bil predsednik države Milan Kučan, sponzor pa UNESCO v sodelovanju z Associated School Project Network (ASP) - mreže slovenskih srednjih šol, Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO in Ministrstva za šolstvo in šport. Srečanja se je udeležilo okrog 50 mladih iz različnih evropskih držav: Albanije, Avstrije, Češke, Francije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Nemčije, BiH - Sarajevo, BiH- Prijedor in slovenskih športnih gimnazij Novo mesto, Ravne na Koroškem, Škofja Loka in Ptuj. Srečanje je nastalo ob pobudi oziroma prizadevanjih, da bi se slovenska mreža ASP vključila v mednarodne tokove. To je bilo že leta i 997. Takrat je bilo tudi odločeno, da bo to tabor na srednješolski ravni. Na osnovnošolski ravni namreč obstaja mednarodni tabor na OŠ Piran. Srečanje poteka v letu, ki je posvečeno kulturi miru, zato so ga tudi tako poimenovali. Na njem so se mladi, stari od 15 do 19 let, pogovarjali o miru, kaj lahko posamezna država naredi za mir v svoji državi, za mir v svetu, za mednarodno razumevanje v svetu, hkrati pa so vsa ta načela prenesli na športna igrišča. Načela "fair playa” iz vsakdanjega življenja so prelivali v šport in to skušali povezati. Po II. svetovni vojni so šole začutile potrebo po združevanju. Mreža ASP pridruženih Unescovih šol obstaja od leta 1951. Začela se je z majhnim številom vključenih šol, danes jih je že okrog 5500 s celega sveta. V mrežo so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze. Združevanje je predvsem gibanje za načrtno usmerjanje mladih, da bodo pripravljeni na medsebojno strpnost, sprejemanje drugačnosti in povezovanje kljub neštetim različnostim. Mreža si prizadeva, da bi dvignila raven izobraževanja na čim višjo stopnjo in da bi vsi skupaj dosegli možnosti izobraževanja za vse otroke na svetu. V Sloveniji obstaja mreža zadnjih deset let, ptujska gimnazija je vključena od leta 1996. Ptujska gimnazija se je v mrežo lahko vključila šele po nekaj letih, ko so jih najprej nekaj časa opazovali oziroma preverjali njihovo delo. V Sloveniji je trenutno v mrežo vključenih že deset šol. Mreža ima letni plan, usklajen z vsemi šolami, ki jo sestavljajo v neki državi. Informacije dobivajo s celega sveta. Na gimnaziji obstaja skupina dijakov, ki skrbi za obeležje vseh pomembnejših datumov KULTURE MIRU IN ŠPORTA Udeleženci tabora v KURENTOVI delavnici, foto: M. Centrih ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN UNESCA terse vključuje v vse aktivnosti mreže, kar zadeva varovanje kulturne in naravne dediščine ter zdravja. Taboru, ki so ga organizirali, pa so priključili novo temo, in sicer šport. Že ko so začeli pripravljati tabor, so imeli občutek, da je to prireditev, ki bo verjetno državnega pomena, zato so predsednika države prosili za pokroviteljstvo, kar je z veseljem sprejel. Mladi, ki so se tabora udeležili, so bili navdušeni nad delom v delavnicah. Tu so spoznavali sebe in druge, pogovarjali so se o človekovih pravicah v svetu in o svojih osebnih pravicah, o razlikah med spoloma, gradili so sanjsko mesto in mostove med narodi. Največje poslanstvo posameznih delegacij je bila poslanica miru, ki so jo predstavili tudi na osrednji prireditvi. Mladi so z navdušenjem sodelovali v vseh športnih aktivnostih: košarki, odbojki, nogometu, plezanju, namiznem tenisu, badmintonu, kolesarjenju, golfu, pohodništvu. Ptujski gimnazijci so gostom pokazali Ptuj in Maribor, peljali so jih na pohod na Pohorje, v kurentovo delavnico in na Ptujsko goro. Ob slovesu so se udeleženci zavezali, da se bodo kmalu srečali na podobnem delovnem srečanju. Milan Krajnc Pavlica TUDI NA PTUJU IGRAMO GOLF pna zgodba se začne, ko se v začetku devetdesetih let porodi Teja o ustanovitvi golf kluba na Ptuju. Ta je nastala, kot se to Ponavadi dogaja, v krogu ljudi, ki so v tej smeri začutil pravo priložnost. Na ptujski konec so želeli prinesti nekaj novega, kar bi pustilo pečat v spreminjanju okolja v smeri kulture, ki se vrti okrog te igre. Škotski pastirji so jo začeli gojiti pred približno šeststotimi leti, da bi danes postala najpopularnejša športna igra na svetu, v zadnjih letih pa je intenzivno prišla tudi v našo deželo. S ponosom moram zapisati, da sega tradicija igranja golfa v deželi na sončni strani Alp tja v pozna trideseta leta, ko je starojugoslovanski kralj na gorenjskem Bledu dal zgraditi igrišče za protokolarne namene. Tako se lahko ponašamo eden od najstarejših narodov golfa v celinski Evropi. Seveda se je zadeva grobo prekinila po drugi svetovni vojni, da bi golf miroval v Sloveniji do sedemdesetih let, ko so za potrebe angleških in skandinavskih turistov igrišče obnovili. Tisti čas lahko štejemo za začetek razvoja golfa v Sloveniji. Ptujski