Posamezna številka po 10 vin. UHKDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 6, II. nadstropje. — Uradne uve na stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan ruun nedelj in praznikov. Hokopisi se ne vra<~ajo. Nefrankhana pisma se nc . ; . sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Ogersko iu Bosno K 10*40, polletna It 5 20, eoUtlelna K 2-60, mesečna K --90; 3ta Nemčijo celoletno K 32—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K U*-—. : : : Stev. 832. Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. V Ljubljani, v sredo dne 29. aprila 1914. „ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: * in soboto. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štor. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do* .::: poldne In od 4. do 7. zvečer. ::: fnseraii: en Oh topna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserato sprejema upravniStva. ::: Nefranhirnna ali premalo ftankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine prosle. "" Leto IV. Sodrugi l Pripravljajmo se na praznovanje 1. majnika! Statisti. Kdor je že videl uprizoritev kakršnekoli igre v gledališču, je gotovo opazil pri igri tudi take ljudi, ki so bili precej nerodni, leseni in ki so le malo ali nič govorili. Vse, kar morajo storiti na odru, jim režiser prej neštetokrat pokaže in raztolmači, da mu na dan predstave ne kaze igre. Vsak korak in vsako kretnjo jim natančno odmeri. Ker morajo vedno misliti na to. kar jim je bilo vtepeno v glavo, zato so neokretni. Vsak večer prodajajo režiseriu svobodo lastne volje. Tem ljudem, ki morajo kimati. premikati se naprej in nazaj le tako. kakor jim je bilo zaukzano, pravimo statisti. Na odru morajo biti brez volje, brez vse iniciative, avtomati so. Večina avstrijskih državnih poslancev je na las podobna gledališkim statistom. Skoraj vsi meščanski poslanci, pa naj bodo zastopniki kapitalistične, nacionalistične ali cerkvene reakcije, govore in se premikajo fe tako kakor jih je naučil režiser, grof Stiirgkh, prikimavajo in odkimavajo le takrat, kadar zaukaže on. Da niso meščanski poslanci prav nič samostojnejši kakor statisti, da so avtomati, to dokazujejo dogodki preteklih mesecev. Ko je bil napodil grof Stiirgkh državne poslance domov, ko je pričel nadomeščati košček popisanega papirja delo ljudskega zastopa, ko so j)ostale zopet takozvane državne potrebe edina in največja skrb naše vlade, ko so postavili militarizem na altar, da ga moli ljudstvo, ali je prišel tedaj viharen protest od večine v našem državnem zboru? Ali se je zgenila ob teh krivicah ta večina, ki tako rada poveličuje sama sebe, da je edina, ki ščiti zakone in pravico? Ali se jej je zdelo vredno, da bi genila !e z mezincem, da obvaruje ljudstvo pred največjim zlom, pred absolutizmom? Kaj še! Saj poslanci te večine niso zato v parlamentu, da zastopajo interese ljudstva, saj niso izvoljeni zato, da bi iskali v parlamentu pota in sredstva kako pripraviti ljudstvu boljše življenje, temveč zato prihajajo v parlament, da razgalijo tamkaj svoje lakajske duše, da so pokorno orodje v rokah vlade, da prodajajo — Judeži —ljudske koristi za napitnine iz dispozicijskega fonda za bleščeče redove in prazne naslove, sploh da zadoščajo svoji osebni častihlepnosti in lastnim interesom. Le bebec pričakuje od parlamenta s tako večino plodonosno delo. Včeraj so se zopet sešli meščanski sta-tsti v Budimpešti, da iznova dokažejo grofu Stiirgkhu, da niso še pozabili nobene kretnje, kakršne so se bili naučili pri svojem mojstru. Delegatje iz gosposke zbornice in delegatje večine poslanske zbornice bodo dejali v delegacijah ravnodušno in brez očitanja vesti k vsemu »da«, kar bo zahteval militarizem. Stvarnih razmotrivan}, če so zahteve militarizma tudi upravičene, pač ne smemo pričakovati. V nekaterih dneh »reši« armadni odsek ves proračun za armado in mornarico. Bela vrana je tisti meščanski poslanec, ki govori v tem odseku tako, da ni po volji vlade. Ko je na jesenskem delegacijskem zasedanju zahtevala vlada skoraj400 milijonov za pokritje mo-bilizcijskeh stroškov in 7 miljonov za onih 15 tisoč 600 nadomestnih rezervistov, ki jih je pridržala vojna uprava protipostavno, tedaj so pokazali le socialni demokrat je vso kričečo krivico inobilicazije, ki je tako globoko izpod- jedla ljudski blagor. Meščanski delegatje pa so čenčali o vsem mogočem in so lc pokazali iznova. da obožujejo militarizem nrav tako kakor vlada. Pri sedanjem delegacijskem zasedanju bo zahtevala nornariška uprava »le« 420 miljonov za novo drdnotsko divizijo. Koliko bo zahtevala vojna uprava za novo moderno orožje, to jc še skrivnost. Skromna ni bila šc nikdar in prav gotovo tudi sedaj ne bo. Zahteva po novi drid-notski diviziji ni nič drugega * kakor skrajno predrzna prevzetnost. Šele sedaj je potekel zadnji obrok onih 312 miljonov. ki jih je bila vlada takorekoč izsilila 1. 