List 26.
Gospodarske stvari.
Postava od 24. maja 1869. leta,
kako naj se uravna zemljiški (gruntni) davek.
Danes podajamo častitim svojim bralcem eno najvažnejših postav, kar jih je izdelal sedanji državni zbor — namreč postavo o zemljiškem ali gruntnem davku.
Za kar se je kranjski deželni zbor že toliko let na vso moč poganjal, da bi se zemljiški davek na Kranjskem predrugačil, ker je sedanji veliko prevelik, tako sam na sebi, kakor v primeri k drugim deželam, to se ima zdaj zgoditi. Državni zbor je izdelal postavo, da ima biti nova cenitev (novo šacilo) za zemljiški davek in sicer po vseh deželah na enkrat, in da se napravi nov kataster na čisto novi podlagi.
To delo bo potrebovalo do svojega konca kaka tri leta.
Poglavitni razloček med starim in novim katastrom bo pa ta: Starega so delali inženirji in mer-jalci sami, ljudi niso dosti ali nič prašali; pri novem katastru bodo pa ljudje, to je, tisti, ki zemljiški davek plačujejo, imeli prvo in poglavitno besedo. Komisije namreč, ki bodo imele katasterska dela na skrbi, bodo skozi in skozi tako sestavljene, da davka plačevalci bodo imeli v njih večino. Možje cenilci (šacevalci) bodo od teh komisij iz svoje srede izvoljeni.
Toraj brez skrbi rečemo, da bodo po novi postavi davka plačevalci sami v svojih rokah imeli svojo srečo, in da bo pri njih stalo, ali bo novi kataster, to je, podlaga, na kteri se bo zemljiški davek odmerjal, deželi pravičen in primeren ali pa ne.
Da pa se bodo ljudje pri tem delu znali prav ponašati, in da bodo pri cenitvi vedeli pravo zadeti, zato se je treba dobro pripraviti, — treba je postavo na tanko poznati, in na tanko prevdariti vse okoliščine, na ktere se mora pri cenitvi vsacega zemljišča gledati.
Zato prosimo svoje častite bralce, posebno preča-stite duhovne gospode in vse bolj izučene rojake, naj skrbno prebero in premislijo to postavo, naj se pogovore o nje pomenu in pravemu smisla med seboj in s zvedenimi možmi, in naj se na vse strani dobro pripravijo, da bodo ljudi, ko pride čas, znali prav podučiti in jim pravo svetovati. Zakaj zdaj bo priložnost deželi težko breme neprimernega zemljiškega davka zlajšati.
Nemškutarji, to slišimo vsak dan, nam lažnjivo očitajo, da se „Novice" in narodni časniki kakor tudi narodnjaki naši le za jezik kavsajo in ravsajo, za druge potrebe naroda našega pa jim ni mar. Vsak pošten človek ve, da je to očitanje le sleparstvo nevednih ljudi. Vsak pravi rodoljub ima skrb za blagor in srečo
svoje dežele na vsaka stran, a on tudi ve , da smo zgubljeni, če se v zadevah, ki se tičejo sreče ali nesreče vsake dežele, ravnd v tujem jeziku, ki ga ne razume narod. Le vprašajte nemškutarje: koliko so vam, naj si bodi v gospodarskih, obrtnijskih ali kakoršnih koli znanstvenih rečeh, bukev spisali, da bi se narod naš iz njih učil in za dragimi narodi ne zaostajal? Le vprašajte jih: koliko vas bodo podučili, kako se imate gruntni gospodarji ravnati, kadar se bode začela izvrševati važna nova gruntna postava? Da potezanje za obveljavo narodnega jezika ni jalova sanjarija, pokazalo se bode tedaj zdaj, ko bo šlo za to, da se gruntni davki nam olajšajo; to bode pa le mogoče, da se bolj izučeni rodoljubi z narodno našo duhovščino zedinijo in kmete naše podučijo najprej v tem, da razumejo postavo, pa tudi to, kar jim bodo „Novice" pozneje razlagale.   Postava se glasi tako-le:
Oddelek I.
Splošna načela. §. 1.   Na kaj se naklada zemljiški davek.
Zemljiškemu davku je podvržena vsaka zemlja, ktera se more po kmetijsko uživati, in sicer tudi takrat, ko se ne uživa tako, temuč je namenjena za drugo rabo, ktera je pa ne stori davka proste.
§. 2.   Kaj je zemljiškega davka prosto.
Zemljiškega davka ne plačujejo:
1.   Zemljišča,  ki nič ne rode (nerodna zemljišča).
2.   Močvirja, jezera in ribniki (bajerji), ako se po kmetijsko ne obdelujejo, in tudi iz ribštva, trstja ali šote nobenega užitka ne dajejo.
3.   Javne (vsem odprte) steze in kolovozi, volarske in vlačugarske poti in ceste, javni prostori po vaseh, trgih in mestih in pri cerkvah, in ulice, potem prekope in vodovodi, ki služijo občnim namenom, in struga od rek in potokov.
4.   Javna pokopališča, dokler se ne obrnejo v kak drug namen.
5.   Stavišča (selišča) in dvorišča (borjači, jegna).
6.   Prostori, na kterih morsko sol delajo.
§. 3.  Kaj je začasno zemljiškega davka
prosto. Začasno prosta zemljiškega davka so pusta zemljišča ali taka, ki so po naravskih (naturnih) prigodkih nerodna postala, ako se na novo zdelajo, da rod6, skozi 10 let, kadar se pa visokolesni gozdi z novega napravijo, skozi 25 let od leta, ko se popolnoma zdelajo.