golf je dobil svoje vadišče na nogometnem igrišču v Kidričevem, kjer so se izvajali tečaji te igre vse do letošnjega leta, ko se je odprlo vadišče v neposredni bližini novozgrajenega igrišča za golf. Dobili smo ga lansko leto v maju in s tem sodobno primerjalno prednost lokalnega turizma. Ptuj je na turistični karti Evrope pridobil zeleno točko, ki dokazuje, da se s tem objektom uvršča med tista mesta, ki gredo vsaj na tem področju v korak s časom. Golf ima v Sloveniji še veliko razvojnih možnosti, saj je na začetku, če se primerjamo z deželami, kjer je golf razvit (Anglija, Amerika itd.). V ZDA imajo približno 16.000 igrišč in vsak dan odprejo dve novi. To je izjemno hiter razvoj; za Slovenijo bi to pomenilo, da bi glede na število prebivalcev morala imeti približno 120 igrišč za golf. Trenutno stanje pa je takšno, da imamo tri igrišča z osemnajstimi in tri igrišča z devetimi luknjami. Pričakovati je, da bo v bodoče v Sloveniji velik porast novih igrišč, v naslednjih desetih letih tudi okrog 15 novih igrišč različnih kakovostnih ravni. Želel bi še poudariti, da igrati golf ni prestiž v smislu imeti denar, ampak slediti sodobnim družbenim gibanjem v svetu in pri nas. Tudi tukaj velja staro reklo, da obleka ne dela človeka, ampak človek obleko. Lep pozdrav z IGRIŠČA ZA GOLF PTUJ! Franc Mlakar LOČEVANJE ek je tisti, ki ustvarja odpadke, iato se moramo tega problema v celoti zavedati. Pri ravnanju z odpadki od nastanka do končne odstranitve morajo sodelovati vsi, tako tisti, ki jih povzročajo, kakor tisti, ki jih odstranjujejo. Če se ne bo spremenila miselnost posameznikov, se bomo v gori odpadkov zadušili. Model ravnanja z odpadki na našem širšem območju je takšen, da poskušamo "goro" nastalih odpadkov zmanjšati že na izvoru, to pa bomo dosegli le z ločevanjem! PRIPOROČILA ZA ZMANJŠANJE KOLIČINE ODPADKOV! Preprečevanje nastajanja odpadkov se mora začeti v vsakem gospodinjstvu oziroma že takrat, ko se podamo v nakup! Uporaba steklene embalaže za večkratno uporabo se vam bo vsekakor obrestovala. Tudi po nakupih pojdite s svojo torbo ali košaro. Razmislite, ali morajo biti vsi izdelki zapakirani!? Takšno razmišljanje bo minimalni prispevek, ki ga boste dodali k zmanjšanju količin odpadkov, kakor tudi k ohranitvi naravnih virov, energije in odlagališčnega prostora, v največji meri pa bo poskrbljeno, da vaši odpadki ne bodo ogrožali našega okolja. Seveda pa moramo poskrbeti, da proizvedene odpadke odstranimo na varen in primeren način. Torej moramo imeti na voljo primerne rešitve. V ta namen je MO Ptuj že postavila na določenih lokacijah namenske objekte, ki jih imenujemo "EKOLOŠKI OTOKI", izvajalec podjetje čisto mesto pa je tisto, ki mora vse vrste odpadkov po odlaganju v potrebnih terminih odstraniti, pripeljati na Center za ravnanje z odpadki in jih obdelati za nadaljnjo predelavo. Kaj je "ekološki otok"? OBVESTILO STANOVALCEM, KI ŽIVIJO V BLOKIH V okolici blokov se je že v letu 1999 spremenil način vzdrževanja površin. Tako si je začela večina stanovalcev sama urejati zelenice in grmovnice. Pokošeno travo in grmičevje pa največkrat odložijo kar v posode za "ostale odpadke", kar ni dovoljeno. Če bodo delavci podjetja Čisto mesto pri odvozu odpadkov našli v posodah za ostale odpadke travo in grmičevje, jih ne bodo izpraznili, ampak bodo o kršitvi obvestili pristojno občinsko inšpekcijsko službo, ki bo proti kršiteljem ustrezno ukrepala! Zato vse občane in občanke obveščamo in prosimo, da odpadke biološkega izvora odložijo v namenske posode z oznako "BIOLOŠKI ODPADKI"! Hvala za razumevanje! ODPADKOV To je objekt, na katerem imajo povzročitelji možnost odlagati še koristne odpadke, kot so: PAPIR, STEKLENA, PLASTIČNA IN KOVINSKA EMBALAŽA. ODLAGANJE DRUGIH VRST ODPADKOV NA TEH MESTIH NI DOVOLjENO! Podrobna navodila o vrstah odpadkov, njihovem odlaganju in vrstah posod so bila že opisana v prejšnji številki glasila Ptujčan. Ponovno vas prosimo, da jih v celoti upoštevate! Kartonske škatle je potrebno raztrgati in skozi režo potisniti v posodo, s plastenk pa je potrebno odstraniti zamaške! LOKACIJE, KJER SO POSTAVLJENI EKOLOŠKI OTOKI OZIROMA POSODE ZA LOČENO ZBIRANJE Na ekološkem otoku odpadkov prav gotovo ne boste odlagali vsak dan!? Najbrž si boste papir, stekleno in plastično embalažo ter pločevinke pripravili v večji količini ter enkrat na teden odpeljali do najbližje lokacije, kjer so postavljene posode za ločeno zbiranje. Prepričani smo, da se boste čez nekaj časa privadili takšnemu ravnanju z odpadki, kar bo koristilo boljšemu izkoriščanju odlagališčnega prostora. EKOLOŠKI OTOKI 50 OPREMLJENI S 110O-LITRSKIMI POSODAMI: ZA PAPIR (rdeči pokrov), ZA STEKLO (beli pokrov), ZA PLASTENKE IN