1912 za prvo drit-notsko divizijo in že naj zopet pomečemo 420 miljonov v morje. In čemu? Nismo pomorska država, tudi kolonij nimamo, ne prekomorske trgovine, samo skrajno domišljave državnike, ki hočejo tekmovati z Nemčijo, Italijo in Angleško, ki imajo vse velike politične Interese na morju. In končno bo vse od prve do zadnje številke, ki jo bodo delegacije dovolile, protipostavno in neveljavno. Zakon določa, da morajo biti izvoljeni delegatje vsako leto nanovo. Kdo jih je izvolil za letošnje delegacijsko zasedanje? Kdo jim je dal pravico, da bodo nakladali ljudstvu neznosna bremena? Protipostavno jc j vse, kar se godi zadnje mesece v Avstriji in tudi zborovanje delegacij. "T...... ...................... Več socializma na deželo! Občinskim odborom v prijazno razmišlevanje. (Dopis z Dolenjskega.) T. Dve sili pretresata danes ves svet: Kapitalizem in Socializem. Boj slednjega proti prvemu postaja čimdalje uspešnejši. Ta boj odseva vsebino vseh drugih dosledno z njim združenih bojev. Ali na deželi tnalo občutimo ta boi, in tudi malo zanimanja je zanj, ker pač nc poznamo njegovih vzrokov. Seveda tudi kapitalizma ne poznamo v obliki in obsegu, kakor se predstavlja v mestih, vendar ne moremo zanikati, da zato. ker ne nastopa pri nas v enaki obliki, da zato sploh ne občutimo njegovih izrastkov. Ne samo vsak boljši kmet. pri nas tvori že vsak bajtar stan posedujočih in se kot tak s svojimi konservativnimi nazori prišteva v slednje stopnje kapitalizma. Socalist v splošnem pomenu je pri nas samo tisti, ki nima nič, niti raztrgane bajtarske strehe nad svojo glavo, ki je, če hoče živeti, dan za dnem odvisem od žuljev svojih rok kot delavec v obrtih, kot dninar pri poljskem delu. In socialisti so pri nas tudi berači, ki svoje raztrgano onemoglo življenje vlačijo od hiše do hiše in po javnih cc-stah moleč otrplo roko po miloščini. Pa tudi celo ti reveži so socialisti le v toliko, da v naj-slabcjših časih preklinjajo svojo usodo, ker vidijo in slišijo, da se mnogim drugim, ki so ravno tako »po božji podobi« ustvarjeni, veliko bolje godi. Ali o bistvu socializma, seveda tudi ti reveži ne vedo prav nič. Kakor hitro bi o tem kaj vedeli, bi tudi oni začeli boi, ki se bije drugod, kjer je masa socialistično izobražena. To je: Organizirali bi se in združeni zahtevali svoje človeške pravice in ne prosjačili bi po prašnih cestah milodarov od mimoidočih. Za- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) XXVI Istega večera, ko je vojaštvo s streli razganjalo ljudstvo, je korakal Ivan s Kačerov-skim po Ferdinandovi cesti. Ivan je sempatja mračno zrl v tla, časih se je oziral. Kar sta se oba obrr.ila. Začula sta bobnanje. Obstala sta in čakala, da bi vojaki šli mirno. Irgovci so brzo zapirali prodajal-nice. ljudje so zmešani tekali. Kakor bi bili ti bobni naznanilo pošastne, hude slutnje. Bilo je pravzaprav mrtvo na Ferdinandovi cesti. Promenada, sicer živahna in ožarjena od lučij iz-ložnih oken, je bila nenavadno izumrla. 2e od Platejza sta zagledala črno. nepregledno maso ljudi. Tu sta se znova ustavila. Proti temnemu nebu Je vzletel vrisk tisočero glasov. Nato je zadonela pesem »Kde domov muj«. »Ne. tod ne poideva!« je rekel Kačerov- sky. Obrnila sta se in zavila po Spaleni ulici. Pred hišo »Rešilne postaje« sta se ločila. »Tre-notek počakam tu,« je dejal Ivan, »mogoče, da bo da«es mnogo opravka«. Podala sta si roke, Kačerovsky je odšel oroti Karlovemu trgu. Bil ie zamišljeu. Vpraial htevali bi, kar jim celo od najbolj konservativne kapitalistične družbe vsaj na papirju stoječi zakon ponuja: Občinske ubožnice. Seveda bi bila to senzacija. Pomislite ljudje božji: Berači. sploh za vsako delo nezmožni reveži ene občine, bi se lepega dne sešli, pa bi dejali: Glejte, koliko nas je, ki so nas leta, bolezen in trpka usoda spravile na beraško palico, s katero romamo od hiše do hiše, vasi