§.4.   Kako se zemljiški davek ustanovi in
razdeli. Glavni s postavo  ustanovljeni znesek  vsega zemljiškega  davka  naj   se  po  primeri   najdenega  čistega
204
prinosa (prihodka) od davku podvržene zemlje enako razdeli na vsako deželo, oziroma na vsako davkovsko občino in vsako zemljišče.
§. 5.   Cisti prinos ali prihodek.
Za čisti prinos se ima tisto, kar ostane, ko se obdelovalni in dobivalni stroški (to je stroški za obdelovanje zemljišča in za dobivanje pridelka) odbijejo od grobega doneska, in ki se od rabnih zemljišč stanovitno dobivati more (§. 19.).
Cisti prinos se najde po precenitvi in vcenitvi. Zastran tega, kako so zemljišča obdelana, naj se pri precenitvi, s ktero se išče čisti prinos, vzame, da so skozi po srednje (po splošni navadi) obdelana.
Na lastninske razmere ali okolnosti in na kmetijsko zvezo enega zemljišča z drugimi ali pa z obrtnijskimi napravami se nič ne gleda.
Tudi se ni ozirati ne na bremena in davščine, ki so na zemljiščih, ne na pravice ž njimi zvezane.
§. 6, Kako se odpuščajo davki ob nesrečah aliuimah.    Kdaj   se začne pobirati davek po
tej postavi.
To, kako se odpuščajo davki zavolj kake nesreče (uime), kako je skrbeti za to, da se zemljiškega davka kataster v razvidu ima, po tem, odklej se bo pobiral zemljiški davek po ie-ti postavi; to se bo ustanovilo s posebnimi postavami.
Oddelek II.
Zvrsevalci. §.7.   Središnavodba.
Najvišo vodbo cenitvenih opravil bo imel finančni minister, ki postavi središne (osrednje) nadzornike, da bodo gledali na cenitvena dela v vsaki deželi.
Pod predsedstvom finančnega ministra ali njegovega namestnika se napravi središna (osrednja) komisija z odločevalnim glasom za namen, ki ga ta postava (§. 39) piše.
Središna komisija bo imela razen predsednika še 36 udov, od kterih izbere finančni minister 12, v ktere so pa tudi središini nadzorniki všteti; 6 udov izbere gosposka, 18 udov poslanska zbornica za čas, dokler cenitev trpi. Udje, ki pridejo na poslansko zbornico, volijo se tako, da izvolijo za Cesko in Galicijo po 2, za druge, na državnem zboru zastopane kraljevine in dežele pa po enega uda poslanci iz teh dežel, a poslanci iz Trsta in Istre volijo skupaj enega. Udom sre-dišine komisije postavi finančni minister in izvolite gosposka pa poslanska zbornica, poslednja tako, kakor je gori rečeno, ravno toliko namestnikov za čas, dokler cenitev trpi. Zbornici državnega zbora pa pri svoji vo-litvi ni da bi morali iz svoje srede voliti.
Za poročevalce središne komisije, ako se za kak primerljej kaj druzega ne sklene, bodo uradniki, ki jih finančni minister postavi, kteri pa, Če niso komisijni udje, nimajo odiočevalnega glasu. Središna komisija ima pravico, da si, če je treba, privzame zvedence s posvetovalnim glasom.
§.8.   Deželna komisija.
Za cenitvena opravila vsake dežele se postavi po navadi pod predsedstvom političnega deželnega poglavarja ali njegovega namestnika deželna komisija, v kteri bo razen predsednika še šest do deset udov z odločevalnim glasom; od teh pokliče eno polovico finančni minister in sicer najmanj pol iz plačevalcev zemljiškega davka, drugo polovico pa izvoli dotični deželni zastop (zbor).
Komisijskim udom postavi finančni minister, oziroma dotični deželni zbor ravno toliko namestnikov po ravno tistem načinu.
Poročevalca deželne komisije izbere finančni minister, ali on, če ni komisijski ud, nima odiočevalnega glasu. Deželna komisija za kake primerljaje tudi lahko posebne poročevalce postavi, ter ima pravico, če je treba privzeti si zvedence s posvetovalnim glasom.
Deželna komisija ima razen pravic in dolžnosti, ki ji po tej postavi posebej prihajajo, gledati na to, da se precenitev in vcenitev v deželi povsod enako opravlja, ter naj iz tega namena po poslanih svojih udih na tanko pozvč zemljine in kmetijske okoliščine svoje dežele in sosednjih deželd, in odpravi napake, če se ktere pokažejo.
V  tistih deželah, v kterih se zavolj njihove velikosti precenitev ne more po eni deželni komisiji opraviti, naj se postavijo deželne podkomisije, ki naj se sestavijo takisto, kakor deželne komisije.
V  tem primeru se pa tako deželni komisiji, kakor podkomisijam odkaže poseben okrog, v kterem ima vsaka njih svojo nalogo, samostojno spolnjevati.
Deželna komisija ima pa vrh tega še dolžnost, da vselej ve, kako dela deželnih podkomisij napredujejo, in da vsaki predlogi, ki jo podkomisije pošljejo do središne komisije, pridi svoje mnenje z ozirom na celo deželo.
Postaviti deželne podkomisije, odmeriti vsaki njeno okrožje, določiti, koliko udov bodo imele deželne komisije in podkomisije, to gr6 finančnemu ministru, ki se zmeni popred z dotičnim deželnim odborom.
§. 9.   Okrajna — ceni In a komisija.
Cenitvena opravila vsakega cenitvenega okraja se izroče cenilni komisiji pod predsedstvom enega načelnika ali njegovega namestnika, ktera dva izbere finančni minister.