PLOČEVINKE (mrežaste posode). EKOLOŠKI OTOKI so na naslednjih lokacijah: št. 1 - (SPUHLJA 49) št. 3 - (PRI OŠ GRAJENA) št. 4 - (PRI OŠ LJUDSKI VRT) št. 6 - (OSOJNIKOVA G. 25-26) št. 7 - (ORMOŠKA C. -VULKANIZER) št. 8 - (BREG-ZADRUŽNI TRG) št. 9 - (OŠ MLADIKA) št. 10- (KOGOJEVA POT-SEJMIŠČE) št. 12 - (RABELČJA VAS) št. 13 - (KRČEVINA PRI VURBERGU, ob Dravi) št. 14 - (KRČEVINA PRI VURBERGU, za nasadi) LOKACIJE PRI TRGOVINAH 1 - MIP ŽIVILA 2 - MIP Rimska ploščad 3 - MIP Potrošnik Breg 4 - Trgovina KEKEC (Ormoška cesta) 5 - Naselje bratov REŠ (Trgovina EMONA) 6 - Slovenjegoriška cesta (Trgovina MIP) 7 - Vičava (Trgovina MIP) Čisto mesto Ptuj, d. o. o. POSLOVANJE CffTV PTUJ V LETO 1999 IN PLAN DELA ZA LETO 2000 REALIZACIJA V LETU 1999 f 999 so znašali skupni prihodki 5,665.284 SIT. Prihodki iz vzdrževalnim predstavljajo 90% vseh prihodkov, 5% novi priključki, 5% pa ostali prihodki (najem, obresti...). Odhodki so v višini prihodkov. Po metodologiji, ki jo je izdelalo Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, so odhodki nižji pri stroških rednega vzdrževanja in upravljanja sistema ter predstavljajo le 30% odhodkov (po metodologiji ZKOS-a so lahko do 45%), v obsegu, ki ga predvideva metodologija, pa so stroški zakupa programov, stroški materiala in energije ter amortizacije in predstavljajo 67% odhodkov (po metodologiji ZKOS-a so lahko od 48% do 75%). PLAN ZA LETO 2000 V letu 2000 načrtujemo skupne prihodke v višini 61,396.275 SIT. Odhodki so v višini prihodkov. Stroški rednega vzdrževanja in upravljanja sistema predstavljajo 31 % odhodkov, stroški materiala in energije 6%, stroški zakupa in avtorskih pravic 22% odhodkov ter amortizacija 38% odhodkov. Znatno povišanje odhodkov je načrtovano za stroške zakupov programov in avtorskih pravic. V marcu 2000 je bila podpisana pogodba o avtorskih pravicah s SAZAS-om. Ti stroški povečujejo odhodke zakupa programov in avtorskih pravic za 72% (s 159 SIT/priklj. na 273 SIT/priklj.). Cena mesečne vzdrževalnim se bo povečala v mesecu maju za višino rasti cen in za dodatne obveznosti iz pogodbe s SAZAS-om. Cene vzdrževanja CATV priključka imamo med najnižjimi med kabelskimi operaterji, ki so člani združenja kabelskih operaterjev Slovenije in imajo urejene pogodbe z distributerji programov. V letu 2000 planiramo naslednja investicijsko-vzdrževalna dela: - postopna prenova notranjih napeljav in omrežja v sistem večvejnih odčepnikov ("zvezda sistem") - nadaljevanje zamenjave 300 MHz ojačevalnikov z ojačevalniki za sprejem na območju do 600 MHz - povezave za interni kanal in z drugimi sistemi. Finančno realizacijo za leto 1999 ter plan dela za leto 2000 sta na sejah sveta sprejeli MČ Center in MČ Ljudski vrt. Sveti MČ Breg, MČ Panorama in MČ Jezero so na svojih sejah obravnavali in sprejeli informacijo o finančni realizaciji CATV v letu 1999 in o planu za leto 2000. Milan Ostrman, predsednik MČ Ljudski vrt Boris Krajnc, predsednik MČ Center KOMUNALNO ODERUŠTVO Stavljam, pa ne samo od včeraj, da bostajamo Slovenci na sončni strani Alp vse bolj brezpravno in izkoriščano ljudstvo, ko nas lahko povsod izkoriščajo (molzejo). Država je tista, ki si reže iz leta v leto vse večji kos kruha, kaj kruha - pogače, in prišli smo tako daleč, da morajo delavci, seveda tisti, ki delo še imajo, državi plačati davek od vsake žemlje, ki jo kupijo v trgovini. Treba je kolkovati, bodisi s državnimi ali sodnimi koleki, vsako listino itd. Sledijo monopolna podjetja in teh je vedno več, ker jim država na veliko žalost vseh Slovencev daje prosto pot pri določanju cen, kot je ELES, PETROL, TELEKOM (le-ta je drastično dvignil cene svojim storitvam - kar za 80 odstotkov), tu so avtobusna podjetja, pošta, ki je zadnje čase prav tako postala nenasitna. In zanimivo: država je pred kratkim odobrila komunalnim podjetjem, da so cene za odvoz smeti lahko zvišali kar za 50 odstotkov (konkretno z 711 na 1.052 tolarjev). Potem se res ne smemo čuditi, ko smo morali na Rimski ploščadi samo za odvoz listja in suhe trave, česar je bilo za malce večji koš, plačati nič manj kot 4.000 tolarjev. Dejansko so odpeljali listje izpred treh vhodov in izstavili tri račune po 4.000 tolarjev. Skorajda ni dvomiti, da odgovorni pri komunali na Ptuju zna skrbeti, da se njihova blagajna ne bo nikoli izpraznila, in zato se ni bati, da bi komunalci kdaj stavkali. Da ne bo nesporazuma. Pri nas na Ptuju je za odvoz smeti zadolženo ČISTO MESTO, medtem ko za ostala dela skrbi komunala. Franjo Hovnik "NASILJE - OBIČAJNI DEL NAŠEGA VSAKDANJIKA" v ( Tanek "Nasilje - običajni del našega vsak-(Cdanjika", objavljen v zadnji številki Ptujčana, nas je vzpodbudil, da prosimo svetnike mestne občine za odgovor. Gre za najemnika, ki živi