do vasi, ki nas ne brani, da nas vaški psi ne pogrizejo in ne oblajajo, še preden so nam po mnogth brezuspešnih prošnjah iz te ali one veže vrgli pod noge skorjico trdega plesnivega kruha iti ki nas ne brani, da bi se v nas nc zaganjali podivjani vaški paglavci z golido zaničljivih psovk, ki jih potrdijo dostikrat tudi z lučanjem kamenja v naše onemogle hrbte. Dokler smo bili mladi in zdravi, smo z drugimi občani vred delali in garali ne samo za svoj obstanek, nego tudi za obstoj občine, dežele in države. Ko so nas izmozgali, so nas pognali od hiš; nehvaležni otroci iz lastne hiše in neusmiljeni gospodarji iz hiše, kjer smo zabili svoje najboljše moči. In zdaj smo raztrgani, lačni in žejni bolni in onemogli na cesti, smo na slabšem kakor so vaški psi, ki imajo streho in hrano pri gospodarju. Priznamo, da je način, kako se moramo preživljati, če nočemo, da pokrepamo v cestnih jarkih, res nadlega za tiste, ki nam s skorjo kruha daljšajo to, za človeka v 20. stoletju nevredno življene. Ampak drugo vprašanje je: Ali jc treba, da živimo ljudem v nadlego, da živimo slabše življenje kakor živina? Ali nc govori od samega cesarja potrjeni občinski zakon (§ 36 obč. reda), da mora občinski odbor »posebno paziti, da se ubogi preskrbe«? Ali ta zakon ne govori dovolj jasno, da bi vsaka občina morala za svoje reveže imeti :■ dobrodelno napravo«, ubožnico, kjer bi imeli streho in boro hrano? Če naši občinski odbori satiri nočejo izvrševati svojih dolžnosti nasproti nam, jih moramo mi nanje spomniti. OdpoŠljimo deputacijo k našemu županu, k občinskemu odboru, in če bi še to ne pomagalo, obrnimO se še na deželni odbor. Ne prosimo milosti, zahtevamo svoje človeške pravice! Takega zborovanja pri nas seveda še dolgo ne bo. Ampak recimo, da bi bilo to mogoče. Kaj bi se zgodilo, če bi občinski reveži n. pr. največje kmetiške občine na Kranjskem in to je šmihcl-stopiška občina, res sklenili tako deputacijo? Za odgovor na to vprašanje vzemimo resničen zgled, ki ga je nekdo iz te občine doživel, ko je v korist občinskih revežev pri občini apeliral, naj se v tej največji kmetiŠki občini z največjim številom občinskih siromakov, zgradi po občinskem redu ukazana javna občinska ubožnica. Iz tega resničnega, pa tudi resnično žalostnega dogodka, bo vsakdo sprevidel, zakaj sem se odločil za glasen klic: Več socializma na deželo! Ta dogodek pokaže jasno, kako gnilo da ie drevo naših meščanskih strank prav pri korenini in lehko se bodo prepričali o tem tudi tisti, ki so strašno užaljeni, če se jim od strani socialno demokratične stranke očita gnilobo političnega strankarskega življenja. Želim pa, da iz mojih izvajanj, ki temelje na podlagi dolgoletnih lastnih izkušenj, tudi socialno demokratična stranka izvaja vse kar misli, da bi bilo za razširjanje socializma na deželi, primerno in potrebno. (Dalje prihodnjič.) Vojna v interesu petrolejskih kraljev. Marsikomu se ie zdel povod vojne med Mehiko in Zedinjenimi državami smešen in neznaten. Pričenjati sovražnosti in oblegati mesto le zaradi tega, ker se nista mogla zediniti mehikanski Huerta in ameriški Wilson zaradi pozdravljanja ladij, to bi bilo res malenkostno Ta povod je le pretveza, pravi povod vojne so kapitalistični interesi. Najbolj jasno nam obrazloži pravi povod te vojne stavek, ki ie bil 12. aprila v članku »Kftlnische Zeitung« in ki se glasi: »Po sodbi geologov postane Mehika v nekaj letih prva dežela petroleja in zato je umljivo, da se vroče borita prav v Mehiki Angleška in Zedinjene države z ozirom na panamski prekop že nekaj let za pravice izslcdovanja petroleja, to je dejstvo, ki je postala v prav jarko luč višina naloženega kapitala. Petrolejski interesi v Mehiki so cenjeni sedaj na 175 miljonov doarjev; pri tej svoti so udeleženi Angleži s 75 miljoni, Amerikanci s 97 in pol mi-Ijoni in Mehikanci s 2 in pol...