Ta komisija šteje razen predsednika še osem udov, ki bodo imeli odločevalen glas. Štiri nje ude izbere finančni minister, ki mora pa vsaj dva izmed plačevalcev zemljiškega davka cenitvenega okraja vzeti.
Enega uda izvolijo tisti posestniki iz cenitvenega okraja, ki največ zemljiškega davka plačujejo; tri ude pa, če ima dežela okrajne zastope, okrajni odbori.
Kjer je v enem cenitvenem okraju več okrajnih zastopov, tam stopijo vsi okrajni zbori v en voleči razdelek.
Kjer ni okrajnih zastopov, tam izvolijo tri ude občinska starešinstva (županstva) cenitvenega okraja.
Volilno pravico imajo med posestniki, ki največ zemljiškega davka plačujejo, tisti, kteri plačujejo skup Ve vsega zemljiškega davka v cenitvenem okraju, in ko bi takih bilo več ko 20, ima to pravico prvih 20, ki največ tega davka plačujejo.
Prav tako se izbere tudi ravno toliko namestnikov po finančnem ministru, oziroma po volečih razdelkih.
Komisijske poročevalce za opravila kmetijske in gozdne cenitve postavi finančni minister; ali oni, če niso komisijski udje, nimajo odiočevalnega glasu. Kadar pojde za gozdno cenitev, sme si komisija privzeti gozdarske izvedence.
§. 10.  Vladni opravniki (organi).
Opravniki, ki jih finančni minister za deželne in okrajne cenilne komisije postavi, morajo, ako je koli mogoče, biti domači iz tiste dežele, vsikakor pa taki ljudje, da so z ozirom na kmetijsko izvedenost, kakor tudi z ozirom na jezike, ki so v cenitvenem okraju navadni, popolnoma kos svoji nalogi.
205
§. 11.   Merjalci (merci).
Tako deželni, kakor okrajni cenilni komisiji se za zemljemerska opravila pridajo merjalci, kolikor jih bo treba.
§. 12.   Kdaj  smejo komisije sklepe delati in
kako jih delaj o.
V vsako komisijsko sejo mora predsednik vse ude, in ako je kteri za stanovitno zadržan, njegovega namestnika povabiti.
Komisija je ustanovljena in sme (je zmožna) sklepati, ako je razen predsednika vsaj polovica udov pričujočih. Ako bi se pa v eni seji ne moglo sklepati za to, ker je premalo udov prišlo, naj se v prihodnjo sejo vsi udje pismeno povabijo s pristavkom, da se bo v ti seji sklepalo brez ozira na to, koliko jih bo pričujočih.
Komisije delajo sklepe z nadpolovično večino glasov tistih, ki so pričujoči. Ako so glasovi enako razdeljeni, obvelja tista misel, kteri predsednik pritrdi. Ako ni moči dobiti nadpolovične večine glasov , naj se glasovi za najvišo številko prištevajo glasom za naj-bližo nižo številko, dokler se za to ne dobi nadpolo-vična večina glasov.
§.13.   Dnina in potnina.
Komisijski udje in privzeti izvedenci smejo, ako niso po opravilu državnih uradnikov zraven, za tiste dni, ko imajo res opraviti pri komisijskih ogledih in posvetovanjih, iskati pri središni komisiji 10 gold., pri deželni komisiji 6 gold. in pri okrajni cenilni komisiji 3 gold. dnine; tudi jim grč povračilo voznih stroškov, ki so zavolj teh opravil potrebni, in sicer 1 gold. za vsako miljo.
Zastran tega, kaj imajo iskati državni uradniki, kteri imajo pri komisijah opraviti, naj se ravna po obstoječih pravilih.
§. 14.   Odkod  se  plačujejo  stroški  za prece-
nitev in vcenitev.
Tako ta plačila, kakor tudi vse druge stroške za precenitev in vcenitev bo trpel državni zaklad.
(Dalje prihodnjič.)
List 27.
Gospodarske stvari.
Postava od 24. maja 1869. leta,
kako naj se uravna zemljiški (gruntni) davek.
(Dalje.)
Oddelek III.
Precenitev zemljiškega prinosa.
§.  15.   Kako  se  ustanovi   čisti prinos (prihodek, donesek).
Cisti zemljiški prinos se ustanavlja po obdelovanj-skih redih ali načinih in po dobrotnih vrstah, in sicer od okraja do okraja tako, da se za vsak cenitveni okraj, ki se ima narediti, vrstilna (razredbena) tarifa postavi.
Cisti prinos se ustanovljuje tudi za tista zemljišča> ki se po kmetijsko ne obdelujejo, ker so za kako drugo rabo namenjena.
§.  16.   Obdelovanjski  redi  (različno obdelovanj e).
Zastran obdelovanja (obdelovanjskih redov ali načinov) naj se ločijo: a) njive, b) travniki, c) vrti, d) vinogradi, e) pašniki, f) planine, g) gozdi, h) jezera, močvirja, ribniki,  i) enačice,  k) nerodina (nerodnice).
Prostori, ki se po kmetijsko ne obdelavajo, ker so za drugo rabo namenjeni, naj se imajo za enačice; med te spadajo:
Prostori, na kterih se apno, pesek, kremen, šota, ilovica dobiva, kamor se kaj sklada in dela, privatne (zasebno-lastne) prekope, bregovi, meje, aleje (drevoredi), lastna pota, železniški prostori, po tem zemlja, kjer se kamen lomi, kjer so rudniški rovi, jame, vodnjaki itd.
§. 17.  Cenitveni okraj in vrstilni odsek (klasifikacij ni distrikt).
Po navadi je vsak politični okraj tudi cenitveni okraj J;er vrstilni odsek.