v bloku in se ne ravna v skladu s hišnim redom, ampak živi po svojih normah, kali mir, se neprimerno vede do sosedov, skratka noče živeti kot normalen človek. Sprašujemo svetnike, kako rešiti problem nasilne družine, saj se tudi Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, ne zmeni za pritožbe stanovalcev in problema ne reši. stanovalci Kraigherjeve 17, na Ptuju (nadaljevanje iz 2. strani) Severna lokacija je po mojem mnenju dokončno padla v vodo, za lokacijo mostu preko jezera južno od železniškega mostu pa se morajo najprej meščani Ptuja poenotiti, ali želijo sploh rešiti svoje prometne probleme in na račun teh rešitev žrtvovati nekaj svojih ugodnosti ali ne. Tako dolgo, dokler občani v mestnih četrtih jezero in Breg ne bodo razumeli, da ne gre potiskati prometnih problemov iz levega na desni breg, saj je to le eno in, upam, da enotno mesto Ptuj, ne bo zelene luči za izvajanje nadaljnjih postopkov. Ker sem to misel malo filozofsko zasukal, naj mi bo dovoljeno povedati še nekaj na račun demokracije. Ni demokracija to, če vsak dela, kar se mu zljubi, pod geslom, saj je vse dovoljeno. Demokracija je tudi strpnost do drugih, to pa pomeni, da se bodo morali Jezerani in Brežani sporazumeti in vsak delno prevzeti breme ceste in mostu, z njima pa tudi prometne tokove, ki so načrtovani na tej cesti." O Občane ptujske občine, še posebej iz mestnih četrti jezero in Breg, je lani razburila novica o spremembah trase hitre ceste. Te naj bi nastale zaradi pripomb Skupine arheologov za avtoceste Slovenije (SAAS) in zaradi prečkanja Drave po sredini dravskega jezera (največje umetno jezero v Sloveniji) ter treh vasi. Med občani MČ jezera in vašim ministrstvom je bilo na zboru občanov MČ jezero (na katerega je bil velik odziv) lani v septembru doseženo soglasje za traso od Markovcev do Zagrebške ceste s pogojem, da bo vključen lokalni most čez Dravo v smeri Puhove ulice. Občani mestne četrti Breg so na zboru občanov v marcu odklonili potek trase skozi naselje med Zagrebško cesto in Hajdino. Kdaj boste pripravili sprejemljivo študijo za ta del hitre ceste? "Na vprašanje, ki ste mi ga sedaj postavili, sem delno že odgovoril, kljub temu pa menim, da bo potrebno najti sporazum med zahtevami arheološke stroke, saj je vendar na svetu mnogo mest s podobnimi problemi, pa nismo zasledili, da se v Rimu, na primer, ki je izvorni grešnik ptujskih problemov, nič ne gradi in da se celo mesto pomika nazaj v preteklost. Prav gotovo bo potrebno občanom pojasniti, da vsaka cesta, ki jo načrtujemo, ni nujno zlo, temveč prinaša tudi koristi, kajti pregovor VIA VITA ni iz trte zvit. Probleme za okolje povzroča predvsem gostota prometnega toka na cesti, ta pa je v danem primeru še znatno pod kritičnim. Izkušnje in rezultati proučevanj kažejo na to, da se pri prometnem toku do 70.000 PLDP (povprečni dnevni promet v letu) narava lahko sama obnavlja, kritično pa začne postajati takrat, ko prometni tokovi presežejo to vrednost. V Sloveniji trenutno še na nobenem cestnem odseku ne beležimo takšnih obremenitev. Vse obremenitve pod to vrednostjo pa so obvladljive in je ekološke probleme možno obvladovati. Prav v ptujskem primeru lahko ugotavljamo, da je ob koncu planskega obdobja, to je čez približno 20 let, med Zagrebško cesto in Markovci pričakovati okrog 10.000 PLDP. Na novem mostu in dovoznih cestah v neposredni bližini mostu pa nekaj čez 30.000 PLDP. Razvidno je, da so predvidene prometne obremenitve še zelo pod kritičnimi in so v celoti obvladljive, zato vsaj po tej poti dajem Ptujčanom ponovno v premislek, naj ocenijo, katero zlo je manjše; ali dopustiti vodenje trase obvozne ceste preko Ptuja in izterjati vso potrebno zaščito bivalnega okolja, ali pa ohranjati status, kakršen je danes, z vedenjem, da se bo stanje samo še slabšalo. Vlak, na katerem je natovorjena ptujska prometna rešitev, pa nezadržno odhaja s ptujske postaje in kmalu zanj ne bo več vrnitve. " O Kakšen program priprav in gradnje celotne hitre ceste boste predlagali državnemu zboru? Kakšne zaplete pričakujete? Kdaj predvidevate otvoritev ptujske obvoznice? "V prejšnjih odgovorih sem pojasnil, v kakšni situaciji so načrtovanja ptujskih prometnic. Problematiko lahko strnem le v ugotovitev, da vsa stvar stoji in ni videti izhoda, če vsaj en člen v celotni verigi ne popusti. Rešitev je možno iskati tudi s silo, kar pomeni, da projektanti najdejo za državo sprejemljivo varianto, ta pa preko odločitve Državnega zbora RS takšno varianto uzakoni. Izvedba takšnega postopka bi bila prva v Sloveniji in prav gotovo ne bi pripomogla k dobri rešitvi. Prišlo bi do rešitve, ki gotovo ne bi ustrezala Ptuju in še pozni rodovi bi čutili posledice trmastega roda, ki je