« Znano je, da je Huerta velik iiasprotnik ameriških petrolejskih kraljev in da hoče obvarovati bogate vire petroleja v Mehiki pred ameriškimi trustovci. Saj zato so tudi petrolejski kralji Zedinjenih držav preprečili, da ni pri-poznala ameriška vlada Huerto za mehikan-skega predsednika. Predsednik Zedinjenih držav Wilson ni ravno direktno orodje petrolejskih kraljev. Ali čeprav nimajo petrolejski trustovci direktno ne Wilsona, ne vlade na svoji strani, pa imajo dolarjev na prcostajanjc, s pomočjo katerih lehko uprizore najkrvavejšo vojno. Z dolarji podkupijo časopisje, ki dela > javno mnenjfc« po okusu petrolejskih kraljev, z dolarji kupujejo poslance, ki spravijo »javno mnenje«.na pravi prostor. Saj je ameriško meščansko časopisje še vse bolj podkupljivo kakor evropsko, meščansko časopisje je zgolj zgrajeno na »kšeitu«. In tako so potom »javnega mnenja« vplivali petrolejski kralji na predsednika Wllsona. ki slovi po vsem svetu vsled svoje demokratičnosti. VVilson seveda rte pravi Mehikancem, da jim napoveduje vojno zaradi neizmernih petrolejskih zakladov v nji-hovi deželi, pač pa silno ginljivo govori o zahtevah pravice, o humaniteti in o zatiranih Mehikancih, ki jih bo rešilo ameriško orožje suženjstva. Vojno razmerje med Zedinjenimi državami in Mehiko pa seveda ni zadeva, ki briga le ti dve državi, temveč je vprašanje izredne mednarodne važnosti. Zc dolgo govore o tem, da se ne bi bil upiral Huerta že tako dolgo in tako odločno Zedinjenim državam, če ne bi bil sklenil tajne zveze z Japonsko. Ta zveza povečava njegovo odporno silo. Angleška, ki je sama v zvezi z Japonsko, ima seveda največji interes na mehikansko-japonski zvezi. In o Huerti trdijo, da je željno pričakoval vojne, ker je sedaj Japonska pogodbeno zavezana, da mu priskoči na pomoč. Politični pregled. = Avstrijski državni zbor. Poljski klub. je sprejel prav ostro resolucijo, ki obsoja Stiirgk* hovo početje in absolutistično vladanje s § 14. le samega sebe, odkod ta slepa divjost, in kam smeruje vse to k žalostnemu koncu. »Torej fanatizem brez fanatlziranja? Ali je to res elementaren pojav? Ali je to vzbruh mnogoletnega, nakopičenega srda?« Na voglu Karlovega trga je zapazil golobradega mladiča, naglo razbijajočega s polico okna male prodajavnice. »Kaj počenjate?« je ustavil burno mladiča. V tem pa je pritekla tropa petnajstletnih dečkov in mladič je vzkliknil: >Tu jc socialni demokrat, tajni policaj —-dajmo ga!« Kačerovsky je z vso močjo odpahnil mladiča in naglo sc n?meril po Karlovem trgu. ,’edva je ujel naočnike, katere so mu pri spopadu padle z oM>čja. Razburjen je kotakal proti Vinogradom. Hotel je po Žitni ulici, pa se je bal, da ne bi mogel lahko skozi ljudstvo, katerega krik je odmeval z gornjega dela ulice do sem. Korakal je torej k Ječni ulici, nadejaie se, da se zmuza skozi postranske ulicc. Toda tu je baš v postranskih ulicah v svoje presenečenje srečal Soumarja. Baš, ko jc zavil iz Ječne ulice v Lipovo, sta zadela drug ob drugega na voglu. Soumar je nekako naglo hotel naprej. Kačerovsky pa se je nehote ustavil in ga ogovoril. Soumar ni bil videti zdrav in je bil strašno shujšan. Oči so bolestno zrle s posivelega obličja. Ko ga je Kačerovsky ogovoril, je obstal. Molče (ia se gledala hip. Sotmiar nejevoljno, pikro. »Zakaj me ustavljaš?« je govoril njegov obraz. »Vi tu -? Tako sami?« je zinil Kače- rovski naposled. Soumar je odgovoril s smehljajem. Nekaj je zagodrnjal, obinil se in odhajal. Ka?trovsky je osupnil. Brzo je stopi! za. Sotimarjem. »Kako si razlagate — ?« :;Ali vas viseli?« je vj-bruhnil Soumar zbadljivo. »Tedaj se čanes vendar — ali ne vidite? — izpolnjujejo tajne želje mnogih ljudi, ka'terih načrti se r.ekdaj niso posrečili? Kaj hočfte od mene? Ali bi radi vedeli, če sc jaz tudi veselim rai bitih oken in opustošenih pro-dajiJnic? Ali kaj hočete od meni?« nočem od vas,« jc ost.plo odgovoril Karečov>ky. Oba sta luoluela. V dušah obeh je ostala cela vrsta neizgovorjenih misli. Kačerovsky, stoječ tu nasproti Soumar ju, si je dejal, da navsezadnje uvidcva to razdraženost. »Razbita okna, razbite firme, opustošene prodajalnice, streli iz vojaških pušk — ali ni to, Soumare.« sc jc vprašal v duhu, »posledica podobnega delirija, kakor ste ga nekdaj propovedovali in kakor so je drugi po vas posnemali, čemu tedaj hodite tu po stranskih ulicah, Cernu niste tam med upornimi — tam, kjer se strelja s puškami? Jaz se ne veselim, vi se pa morda? Ali vidite in spoznavate sedaj, kam vodi tak radikalizem?« Soumar je mrzličn« gledal Kače-rovskega. Slutil je; kakšne so misli. Zaničljivo sovraštvo mu je stopilo v glavo. Strupeno, po sili se smejoč je dejal: »Le povejte, vem. kaj imate na srcu, kaj hočete od mene!« »Nič nočem,« je odgovoril sedaj samo-svestno Kačerovsky. »Mogoče pa je, da se vaša lastna vest sedaj oglaša, Soumare. Mogoče. da sc spominjate tistih svojih misli, tistega delirija, kateri vam bi naj pomagal uresničiti — S cer pn, čemu bi spominjal?