Ce so pa v njem bistveni razločki z ozirom na površje tal, na podnebje, na kmetijske okoliščine, kar se tiče zemlje in preveda (pregona), sme se okraj tudi na več vrstilnih odsekov razdeliti, in za vsak tak odsek se mora posebna tarifa postaviti.
Sklep, ali se sme okraj na več odsekov razdeliti, gr6 okrajnim cenilnim komisijam. Le, če bi se hotelo več   ko  tri  odseke   napraviti,   mora   finančni   minister
pritrditi.
Ce je neogibno potreba, sme vlada s privoljenjem deželne komisije ne glede na politično razdelitev tudi manjše cenitvene okraje napraviti.
§. 18.   Koliko bo dobrotnih vrst (vrst ali razredov po dobroti zemlje).
Dobrotnih vrsta za vsak obdelovanjski red vrstil-nega odseka ne sme biti več kot osem.
§. 19.   Kaj je cena podobrotnih vrst d.
•v
Cisti prinos, ki se za vsako vrsto vsakega obdelovanja v denarjih za en d. av. oral ustanovi, je cena dotione dobrotne vrste.
Cene za vsako dobrotno vrsto raznih obdelovanjskih redov, naj se primerno ena od druge postavijo in tako ustanove, da če se obrnejo na dotična zemljišča, pride na dan njih srednji čisti prinos, to je tisti, ki ga vsak posestnik v eni večletni dobre in slabe letine obsegajoči dobi poprek ima, ako po šegi večine posestnikov vrstilnega odseka kmetuje, in vse potrebne, v tem odseku sploh navadne obdelovalne in dobivalne stroške odšteje.
§.  20. Katasterska dela bodo povsod ob enem
času.
Katasterska dela, ki jih je treba, da se najde čisti prinos vsakega zemljišča, da se more zemljiški davek razdeliti, bodo se po vseh deželah ob enem vršila.
§. 21. Posebno prerajtovanje (računanje) pri-
nosa se ne zahteva.
Poseben način, kako naj se iščejo cene za vsako dobrotno vrsto, ni zapovedan, ampak treba je vse okoliščine , po kterih se čisti zemljiški prinos v raznih krajih vrstilnega odseka ravna, do dobrega prevdariti, tako, da se bo na vse bistvene razločke v prinosu, kteri so pri zemljiščih vrstilnega odseka, kolikor je le mogoče, gledalo.
§. 22.   Cenilni pomočki.
Iz tega namena naj se pripravijo potrebni pomočki, zlasti:
Od finančne deželne gosposke po priloženih izvirnih zapiskih poprečnega tržnega kupa izdelan izkaz od vseh v okraju dobljenih zemeljskih pridelkov, djanih na d. av. mero iz petnajstletne dobe, pretečene pred tistim letom, kterega se cenitev začne; pri tem se mora pa glede vina za podlogo vzeti jesenski poprečni kup tistega leta, kterega je zraslo:
izkaz, narejen po politiški gosposki, po čem so bili v okraju navadni dninarji peš in z živino v petnajstletni dobi pred tistim letom, ko se cenitev začne; pri tem naj se pa tam, kjer se dninarjem hrana daje, nje vrednost v dnino vrajta;
od davkarij izdelani izkazi od tega, po čem so v zadnjih petnajst letih prostovoljno prodajali ali za čas v štant (zakup, arenda) dajali posamezna zemljišča, cele
214
kmetije in grajščine; potem sodne cenitve; sedanje ka-tastralne mape;
zadnjič od posestnika podpisani izpiski iz kineto-valskih in gozdnih računov od zadnjih 15 let o tem, kaj se je v naturi pridelalo in kaj na obdelovanje potrošilo, ako se ti izpiski dobrovoljno prineso.
§. 23.   Okrajno popisovanje.
Poročevalec ima od okraja, po tem ko ga prehodi, popis napraviti.
V tem popisu morajo biti posebno te-le reči: Izkaz, ktere občine in ktere samostojne grajščine (ki niso v zvezi z nobeno občino), so v okraju, po abecednem redu.
Obrazec I.
Okraja dotiČnega lega, velikost, meje, površje, ka-košno je sploh, podnebje, zemlja, kakošna je sploh, razna rodovitnost po tem ali onem obdelovanjskem redu, naprave za osuševanje in namakanje; drenaže, ceste in pota, to, kako je s prodajanjem kmetijskih in gozdarskih pridelkov ; prebivalstvo, prirodni pridelki vseh treh redov; to, kako je zemlja razdeljena, kako se kmetuje, po čem se spečujejo zemljišča, če se prodajajo ali v zakup (štant, arendo) dajo z ozirom na poprešnji kup večih, srednjih in manjših posestev, celih kmetij ali posameznih zemljišč ali parcel od zadnjih 15 let, in, kolikor je mogoče, naj se pov6, kaj je kup delalo; kup ali cena lesa ali drv na porobku (rastilu) po doljne-avstrijskem sežnju 30" dolžine trdih in mehkih drv; potem vinski kup; povprečni kup tiste robe (materi-jala) in tistih prirodnih reči ali pridelkov , ki jih je sploh za obdelovanje treba, iz omenjene 151etne dobe (§. 22.), in sicer za poslednje le tedaj, če se za-nje ni že kup postavil pri pridelkih.
§. 24.   Pregled okrajnega popisa in cenilnih
pomočkov.
Okrajna komisija naj prejete pomočke (§. 22.), okrajni popis (§. 23.), in vse druge pomagalne reči, ki jih ima, na tanko pregleda, naj — če je treba — iz tega namena popred okraj prehodi, ter vse te pomočke, kakor je primerno, nadopolni ali popravi.