povzročil takšno rešitev. Če začenjamo bitko z arheologi, smo že v naprej obsojeni na mednarodno konfrontacijo in verjetno izobčenje iz kroga kulturnih držav, zato svarim pred tem, da bi posegli v zaščitena območja. Bolj smiselno je speljati traso tako, da jo je v največji možni meri možno zaščititi in vključiti v okolje. \ Če bodo občani Ptuja sposobni ponovno pretehtati celotno problematiko prometnih zadreg in zagat, med ponujenimi rešitvami izbrati takšno, ki bo za vse najmanj moteča, in to vsaj do srede letošnjega leta, je možno lokacijski načrt izdelati do konca leta ter z deli začeti jeseni prihodnje leto. Glede na predvideno investicijsko vrednost in težavnost gradnje je možno ptujsko obvoznico predati v promet konec leta 2003. Ptujčani, strnite svoje vrste in pridite takrat na otvoritev!" O Gospod Angel Polajnko, zahvaljujem se vam za vaše izčrpne odgovore. Če želite našim bralcem sporočiti ali pojasniti še kaj, izvolite dopolniti najin pogovor. "Morda bi jaz kot Mariborčan lahko rekel: Zgodovina se ponavlja! Pred 150 leti se je Ptuj odpovedal južni železnici in zato je zaostal v razvoju. Morda je sedaj priložnost, da napake ne ponovi. Resno vam svetujem, dragi Ptujčani, zberite se in enotno sprejmite traso, ki vam največ prinaša in ki ne bo v nasprotju z arheologijo. " Milena Turk DEJAVNI V STAROSTI Z ZDRUŽENIMI NAPORI ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA STAREJŠIH f zgornjim naslovom smo lani, v mednarodnem letu starejših, začeli projekt s sedmi-’ programi, namenjenimi starejšim prebivalkam in prebivalcem Mestne občine Ptuj. Projekt je potekal pod imenom in strokovnim vodstvom Slovenske filantropije, nosilci programov znotraj projekta pa so strokovnjakinje in strokovnjaki v občini. Projekt izvajamo tudi v letošnjem letu, saj so posamezni programi zelo zaživeli in jih ni več mogoče prekiniti brez škode za kakovost življenja starih v občini. Naj na kratko spomnim, kateri so ti programi. MERJENJE KRVNEGA PRITISKA IN ZDRAVSTVENO SVETOVANJE poteka na 11 lokacijah v mestni občini. Meritve in svetovanje opravljajo upokojene medicinske sestre. Nosilec programa je Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj. SKUPINE STARIH ZA SAMOPOMOČ so organizirane v Domu upokojencev Ptuj, kjer deluje 5 skupin. Izven doma, v posameznih soseskah, pa deluje 11 skupin. Smisel skupin je, da se enkrat tedensko zbirajo, se pogovarjajo o temi, ki jo sproti določijo. Ob tem se spoznavajo, vzpostavljajo prijateljske odnose in se izognejo osamljenosti, ki je v starosti pogost pojav. V skupini se odvija dinamika, ki prinaša sproščenost in občutek sprejetosti drugih članov ter s tem tudi varnosti. Nosilec programa je Center za socialno delo Ptuj. Program MEDGENERACIJSKE POVEZAVE poteka v Domu upokojencev Ptuj. Sodelujejo učenci in dijaki ptujskih osnovnih šol, zlasti pa Osnovne šole Olga Meglič, Gimnazije Ptuj in Ekonomske šole Ptuj. Učenci in dijaki prihajajo na obiske k starim v dom, se pogovarjajo, gredo na sprehod, skupaj pojejo, obujajo stare šege (na primer barvanje jajčk), skupaj praznujejo rojstne dneve in drugo. Tako mladi lepšajo dneve starim, obenem pa se ob starih učijo spoštovati druge, drugemu nuditi pomoč in se zavedati različnosti vsakdana. Program vodi Dom upokojencev Ptuj. Program DNEVNI CENTER prav tako poteka v Domu upokojencev Ptuj. Dnevni center v domu že obstaja in nudi: dnevno oskrbo, prehrano, fizioterapijo, korektivno telovadbo, družabništvo, pogovor in svetovanje starejšim ter interesne dejavnosti. Naloga programa je, da poskuša čim več starejših navdušiti za obisk dnevnega centra, kjer lahko v družbi drugih in ob vodstvu mentorja oziroma animatorja preživijo uro, dve ali tudi več. Pomembno je, da dom vabi upokojence, da pridejo kot animatorji dejavnosti, ki jih obvladajo, in svoje znanje za uro ali dve ponudijo še drugim. Tako bi lahko dnevni center postal mesto, kjer bi se zbirali starejši iz mesta in skupaj preživljali nekaj časa ob različnih dejavnostih ali pa koristiti druge storitve doma. Program DEDKI IN BABICE Z VNUKI ZA LEPO OKOLJE deluje na Vičavi. Cilj programa je, da bi okoli 20 parov, dedkov in babic z vnuki, ni nujno, da so sorodniki, uredilo Vičavsko pot, zasadilo nekaj cvetlic in grmovnic, tako da bi bila pot znova mikavna in dostopna za sprehode z otroškim vozičkom ali za invalida na vozičku. Obenem bi se družili najmlajša in najstarejša generacija, kar vse prispeva k višji kakovosti življenja enih in drugih. Program ODPRAVA ARHITEKTONSKIH OVIR V MESTU PTUJ je nov in ga vodi Društvo invalidov Ptuj. Gre za to, da izdelamo program odprave ovir, ki invalidom in ljudem, ki so močno gibalno ovirani, onemogočajo vstop v urade in poslopja, kjer imajo