« Soumar je skrivil obraz, v očeh se mu je zasvetil blisk sovraštva. »Mogoče,« je odgovoril btiruo. »Toda ta delirij je vendarle najboljše in najzmagonosnejše geslo. Propove-dnjte mir in ljubezen, pojdite tja —« pokazal je z loko na mesto, »kličite, da je podlo, kar počenjajo • — ii rberiio vas na prvo svetilko. Propovedujtc v* Mene ideale in vrag si vedi, kaj še, a prileti ('(lirij in uvidite, kako bodo zaradi vzvišenih idealov, zaradi miru in ljubezni zopet razbijali okna, in zopet boste slišali. streljanje. Tako bedasto, tako smešno je vse to — i vaše teorije, KaČerovsky, da bi, če bi vedel za točko, katero je Iskal Arhimed, sam bacnil vanjo in vrgel vse skupaj v zrak.« Bolestno se je zasmejal in odbežal po ulici. Kačerovsky Je zmedeno gledal za njim. Zamišljen jc šel dalje proti Vinogradom. Sou-marjev svet inu je zvenel v ušesih in nekoli-krat se je še ozrl. Sele na Bozišti se Je streznit iz svojih misli. Od Sokolske ceste sem mu je priletelo na uho kričanje množice, ki Je vri*kaje baš izvalila nekaj sodov iz oropane žganjarne in izpustila špirituoac po ulici Poljski klub jc poslal predsedniku poslanske zbornice obvestilo, da smatra za svojo dolžnost delovati na to. da ne zapusti državljansko živ-Henje v Avstriji ustavnosti. Z ozirom na govorice, da postane načelnik poljskega kluba dr. Leo minister za Oalicijo. je izjavil poljski klub, da noče ničesar vedeti o vladi, ki ne pozna drugega kakor sredstva za vladanje s § 14. Te izjave tako močnega parlamentarnega kluba si zatakne grof Stfirgkh lehko za klobuk. — V Tešiuu izhajajoči list »Silezia« piše na podlagi informacij političnih voditeljev, da bo državni zbor razpuščen in razpisane nove volitve, = Predlog socialnih demokratov za dela-moinost državnega zbora. Predlogu socialno demokratičnih državnozborskih poslancev, da na| skliče predsednik zbornice konferenco vseh strank, so doslej pritrdili nemški nacio-nalcl. krščanski socialcl. poljski klub in italijanski klerikalci. Predsednik dr. Sylvester je sklical načelnike vseh parlamentaričnih klubov, tudi manjših, h konferenci, ki bo v ponedeljek 4. maja ob treh popoldne. = Cesarjeva bolezen. Z Dunaja poročajo, da sc je cesarjevo stanje zelo izboljšalo. =§vihova afera. 13. majnika se prične pred porotnim sodiščem v Pragi obravnava proti odgovornemu uredniku »Narodnih listov« dr. Hellerju, ki ga toži dr. Sviha. Dr. šviha je prosil pristojna ministrstva, da odvežejo urad. prisege glede uradne tajnosti, da zamorejo svobodno izpovedati v njegovi zadevi. Dr. Švfhov zagovornik bo predlagal za priči tudi ministra za notranje zadeve in češkega namestnika grofa Thuna. — Volitve na švedskem. Sedaj je znano natančno razmerje glasov posameznih strank. Socialni demokrat je so dobili 229.339 glasov, liberalci 224.718, konservativci 286.040. Socialisti imajo 73, liberalci 71 in konservativci 86 poslancev. Pri zadnjih volitvah 1. 1911. so dobili socilno demokratični kandidatje 170.590 glasov, liberalni 239.497 in konservativni 188.639 glasov. Socialisti so dobili takrat 64, liberalci 102 in konservativci 64 mandatov. = Volitve na Francoskem. V nedelio so se pričele na Francoskem volitve za parlament. Bojno geslo pri teh volitvah je: Ali za triletno vojaško službo, ali proti njej. Izid volitev seveda še ni znan popolnoma. »Matin« poroča, da je izvoljenih doslej 168 pristašev triletne vojaške službe in 81 nasprotnikov. Isti list tudi poroča, da pridobivajo socialisti glasove. = Na Balkana še ni miru. »Agence d’ Athe-nes« poroča iz Soluna: Izgon Grkov iz Tra-cije dobiva vedno večji obseg. Na tisoče teh nesrečnikov pribeži vsak dan v Solun in vsi so v najbednejšem položaju. V teku enega tedna je prišlo 25.000 beguncev, 15.000 pa jih čaka ob traeljskem obrežju na ladje. Izgnanci so večinoma bolni in onemogli, ker so jih Turki v Rodosti n^nali skupaj, ne da bi jim dali hrane in prlstrešja. Turki izganjajo Grke brez usmiljenja in jim oropajo vse. Oblasti izjavljajo Grkom, da bodo odslej živeli v teh krajih le še Turki, če pa hočejo ostati Grki tukaj, morajo prestopiti v mohamedansko vero. = Grška In Albanija. V Epiru, kjer so grški četaši pod pokroviteljstvom grške vlade, precej časa netili vstajo, je sedaj mir, ker je zapovedala grška vlada vojaškim oblastem, da morajo nemudoma odpoklicati vojaštvo iz onega dela Epira, ki pripada Albaniji. Viljem