Po tem naj za daljni pomoček postavi za vsak pridelek in za vsak potrošni predmet vsakega vrstilnega odseka pravilni (normalni) kup.
Za les in drva se lahko postavi več kupov (cen), pa vendar le toliko, kolikor jih je neogibno potreba.
Pri postavljanju pravilnega kupa naj bo za podlogo poprečni kup tistih 15 let, ki so pretekla pred letom, kterega je cenitev, po tem ko se pet najdražjih let odbije. Doba, po kteri se poprečni kup napravlja, mora za vse dežele ena in ista biti.
Za poprečni kup naj se vzame:
a)  pri poglavitnih žitih kup iz tržnih krajev, po kte-rih se kup ravnd,
b)  pri kmetijskih vmesnih (stranskih) pridelkih, pri vinu in potrošni robi (trošilnih stvareh) pozvedeni krajni (lokalni) kup v vrstilnem odseku,
c) pri delavcih dnina (na dnevno plačilo) v vrstilnem odseku potem, kar se določuje v §. 22., odstavku 3.
Na razloček med navadnim in posebno spretnost potrebujočim, po tem med lahkim in težkim delom naj se primerno gleda.
§. 25.   Načrt vrstilne tarife.
Obrazec II.
Okrajne cenilne komisije predsednik da najpred vrstilno tarifo načrtati, in sicer posebej po komisijskem poročevalcu in posebej spet po odboru, ki ga komisija iz svoje srede izbere.    Ta dva načrta,  ki  se morata z
razlogi utrditi,   naj   okrajna  cenilna komisija na tanko pretrese in naj po tem domenjeno tarifo napravi.
Pri napravljanju vrstilne tarife naj se srednji Čisti prinos za dol. av. oral vsake podobrotne vrste posaraes-nih obdelovanjskih redov ustanavlja z okroglo številko po tabeli v obrazcu III. priloženi.
Obrazec III.
Ce pade čisti prinos, ki ga komisija najde, med dve stopnji v vrstilni tabeli (obrazec III.) vmes, naj se cena ustanovi po bližnji višji ali bližnji nižji stopnji, kakor se najdeni čisti prinos eni ali drugi bolj bliža.
§. 26.   Kako se podtrjujejo cene.
Ako se preiskuje, ali so cene pravšne ali ne, s primerjanjem k kupščinam in zakupščinam (štantninam), takrat naj se pomni, da so ti pomočki samo za podporo pri prerajtovanju, in da se misli le navadna kupna in zakupna vrednost, to je tiste zastran tega nabrane kupščine in zakupščine, kakor jih kupec ali zakupnik (štantnik), ki je z navadnim obdelovalnim kapitalom založen, po navadi plača za oral srednje zemlje dotiČ-nih dobrotnih vrst in obdelovanjskih redov z upanjem, da obresti, ki so v deželi navadne, od kupščine ali zakupščine iz nje dobi.
Navadna obrest v deželi je tista, ktero v kakem okraju za zemljišče dani denar po skušnji za res nese.
§. 27.   Kdaj se gleda na posebne vzdrževalne
stroške.
Ako je v enem okraju ali vrstilnem odseku veča množina takih zemljišč, za ktere je za stanovitno posebnih stroškov treba , da se ohranijo tako rodna ali prinosna, kakor so, naj se cene za taka zemljišča tako ustanove, da bodo tudi omenjeni stroški v njih vidni. Pri tem se pa na obresti od kapitala, ki je v napravah , jie sme gledati.
Ce so taka zemljišča le majhnega prostora, naj se, ako je treba, na omenjene vzdrževalne stroške gleda s tem, da se zemljišča, ko se vcenjajo, v nižjo cenilno vrsto denejo.
§. 28.   Kako se presoja načrt vrstilne tarife.
Okrajna komisija naj načrtano tarifo pri posebnem prehodu vsega okraja presodi in kolikor je treba, tudi z ozirom na sosednje okraje popravi.
Pri tem prehodu naj se vsaka tarifna vrsta v vrstilnem zapisniku popiše, in za vsako obdelovanje naj se izbero izglednice (vzornice, primerjalnice), kterih namen je ta, da se bodo v primeri k njim lahko vsa druga zemljišča vrstilnega odseka po svoji lastnosti in rodnosti v postavljeno tarifo vcenjala.
Te izglednice ali vzornice naj se v posebnem izkazu (obrazec IV.) na tanko popišejo.
(Dalje prihodnjič.)
List 28.
Postava od 24. maja 1869. leta,
kako naj se uravna zemljiški (gruntni) davek.
Oddelek III.
(Dalje.)
§. 29.   Na kaj se mora posebno gledati, ko se
tarifa postavlja.
Ko se postavlja tarifa za njive, in ko se one vce-njujejo v svoje tarifne vrste ali razrede, naj se ima povsod pred očmi tisti stan obdelovanja, v kterem so take njive vrstilnega odseka, ki so se do zdaj brez prenehanja po splošni šegi, brez umetnih pomočkov obdelovale. Paša na prahi (ledini) naj se le ondi v račun vzame, kjer je sploh navadna in na večih prostorih.
Pri cenah za travnike je gledati na to, kolikrat se kose, potlej ali daj6 sladko, kislo ali obojo krmo; ali jih gnoje, čistijo (trebijo), osušajo, namakajo, drenažijo ali ne.
Cene za vrtove, ki so namenjeni za sadje, zelenje, cvetlice, semenje, kuho, kupčijske sadeže, murve in oljko, potem cene za drevesnice, razveseljevalne vrte in parke naj se ustanove v primeri, kakor so okoliščine, k prihodku od podobnih njivskih, travniških ali gozdnih razredov dotičnega vrstilnega odseka.