opravke. Brez pomoči drugih jih ne morejo urediti, saj prav zaradi stopnic ali preozkih vhodov ne morejo vstopiti v te ustanove. Vse programe financira mednarodna fundacija Soros in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Območno združenje RK Ptuj v okviru projekta "Z ZDRUŽENIMI NAPORI ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA STAREJŠIH" izvaja program merjenja krvnega tlaka in zdravstveno svetovanje v naslednjih ustanovah: 1. Društvo upokojencev "Ivan Rudolf" Breg, ob četrtkih od 18. do 19. ure 2. Dom krajanov Rogoznica - ponovno merjenje se začne po 20. maju 3. Dom krajanov Budina, ob četrtkih od 16. do 17. ure 4. Dom krajanov Vičava, ob ponedeljkih od 18. do 19. ure 5. Dom krajanov Turnišče, ob četrtkih od 18. do 19. ure 6. Dom krajanov Ljudski vrt, ob četrtkih od 18. do 19. ure 7. Dom krajanov "Bratje Reš", ob sredah od 14.15 do 15.30 8. Društvo upokojencev Ptuj, ob petkih od 9. do 11. ure 9. Dom upokojencev Ptuj, ob četrtkih od 9.30 do 10.30 10. Društvo invalidov Ptuj - po programu za invalide dvakrat tedensko, ob sredah od 12. do 14. ure in ob petkih od 9. do 11. ure (ga. Zdenka Ornik). koordinatorica programov Anka Ostrman ZA VAS SO DEŽURNI Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600 je odprta: * od ponedeljka do petka do 20.00 * v soboto od 7.00 od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: MAJ: od 8. do konca meseca JUNIJ: od 1. do 4. In od 12. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in v času praznikov pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Lekarna TOP lek, tel.: (062) 7878-490 (1) Potrčeva 23, PTU] faks: (062) 7878-492 je odprta: »od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 » v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO: JUNIJ ponedeljek (5. junij): 20.-7. ure, torek (6. junij): 20.-7. ure, sreda (7. junij): 20.-7. ure, četrtek (8. junij): 20.-7. ure, petek (9. junij): 20.-7. ure, sobota (10. junij): 14.-7. ure, nedelja (11. junij): 24 ur Dežurstvo končamo 12. junija ob 7. uri. Potrčeva 23, PTUJ LEKARN A GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 74 9 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Gledališče. Ptuj@guest, arnes.si http://www2. arnes. si/~mbgptuj Prireditve v Gledališču Ptuj v mesecu juniju .3 pÌov: «OD* « COZDKKA- ',%■%** PoetUperfori MOLITEV ZEMLJI - avtorica in izvajalka: Romana Ercegovic. Vstopnice lahko kupite ali rezervate vsak delavnik med gledališča Rezervirane vstop ice je treba dvigniti najkas-neje dan pred predstavo, stopnice, kijih do tega dne "“><>»'Mg*«, boZ n dan Predstave dali v prosto ZTsi0Rezervacii nad°» Predstave ne sprejemamo Večerna blagajna je odprta oro pred predstavo IIP POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787-9230 (uprava muzeja), 02 748 - 0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks 02 787 - 7700, e-mail: muzej-ptuj.uprava@ siol.net STALNE ZBIRKE jjjcdrke na ptujskem gradu: CTxzbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja, grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 1 8. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so za obiskovalce odprte vsak dan od 9. do 18. ure. I. in ill. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 879). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. GALERIJA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. Do 28. maja 2000 je na ogled razstava Dušana Kirbiša Slike 1977-2000. PRIREDITVE, OTVORITVE, KONCERTI IN OBČASNE RAZSTAVE Na ptujskem gradu in v Miheličevi galeriji je do 28. maja na ogled razstava Dušana Kirbiša Slike 1977-2000. 1. junija 2000 bo ob 18. uri v Miheličevi galeriji otvoritev razstave jan Oeltjen Grafični listi. Razstavo je pripravila Umetnikova hiša jan Oeltjen iz jaderberga. Razstavo bodo odprli gospod Gunter Bredehorn, dolgoletni član nemškega parlamenta, gospod Laurids Hölscher, stalni namestnik nemške veleposlanice v Sloveniji in gospod Ervin Hojker, podžupan Mestne občine Ptuj. Z glasbenim programom se bodo predstavili dijaki Glasbene gimnazije Maribor. Razstava bo odprta do konca meseca julija. Martin Šteiner ČAROVNICE, ZEUŠČARSTVO, ZDRAVILSTVO ©©MIL»® WHTKKIDS® 2©®® (jNSßboto, 3. junija, se bo ponovno vrtela Pomladna vetrnica, /tokrat na gradu Bori, med 16. in 19. uro. člani Društva prijateljev mladine pravijo, da čarovnice in čarovniki so! Pridite in se prepričajte! Predstavile se vam bodo v kulturnem programu z igro, lutkami, čarovnijami v živo in plesom. Skrivajo pa se tudi v knjigah. Če vas bo zamikalo, da bi vstopili v njihove vrste, pa sodelujte v ustvarjalnih delavnicah. Na stojnicah se boste seznanili tudi z zdravilnimi rastlinami, ki se ob urokih lahko uspešno uporabljajo v čarovnih napojih. Da