bo torej lehko zaenkat spravil meč v nožnico. = Vojna med Mehiko ln Zedinjenimi državami. Ameriška vlada je izkrcala doslej na mehikanskih tleh 17.000 mož. Cas za vojno je pa zelo neugoden, ker e ravno sedaj v Mehiki perioda dežja. V Veracruzu, kjer so bili že močni spopadi med Mehikanci in Američani, je razglasil ameriški kontreadmiral Fletcher vojno stanje. Iz Mehike beže tujci. Južnoameriške države posredujejo pri ameriški vladi za mirno poravnavo spora. VVilson je sprejel posredovanje, pa je s tem silno razburil ameriško Javnost, ki hoče na vsak način vojno. Huerta se še ni izrazil o posredovanju. Praznovanje 1. majnika. • Ljubljana. V petek ob pol 11. dopoldne javen ljudski shod na vrtu. v slučaju slabega vremena v areni »Narodnega doma« z dnevnim redom: Proletarijat in prvi maj. V nedeljo 3. mala majska veselica na vrtu »Narodnega doma«. V slučaju slabega vremena bo veselica z zelo zanimivim sporedom v areni »Narodnega doma«. Zagorje ob Savi. Ob pol osmih zjutraj sprevod od rudniške čakalnice v Kisovcu na Loke, z Lok po okrajni cesti na Toplice in odtod v Zagorje. V Zagorju ob pol 10. dopoldne javen ljudski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Popoldne veselica na vrtu »Obč. konsumnega društva« na Lokah. Veselica se prične ob 1. popoldne in traja do 8. zvečer. Pri sprevodu in veselici igra slavr" rudniška godba. Idrija. Čeravno so se vsi elementi, ki brenkljajo pri logaškemu c. kr. okrajnem glavarstvu na politične strune, združili, da bi preprečili majsko slavnost idrijsktga delavstva ali Jo vsaj omejili, se bo I. maj pri nas praznoval lepo in morda še lepše kot druga leta. Rudniška oblast je proglasila 1. maj za ofici-elen praznik. Samo delavci, ki stražilo v tovarni, bodo imeli službo, drugi ne. Spored slavnosti pa je sedaj naslednji: 1. Dne 30. aprila popoldne in zvečer a) razobešanje zastav in razsvetljava domov, b) ob 9. zvečer v pi-varni pri »črnem orlu« predstava »Pravica do življenja«, drama v štirih dejanjih, spisala Zofka Kvedrova. Dogodek sedanjosti. Med odmori svica tamburaški zbor. 2. Dne 1. maja. ob pol 7. zjutraj zbirališče pred »črnim orlom« ter točno ob 7. obhod kot običajno. Dopoldne ob 9. v pivarni pri »črnem orlu« Javen ljudski shod z dnevnim redom: Pomen I. majnika za delavstvo s posebnim ozirom na ženstvo. Po- roča sodružica Stebijeva iz Ljubljane. 3. Dne 1. majnika popoldne ob 1. zbirališče pred »Črnim orlom« ter ob pol 2. odhod na »Zemljo«, kjer bo velika ljudska veselica z godbo, plesom petjem, šaljivo pošto itd. do 10. zvečer. Vstopnina k predstavi znaša: Sedeži spredaj po I K. ostali sedeži po 60 vin.: stojišča po 20. vin. Vstopnina k veselici pa 30 vin. za osebo. V slučaju neugodnega vremena se prične veselica ob 2. popoldne pri »črni m orlu«. K obilni udeležbi vljudno vabijo združene delavske organizacije v Idriji. Rakek. Sodrugi na Rakeku prirede majsko slavje v nedeljo 3. maja. Ob 3. popoldne shod, na katerem poroča sodružica Stebijeva iz Ljubljane. po shodu veselica. Trbovlje. Ob 5. zjutraj priredi rudarska godba budnico po Trbovljah. — Ob 9. dopoldne na dvorišču »Delavskega doma« velik javen ljudski shod z dnevnim redom: Zakaj praznujemo prvi majnik. Po shodu od Delavskega doma po okrajni cesti do Pitnerjeve hiše okolo Nove kolonije in nazaj do »Delavskega doma« velik manifestaciiski sprevod z godbo in zastavo. Pred godbo vozijo kolesarji z okinčanimi kolesi. Ob 3. popoldne se prične na dvorišču Delavskega doma velika ljudska veselica, pri kateri igra delavska godba in sodeluje delavski pevski zbor: vrhutega bo preskrbljeno na veselici za najraznovrstnejša razvedrila. Vstopnina na veselico znaša za posameznike 30 v in za družino 40 vinarjev. Vstopnice za veselico se dobivalo v predprodaji pri zaupnikih, v Občnem konsumnem društvu, v tohakarni gosp. Antonije Treo in na dan 1. majnika pri blagajni. — Tovariši! Rudarji! Delavci in delavke! Letošnje leto praznuje delavstvo vsega sveta petindvajsetkrat proslavo prvega majnika in zato proslavimo delavski svetovni prznik na najlepši način. Da napravi manifestacija za delavske pravice največii vtisk. Vas vabimo naj-uljudneje . da se udeležite shoda, sprevoda in veselice v kar naivečjem številu. Kolesarje prosimo, naj okinčajo. svoja kolesa in se udeleže v polnem številu sprevoda. Kdor izmed kolesarjev bo imel kolo nailenše okrašeno, dobi lep dobitek. Delavci! Delavke