Vrtovi, ki daj6 le s pomočjo posebne obrtnosti nenavadno velik dobiček, ali ktere vrtniki (vrtnarji) po obrtniško obdelujejo, naj se zavolj tega ne cenijo više, ko drugi, ki so jim po svojih drugih okoliščinah enaki.
Ko se ustanovljujejo cene za vinograde, naj se vzame poprečni prirodek od pretečenih 15 let pred tistim letom, kterega je cenitev, in je pri tem gledati na meno srednjih, dobrih, slabih, pa tudi hudih letin.
Kjer imajo navado, da vinograd čez nekoliko let čisto iztrebijo in odpravijo, naj se cene ustanovi z ozirom na ves čas, dokler je vinograd bil.
Cene za pašnike naj se uganejo po primeri k travnikom, ki enak pridelek dajo.
Za planine se narede cene ali po vsi zakupščini (štantnini), ki se od njih vleče, ali po pasmi (planin-ščini) od vsakega živinčeta, ali po tem, koliko živine in kakošne se vsako leto nažene z ozirom na to, doklej paša trpi in koliko je potem iz planine dobička; pri tem naj se posebno gleda na stroške, ako se planina gradi, da živina, kedar se pase, v prepad ne pade, in tudi, ako se voda napelje ali tamor (streha za živino) napravi.
Cenam za gozde naj bo podlaga poprečni prirodek ene posekovalne dobe v d. av. sežnjih 30" dolgih*polen za trda in mehka drva po d. a. oralu brez ozira na to> ali je posamezno drevo za lesene izdelke, pa s primernim ozirom na to, kakor se prodaja.
Na logarske in obdelovalne stroške naj se pri postavljanju cen primerno gleda.
Na to, koliko je takrat, ko se ceni, stoječi les vreden, naj se ne gleda.
Na vmesne ali stranske gozdne užitke se sploh ne gleda; kjer je pa navada, da se po gozdih pase, ali kjer se od jezic, čresla, ali v logih od trave poseben prihodek dobiva, treba se je na-nj pri postavljanju cene ozirati, ako je tolikošen, da se ima lahko za vmesni ali postranski pridelek.
Pri jezerih, močvirjih in ribnikih, ki samo od rib-štva in trs tja dobiček daj 6, naj se ugibljejo cene pa poprečnem čistem prinosu ene petnajstletne dobe z ozirom na stroške za ohranitev; nov zarod, zatvornice^ jezove in za orodje.
Mešano obdelovanje se z ozirom na prinos od vseh na enkrat dobljenih pridelkov dene pod primerno ceno tistega obdelovanja, ktero premaguje.
Menjalke, to je, če so njive v spremeni s travniki ali s pašniki (ledine), ali če so ribniki v spremeni z njivami ali travniki, naj se z ozirom na prirodek vrstečih se pridelkih in njih posebnih kmetovalnih stroškov postavijo v tisti obdelovanjski red, kamor spada po prinosu obdelovanja, ktero premaguje.
Jezera in močvirja, ki se poleti celo ali nekoliko posuše, — ako se suhota obrne za travnike, pašnike ali steljnike, naj se denejo v razrede za travnike ali pašnike, ki so njih poprečnemu letnemu prinosu primerni.
Druge enačice (§. 16.),  med ktere se štejejo tudi
222
prazna stavišča (za zidanja namenjeni prostori brez poslopij), naj se vcenjajo po tistih zemljiščih, ki so zraven ali okoli.
§. 30.  Vrstilna tarifa se pošlje deželni komisiji in ta jo pregleda.
Ustanovljena tarifa naj se z vsemi za nje presojo potrebnimi podlagami predloži deželni komisiji, ktera jo z ozirom na to, kako je okraj nosen, — kar je morala med tem pozvedeti, — na tanko pregleda, in kar bi bilo napačno ali pomanjkljivo, popravi.
Pri tem naj posebno na to pazi, da bodo cene ob deželni meji ležečih okrajev v pravi primeri, ter ako bi mislila, da dotične cene sosednjih dežel niso, kakor bi imele biti, naj se z dotično deželno komisijo pomeni.
§. 31.   Razglas vrstilnih tarif.
Vrstilnih tarif cene, ko jih je deželna komisija potrdila ali popravila, naj se po deželnem uradnem Časniku razglase in okrcjnim komisijam nazaj pošljejo.
Te naj tarife po primerni poti po okraju razglase, da bode tako tistim posestnikom, ki niso v občinski zvezi, po tem tistim, ki vsaj šestino vsega zemljiškega davka v občini plačujejo, in pa občinam dana priložnost, tudi od svoje strani povedati, ali so postavljene tarife primerne, in oziroma svoje vgovore proti njim podati.
Ob enem je skrbeti, da se obmejnim okrajnim ko-misijamA sosedne dežele vrstilna tarifa mejnih krajev svoje dežele s potrebnimi podlagami vred naznani, in da se le-tem dotiČnikom odpre, da jo lahko pregledajo in se pritožijo.
§. 32.   Kako se podajajo pritožbe ali vgovori
zoper vrstilno tarifo.
Deželna komisija, kolikor spoznd, da so pritožbe pravilne, poskrbi, da se poravnajo, naredi pregledno sestavo tarif vseh okrajev cele dežele , in pošlje eno sestavo finančnemu ministru, drugo tako sestavo in potrjeno tarifo dotičnega okraja ali vrstilnega odseka pa okrajnim komisijam z opominom, naj se po nji precej začne vcenjevanje. (§. 34.)                          (Dal. prih.)
230
Postava od 24. maja 1869. leta,
kako naj se uravna zemljiški (gruntni) davek. *)
(Dalje.)