vas ne bo preveč strah in da bi v bodoče živeli varni pred silami zla, pa si boste izdelali zaščitni "talisman". Tudi tradicionalne palačinke ne bodo manjkale. Organizatorji prireditve Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj, ki bodo prireditev pripravili v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in občinami Zavrč, Gorišnica in Markovci, ptujskim Vrtcem, Knjižnico Ivana Potrča, Dijaškim domom in številnimi drugimi, vas torej vabijo na čaranje, v primeru dežja pa ostanite doma! Vstop je za otroke prost. EKATE PEKATE, FIBULE FABULE - BUM! Majda Fridl PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ organizira in vabi na tradicionalni 9. POHOD PO HALOŠKI PLANINSKI POTI OD BORLA DO CIRKULAN Pohod bo v soboto, 27.5.2000. tart je na gradu BORE med 8. in 10. uro, do koder bodo C pohodnike z avtobusne postaje na Ptuju vozili posebni avtobusi ob 8.00, 8.30 in 9.00. Pohod bo potekal po označeni poti med vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska haloška vina in po slikoviti pokrajini s čudovitimi razgledi. Hoje bo za 4 ure s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo. Cilj pohoda je v CIRKULANAH v gostišču Krona, kjer bo ob 14. uri slovesen zaključek pohoda s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih značk ter planinsko rajanje ob živi glasbi. V gostišču bo možno dobiti tudi toplo malico! Iz Cirkulan bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 17., 18. in 20. uri. Prisrčno vabljeni! Prosimo, da večje skupine prijavijo svojo udeležbo PD Ptuj po telefonu ali faksu 062/777 151. Tone Purg, predsednik PD Ptuj RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI V petek, 26. maja, ob 12. uri bo otvoritev razstave likovnih del z naslovom GOZD IN NARAVNO RAVNOTEŽjE slikarja Jožeta Polajnka, ml. Razstavo, ki bo na ogled do 2. junija, organizirata Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Maribor in Mestna občina Ptuj. V petek, 2. junija, ob 12. uri, bo odprta razstava o arheoloških izkopavanjih na območju MO Ptuj, ki jo pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in MO Ptuj. Vljudno vabljeni! ŠPORT ODMEVI NA MEDNARODNI TURNIR EUR0P0US5E 2000 PO NAVDUŠENJU NOVA VABILA iti slovenski nogometaši, ki so branili barve ptujskega fogo meta, so z osvojenim petim mestom na Mednarodnem ùrnirju EUROPOUSSE 2000 v pobratenem francoskem mestu SAINT CYR SUR LOIRE uresničili pričakovanja in zastavljen cilj vodstva nogometne šole Ptuj. Spoštovanja vreden dosežek v ugledni mednarodni zasedbi je potrdil v praksi doslej premalo uveljavljeno mnenje o veliki nadarjenosti in zmožnostih našega »žogobrca«. Biti pri vrhu, in to prepričljivo, med klubi, kot so Kezmarok, Thouars, Vališ, Le Blanc ... pomeni podvig, ki bo nedvomno dvignil naš mednarodni ugled v športu, ki po zaslugi vse razsežnejših mednarodnih reprezentančnih in klubskih tekmovanj kot valeča se snežna kepa prodira na starem kontinentu. Ptujčani so združili znanje, borbenost in razigranost, igra, vendar pa se nadebudneži na igrišču ne zabavajo, temveč se pošteno in zagrizeno borijo za barve svoje države, kluba in uspeh. Slovenski nogomet se tako iz dneva v dan bolj razvija, kar je zelo pohvalno, saj bodo gledalci v prihodnje spremljali kakovostnejši nogomet in se pogosteje veselili uspehov naše reprezentance, je V Münchnu na olimpijskem stadionu nogometnega kluba Bayern, foto: Miran Zorčič požrtvovalnost ter v vroči Franciji pod taktiko trenerja Mirana Zorčiča šestkrat zmagali. In to je tisto, kar šteje, še posebej, če je doseženo na tujem, kjer je potrebno razen tekmecev preskočiti še številne druge ovire. V razmerah, ko slovenskim športnikom izza meja to le redko uspeva, ima dosežek Ptujčanov še toliko večjo vrednost. Na turnirju za nogometaše, letnik 1988, je sodelovalo 32 ekip. Poleg gostiteljev še mladi upi iz Nemčije, Španije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Prav nastop slednje je bil za izvrstne evropske nogometne poznavalce prav senzacionalen. Videli so lahko nekaj odličnih dvobojev, v katerih ni manjkalo domiselnih akcij, čudovitih kombinacij, preigravanj, izjemnih zadetkov in vsega tistega, zaradi česar je nogomet najpopularnejša športna zvrst na svetu. Veliko je bilo druženja z igralci in predstavniki drugih evropskih klubov. Moto Euronogometa je sicer zabava, povedal »šef« stroke Marjan Lenartič. Tako so Ptujčani v zanimivem in razgibanem tekmovalnem sistemu končali predtekmovanje na drugem mestu v skupini H, brez poraza, z golom razlike 6:1. Uvodoma so nadigrali Montlouis (2:0) in Saint Cyr (3:0). Srečanje z Le Blancom se je končalo brez zmagovalca (1:1). Prav te trde in naporne tekme so bile vzrok, da je v nadaljevanju proti Vallsu ptujskim