in tovariši! Na dan prvega majnika vsi na noge! Nihče naj ne ostane doma! — Prireditelji. Hrastnik. Zjutraj ob 6. budnica rud. godbe. Ob 8. sprevod od kons. društva rudarjev do kolodvora. Ob 9. shod steklarjev. Po shodu skupni obhod do kons. društva. Ob 2. popoldne shod rudarjev v gostilni konsumnega društva. Poroča sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Po shodu prosta zabava, petje, srečolov, ribji lov, šaljiva pošta itd. Pri sprevodu kakor na veselici sodeluje slavna rudarska godba. Pri sprevodu nastopita pevska zbora rudarjev in steklarjev. Sodrugi kolesarji se udeleže sporeda s kolesi. Gorka. Ob pol treh popoldne javen ljudski shod na trgu Gimnastica s sledečim dnevnim redom: Pomen prvega majnika. Poročevalca: sodrug dr. H. Tuma in Alfred Callini. Po shodu obhod z godbo in zastavo na čelu po glavpih ulicah mesta Oh 5. popoldne začetek vrtne veselice, ki bo na obširnem prostoru in terasi restavracije »Pariš« (ex Goriup). na Tržaški cesti štev. 26. Spored veselice: Koncert z godbo in petjem, šaljivi srečolov in prosta zabava. Vstopnina k veselici, za moške 20 vin. Ženske in otroci v spremstvu vstopnine prosti. Vstopnina k plesu 10 vin. za vsak plesni komad. Električna razsvetljava. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo 3. maja. Odbor. Nabrežina in sv. Križ. Zbirališče sodru-gov in sodružic iz Sv. Križa v prostorih zveze klesarjev. Ob 8. zjutraj sprevod po vasi in nepretrgano do nabrežinske postaje. Sodrugi in sodružice iz Nabrežine se snidejo ob pol devetih v restavraciji g. Rusbacha v Nabrežini. Nato skupna demonstracija po nabrežinski postaji in odhod v vas, kjer bo ob 10. predpoldne na dvorišču g. Tanccta javen ljudski shod. — Popoldne ob 3. javen ljudski shod v Sv. Križu v dvorni g. Magajne z dnevnim redom: Pomen prvega majnika. Po shodu koncert in prosta zabava. Pri sprevodu in koncertu sodeluje godba iz Sv. Križa. V Nabrežini bo na vrtu restavracije g. Rusbacha pomladanski ples. Iz domačih krajev. — Kdo se Je blamiral? Ljubljanski državni pravdnik ali logaški glavar? V sobotni številki »Zarje« smo že na kratko poročali o nezaslišani predrznosti logaškega glavarja Ekla. Idrijskemu delavstvu je prepovedal majski shod z utemeljitvijo, ki ne dela tudi najmanjše Časti njegovi bistroumnosti. Obenem Je konfisciral tudi letake, s katerimi le vabilo društvo »Naprej« na shod In naznanjalo spored majskega praznovanja. Letak smo pa priobčili v sobotni številki »Zarje« dobesedno, a ljubljanski državni pravdnik ni posegel po rdečtm svinčniku! Kdo je torej boljši poznavDec grbastih paragrafov, logaški Ekel ali ljubljanski državni pravdnik. ali prav7aprav kdo od teh gospodov se je blamiral? ŽrlaJ, da bi spregledal ljubljanski dižavni pravdnik — pa še celo v »7a»ji« — najmanjši prestopek zoper ta ali oni paragraf, o tem prav pošteno dvomimo. Tudi tega ne verujemo, da bi poznal g. Ekel tako slabo in površno zakone, dtp ne bi vedel kaj sme ln česa ne sme konfiscirati. Ampak g. Ekel Je konfisciral letak in prepovedal shod iz zlobne nagajivosti, buržvazne omejenosti in birokratične domišljavosti. Q. Ekel naj si zapomni. da ne potrebuje idrijsko delavstvo prav nobenega angela varuha, še celo ne v osebi nadutega avstrijskega državnega uradnika. — Luč Iz Logatca... Idrijska podružnica »Unije rudarjev« Je 20. aprila t. I. naznanila na. c. kr. okr. glavarstvo v Logatcu, da priredi 26. aprila javen društveni shod. Dne 25. aprila pa Je g. glavar Ekel z ekspresnim dopisom prepovedal shod, češ, da se Je Iz doposlanih letakov oz. lepakov prepričal, da »cenjena po- družnica ne priredi javen društveni shed v zrnislu § 14. društvenega zakona, ampak Javen shod v zrnislu § 2. zbor. zakona.« Zato seve: »c. kr. okrajno glavarstvo prepove s tem prireditev po lepakih označenega javnega shoda, ker cenjena podružnic* prireditev takega shoda ni v zrnislu § 2. zborovalnega zakona najmanj 2 dni poprej, oziroma sploh ni tuuradno naznanila in s tem Je tudi prepovedano lepake po semkaj poslanem vzorcu nabiti...« Kaj, ali ni brihten ta gospod? Prepoveduje shod, ki sploh ni bil naznanjen in ki ga je potuhtal (seve po svoje!) iz lepakov... Proti takemu ravnanju g. c. kr. okrajnega glavarja Ekla je treba, kar najenergičnejše protestirati. Naloga c. kr. dež. j preds. Schwarza pa je, da pouči g. Ekla, da nismo še v Rusiji, ampak v Avstriji... — Skrbni Ekel. Idrijski sodrugi se bodo sicer lehko 1. maja razveseljevali na majski veselici — kajti to jc g. c. kr. logaški glavar vzel milostno zopet na znanje. Pač pa je prepovedal — slavnostni govor na veselici, češ, »da tak slavnostni govor kali javen mir in red.