Oddelek IV.
Vcenitev.
§. 34.   Kako  se posamesna zemljišča v tarifo
vcenjujejo.
Vcenitev je to, da se cene, ki so v vrstilni tarifi postavljene za razne obdelovanjske rede ali načine, obrnejo na vsako posamesno davčno (davku podvrženo) zemljišče v občini in v okraju ali vrstilnem odseku.
Iz namena te vcenitve naj se okraj, ali oziroma vrstilni odsek razdeli na toliko posebnih vcenitvenih oddelkov ali skupin, kolikor jih je treba, ter bosta v vsakem takem oddelku po dva uda okrajne komisije (cenilca) vcenjevala posamesne občine ali grajščine, ki niso v občinski zvezi, pod poročevalčevim prigledom in z vednim ozirom na izbrane izglednice (§. 28.), in naj pri tem, ako sta vcenjevalca raznih misli, obveljd tista misel,^kteri poročevalec pritrdi.
Cas,   kadaj   se  začne  vcenitev,  naj  se popred v vsaki občini ali samostojni grajščini očitno oznani.
K vcenitvi naj se pokličejo za zaupnike dotična občinska starešinstva (županstva) ali dva od njih povedana moža, po tem zastopniki samovoljnih grajščin in vsi tisti posestniki, ki vsaj šestino vsega zemljiškega davka plačujejo.
Taka zemljišča, ki so le po nenavadnem obdelovanju postala rodnejša od svoje bližnje okolice, naj se vcenjajo prav tako, kakor ta okolica.
Če je kje vrtnega ali vinograjskega obdelovanja manj od 50 štirjaških (kvadratnih) sežnjev, ali kmetijskega sveta kterega drugega obdelovanja manj od 400 štirjaških sežnjev, naj se to vzame k obdelovanju, k tistemu, kteremu je po lastnosti in prinosnosti najbližje. Od tega naj se odstopi le takrat, kadar bi bil razloček v prinosu teh dveh različnih obdelovanjskih načinov, ali oziroma dobrotnih vrsta tolikošen, da bi se po takem privzetju čisti prinos skupnega sveta za več kakor 10 odstotkov povečal al pomanjšal.
Tako naj se tudi odrezki dobrotnih vrsta, ki so v enem obdelovanju istega zemljišča vmes, Če nimajo vsaj enega orala, privzamejo ali pritaknejo k dobrotni vrsti istega zemljišča, ako čisti prinos, kteri bi se dobil, ko bi se tak odrezek posebej precenjal, po tem ne bo za več kot 10 odstotkov povečan ali pomanjšan.
Vsako posamesno gozdovje naj se potem, kako so njegova tla poprek nosna, in kako lesovje ima, po navadi vceni samo v eno dobrotno vrsto brez ozira na vrednost, ki jo ima ob cenitvi stoječi les.
Ce so pa v njem kosovi, ki imajo zdržema vsaj 50 oralov, ter so po zemlji, lesovju in po drugih okoliščinah, po kterih se čisti prinos ravna, med seboj jako različni, naj se vcenijo v več dobrotnih vrst.
Ko je vcenitev po vseh občinah okraja ali vrstil-nega odseka dogotovljena, naj se nje podatki predlože okrajni komisiji, da jih pregleda in sestavi; ta komisija, če je kaj pomanjkljivega ali sumljivega, naj to poravna, če ni drugače, po ti poti, da izpošlje krajno (lokalno) komisijo, in naj da po tem napraviti vcenilne registre ali vcenilnike (§. 36.).
*) Prezrl se je v zadnji številki §. 32.,   kteri  se glasi tako-le: §. 32.   Kako se podajajo pritožbe ali vgovori
zoper vrstilno tarifo. Pritožbe od občin, večih posestnikov ali okrajnih cenilnih komisij naj se v šestih tednih neprestopnega roka (brišta) podajo pismene dotični okrajni komisiji,   in ta naj   jih s svojim mnenjem pošlje deželni komisiji.
Oddelek V.
Mera.
§. 35. Premembe v obdelovanju in zemlji naj se pregledajo  in  po tem zdanje katastralne
mape popravijo.
Merjalci, ki so okrajnim komisijam pridani, imajo nalogo, da premembe, ki so se po zadnji meri v obdelovanju in v zemljiščih zgodile, če niso bile razvidnici oglašene, na samem mestu pregledajo in po njih zdanje mape popravijo,
§. 36.   Kako se obdelovanjski in vrstni odrezki zrajtajo in sestavijo.
Ko je precenitev in vcenitev dokončana, naj merjalci vse te podatke tudi v sedanje mape vrisajo, in naj se po tem zrajtani prostori obdelovanjskih in vrstnih odrezkov vpišejo v cenilni register, kteri se za vsako občino posebej napravi.
Iz tega registra naj se prostori posamesnih dobrotnih vrst vsakega obdelovanja sestavijo tako, da ta sestava pokaže ves prostor vseh k občini spadajočih, v posamesne dobrotne vrste in obdelovanjske rede vce-njenih zemljišč.
Po le-ti vrstni sestavi naj se napravi okrajni pregled, iz kterega se mora videti, koliko je vsega prostora zemljišč, vcenjenih po dobrotnih vrstah in obdelovanjskih redih ali načinih, od vseh občin tistega okraja, oziroma od raznih vrstilnih odsekov, in koliko le-ti in pa okraj skup znašajo.
V tem pregledu naj se prerajta po prostoru in po tarifnih cenah čisti prinos posamnih dobrotnih vrst in obdelovanjskih načinov za občine, vrstilne odseke, če so, in za okraj; po tem poprečni čisti prinos* od orala vsakega obdelovanja za občine, vrstilne odseke, če so, in za okraj.