naraščajnikom pošla sapa. Po ogorčenem boju so srečanje izgubili z 1:0. Naslednji dvoboj je bil proti Mettray-La Mambrolle in tudi tokrat so slavili Ptujčani z 2:1. Boj za peto mesto je bil negotov. Klonila je odlična ekipa Toursa in športno priznala premoč Štajercev z 2:1. Če kje, potem je bila v Franciji promocija Slovenije in Ptuja res povsem dosežena. Predstavnika MO Ptuj Stanko Glažar in Tanja Renault sta na sprejemu županu mesta in članom organizacijskega odbora predala promocijski video in drugo gradivo. Ta gesta je povzročila veliko odobravanja med francoskimi gostitelji in deležna sta bila posebne Franciji direktor Športnega zavoda Ptuj in vodja ptujske odprave Stanko Glažar. SPONZORJI IN DONATORJI, KI SO OMOGOCIU SODELOVANJE NA TURNIRJU V FRANCUI: O Mestna občina Ptuj O Občina juršinci O Paam Auto O Petovia Auto O Gastro O Komunalno podjetje Ptuj O Albin Promotion o Podjetje za stanovanjske storitve O Foto Langerholc o Emona Merkur O Golf Invest Ptuj O VGP Drava O Ptujske pekarne in slaščičarne O Anton Žerak o Nova KBM o Ljubljanska banka o TMD o Kager hiša O Ascot-NES O Cvetličarna Cvetka O Top lek O Projekta Ingeniring O Jožef Fingušt O Tames O Foto Kosi O Čisto mesto O CSM O Reha center Ptuj O Lekarna Ptuj. zahvale. »Na izredno kakovostni mednarodni in v Evropi spoštovani turnir smo odšli popolnoma neobremenjeni. Zavedali smo se, da je že nastop na tako velikem tekmovanju za nas velika čast ter hkrati odgovornost, saj smo med drugim predstavljali našo državo, ki je v svetu vsi še ne poznajo. Ob tej priložnosti se tudi v imenu Mestne občine Ptuj zahvaljujemo gostiteljem za zelo dobro in domiselno organizacijo, kot tudi sponzorjem, da so nam omogočili udeležbo na turnirju,« je pohvalno ocenil petdnevno bivanje v Igralci s strokovnim vodjem Marjanom Lenartičem, trenerjem Miranom Zorčičem in predstavnikoma MO Ptuj si zaslužijo najvišjo oceno za pristop in požrtvovalnost, kar se jim bo nedvomno obrestovalo. BRAVO! Za Ptujčane so igrali: Matjaž Vesenjak, Damir Zagoršek, Darjan Čeh, Miha Leben, Žiga Tement, Uroš Knez, jani Druzovič, Denis Grašič, Matija Letonja, Aleš Vesenjak, Dejan Novak, Davorin Cingesar, Primož Brenholc. Ivo Komik ercator Mercator SVS, d.d., Ptuj obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: » HIPERMARKET PTUJ od 8.00 do 17.00 »SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte: (razen 25. 6.) »SPCMD »SP PANORAMA »SP ŽIVILA »M ROGOZNICA 5. junija (PRAZNIK) je od 8.00 do 12. ure odprta: »SP BLAGOVNICA 51 Mercator najboljši sosed TP Računalniška Izobraževanja ~ Jausak dan djetnike. beni poslovnež, ki Miran Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel, 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS poslovno, ki do odločitev prihaja hitro in enostavno postanite sodoben vodja, jlšvW pod nalorohn Ce Windows« Word ■ befana b awfrafr ihpltnr, pMatw, wM, iMÉ»)ar - Excel - vodenje stroškov v gospodii^stm, Izračun dohodnine, ... Internet - Iskanje is Okta^je podatkov, Iskanje lofonudj, aorte... Outlook - organiziranje fcfenudj, elektronske gomile, roteale... PowerPoint - taktova profesionalnih predstavitev, poročfl, prosojnic _ ...učimo se za življenje isluhnili bomo vsakemu posamezniku HM 725. nimm Kreativne Multimedijske Rešitve • • • • ► Izdeuva Spletnih Predstavitev Vseh Zahtevnosti ^ ...... y Registracija Internet Domene Za PokiCtje .........► Izdeuva Idejnega Projekta Predstavitve Na Spletu * ► Postavitev Spletnih Strani Na StreZnik ► Promocija Spletnih Strani hau 011/321055 062/779935 m.omsm.si obje doma vsak [naj] ima 1di od 890,00 sit/m2 ati od 1380,00 sit/m2 prodajalna KRT, Slomškova b, tel 02 778 28 71 vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 8.do 12. ure .0.0. Osojnikova 9, 2250 PTUJ tel.: 062 78 70 930 faks: 062 78 70 931 Poslovni center Drava - pri ŠPARU v 1. nadstropju I-; .« -: KRT za idejo boljši talne i n stenske obloge. Slomškova 6. Ptuj m %;“ SERVIS KOLES TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. Slovenski trg 1 -~rT \ 2250 Ptuj tel. 77-85-871^# GSM: 041 925 852 Na Triglav Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam ■ M M M omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. I ■ ■ ■ Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko 8 ^ združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. m ^ Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj \ paketu je ™ razumna predvsem iz treh razlogov: M| • s paketom pridobite paketni popust, R * • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. s) Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih Pripravljeni na VSe. tHglav premoženje zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. zavarovalnica trigiav.d.d.