Cisti prinos ali donesek vseh okrajev ene in iste dežele skupaj daje čisti prinos cele dežele.
(Dalje prihodnjič.)
List 30.
Gospodarske stvari.
Postava od 24. maja 1869. leta,
kako naj se uravna zemljiški (gruntni) davek.
(Dalje.)
Oddelek VI.
Kako se ravna s pritožbami ali vgovori. §. 37.   Pritožbe (vgovori).
Ko je vcenitev po celem okraju ali vrstilnem odseku dokončana, naj okrajne komisije predsednik vce-nitvene podatke razglasi, enkrat tako, da vcenilni register za ves okraj ali vrstilni odsek odpre vsakemu na pregled, enkrat pa tako, da pošlje prepisek od tega registra za vsako občino in vsako samostojno grajščino dotičnemu županu in grajščinskemu zastopniku z opominom, da seje zoper vcenitev lahko pritožiti pri okrajni komisiji v neprestopnem roku (brištu) od šestih tednov od tistega dne, ko je ta dopis prišel. Župan naj precej oglasi očitno po celi občini, da je vcenilni register prišel, in da se je rok za pritožbe začel.
Zoper vcenitvene podatke ali postavke se lahko pritožijo občine in občinam ne pridružene grajščine, pa tudi vsak posamesni davka plačevalec in sicer tako za-stran svojih, kakor zastran tujih zemljišč:
a) če  tega  ne kažejo  prav,   ali je  ktero zemljišče davku podvrženo ali pa od njega prosto;
b)   če prostor ni prav izmerjen;
c)   če vcenitev v vrstilno tarifo ni pravična;
d)   če je pomota v številih zastran obdelovanja in zastran vrstnih cen v cenilnem registru in če čisti prinos od posamesnih zemljiščinih odvezkov ni prav zrajtan.
Pritožbe se, kakor pritožnik hoče, ali pri okrajni komisiji, ali pri županu pismeno podajo, ali pa z besedo na zapisnik (protokol) poved6.
Pritožbe, ki mu pridejo v roku za-nje odprtem, mora župan najkasneje v osmih dneh po iztečenem roku pred okrajno komisijo položiti, ali pa naznaniti ji, da jih ni nič prišlo.
Podane pritožbe okrajna komisija na tanko pregleda , in če je treba, preišče po lokalni komisiji, v ktero se pa ne dasta tista dva uda od okrajne komisije, ki sta ondukaj vcenjala, ampak dva druga.
Po tem pregledu, oziroma po tem, kar je preiskovanje dalo, — kar se mora okrajni komisiji predložiti, naj le-ta komisija pritožbe, kolikor so pravične, kar najhitreje reši.
Ce okrajna komisija pritožbo soglasno zavrže, potlej ni naprej nobene pritožbe več.
Razen tega primera pa naj okrajna komisija pritožbe, kterih celo ali deloma ne more uslišati, s svojim
mnenjem in z vsemi cenitvenimi spisi vred položi pred deželno komisijo.
§.  38.    Deželna   komisija   razsoja   predloge okrajnih  komisij   in   polaga  dokončano   deželno cenitev pred finančnega ministra.
Deželna komisija dokončno razsodi pritožbe, po okrajnih komisijah predložene (§. 37.), in oddd finančnemu ministru svoje mnenje o tem, ali je vspeh opravljenega dela glede na lastno in na sosednje dežele primeren ali ni, ter mu razloži, kako se je izšla vsa pre-cenitev in vcenitev, in pridene vse obravnovalne spise. Finančni minister na to skliče središno komisijo.
§. 39.  Sklepi središne ali osrednje komisije.
Središna komisija naj predloge vseh deželnih komisij na tanko pregleda, naj odpravi pomanjkljivosti in spotike, če so ktere, in naj tako po primeri k raznim, posebno obmejnim deželam, kakor tudi po oziru na cenitev posamesnih dežel, dokončno ustanovi vrstilne tarife vseh dežel.
¦v
Ce se v cenitvi posamesnih cenitvenih okrajev ali vrstilnih odsekov pokažejo tolikošne napake, da bi se za ta okraj ali odsek, tudi ko bi se tarifa premenila, ne mogle odpraviti, ima središna komisija pravico, ukazati novo vcenitev po komisiji, ki se po §. 9. postavi. Zoper to novo vcenitev se je smeti pritožiti; vendar te pritožbe ne zadržujejo naloga davkov.
§. 40.   Izkazi  o  čistem prinosu se popravijo.
Ko so vrstilne tarife po središni komisiji za vse dežele dokončno ustanovljene, d& finančni minister zneske čisfega prinosa, ki jih kažejo dozdanji vcenilni registri, sestave in glavni pregledi, popraviti, in nove sestave čistih prinosov za dežele, okraje in občine napraviti, ker se bo moral na tej podlogi glavni, po postavi ustanovljeni znesek vsega zemljiškega davka na posamesne dežele, občine in davčna zemljišča razdeliti.
§. 41.   Kdaj bo kataster pregledovan.
Ko preteče 15 let od tistega leta, kterega se odmeri prvikrat davek po cenitvi vsled te postave storjeni, itd. vsakih 15 let naj se zemljiškega davka kataster iz novega pregleda po vseh deželah ob enem času.
§. 42. Zvršitev te postave. Finančnemu ministru se  nalaga zvršiti to  postavo.
V Schonbrunn-u 24. maja 1869.
Franc Jožef 1. r.
Taaffe 1. r.                            Bresti 1. r.
(Prihodnjič priloge in obrazci k tej postavi.)