« G. Ekel je vse preskrbeli za Idrijčane. Slavnostni govor po navadi vzbudi tisto potrebno slavnostno razpoloženje, ki je potrebno za take priredbe, ki so manifestacija — no, g. Ekel se boji za red in mir... — Idrijskemu delavstvu v vednost. Shod. ki je bil napovedan za nedeljo 26. t. in., se ni vršil, ker je bil prepovedan. Zato se pa vrši v sredo dne 29. t. m. ob 9. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« drugi shod z ravnolstim dnevnim redom: 1. Občinsko gospodarstvo zadnjih treh let v Idriji. 2. Poročilo o rešitvi delavskih zahtev z ozirom ua zadnje resolucije 3. Slučajnosti. Delavci in somišljeniki, pridite vši, da se pomenimo o tem, kar nas teži! — Oboroževanje brez konca In kraja. Pod tem naslovom sc klerikalni »Domoljub« navidez jezi nad velikim izdatki za oboroževanje, ki zadenejo ljudstvo. Kar tisoč novih havbic, boljše plače za častnike, izboljšanje artiljerije, tehničnih in prometnih čet, nekaj novih dred-notov. Vse to bo stalo domala 500 miljonov. — Tako pišejo za kmeta, v državnem zboru in v delegacijah pa klerikalci vedno glasujejo za oboroževanje. O, hinavstvo, kako si ti lepa lastnost klerikalizma 1 — Klerikalna in liberalna sloga. Iz Novega mesta nam poročajo: Naši klerikalci in liberalci se včasi radi spopadejo. Ampak v treh rečeh pa so si enaki, v dveh celo veliki prijatelji. Vsi radi molijo, hodijo v Kanoso, eni v kapitelj, drugi k patrom frančiškanom, oboji najraje pa k očetu Stcniburju v Kandijo. Zadnje velikonočne procesije sc je * letos izjemoma zopet udeležil oficieino tudi novomeški mestni zastop kar po treh naprednih občinskih odbornikih. nekaj drugih liberalcev je s klerikalci vred opletalo paternošter po mestnih ulicah. V Šmihelu pa se je procesije udeležil tudi član »Sokola« g. Jevšček. seveda je »Sokola« skril pod novo uniiortno načelnika gasilskega društva na katoliški podlagi. Ali končno je to stvar čuvstva, špekulacije. Dejstva kažejo tako, da pri nas klerikalci o kakem liberalizmu v pravem pomenu besede niti govoriti ne bi smeli. Bolj zanimiva je druga stvar, ki združuje naše politične »nasprotnike«, to je gostilna. Nič bolj zanimivega ni. kakor če prihajajo na večer po kakšnih volitvah ljudje kot stari prijatelji skupaj, ki so se še pred urami na ulici in na volišču gledali »pisano«; nekateri se med časom volitev niti ne pozdravljajo več. Zvečer je vse to pozabljeno. Seve pri skupnih mizah in skupnih štefapih. In tako gre potem naprej do prihodnjih volitev. Se le tik pred volitvami najde vsaka stranka svoje gostilne. Pravzaprav je to idealno življenje, če bi ga le ljubljanski klerikalci v svojo korist ne izrabljali. In tretja točka enakosti in prijateljstva je — denar. Pred kratkim je imelo užitninsko zakupno društvo za novomeški okraj svoj obračun. Moral se je izplačati dobiček zadnje poslovne dobe in pa vrniti kavcija v znesku 12.000 K. Kakor vse take funkcije, ki kaj nesejo, je tudi to društvo vodil kandijski župan Zurc. člani društva zahajajo to pa ono popraševat in kje se ložje izve kot pri litru cvička v gostilni. Ali pa na od-borovih selah. koliko se lahko popije ln zavžije! Pri izplačevanlu so bili člani prepričani, da pridejo prav vsi na račun. Pa so napravili račun brez krčmarja. Nekatere so kar utajili, tako da se je moral obrniti še sluga nekega državnega urada, ki ie bil tudi član tega društva, na pristojno mesto v Ljubljano, odkjer so ga obvestili, da ima tudi on pravico biti deležen dobička. Ko je Zurc to zvedel, so ga naenkrat našli tudi v zaznamu članov. Ampak ker se je izplačevanje vršilo v takem redu, da so namesto nekaterih dobili dotčni delež drugi, je tudi za tega zmanjkalo denarja, kar se da sklepati iz Zurčevih besed, češ, da bo temu moral iz »svojega žepa« plačati. (Če je bil obračun v redu, kam pa je šel dotični delež?) No, pa tudi od kavcije hi bili člani nekaj radi imeli. Toda glede kavcije so gg. odborniki dejali, da ta pristoja le njim, ki so se »solidarno« zanjo podpisali, člani so bili n; sprotnega mnenja, da so za tistih 12.000 K pravzaprav morali vsi jamčiti, če bi društvo imelo izgubo, bi jo gotovo motali vsi člani > solidarno« občutiti. Od izplačila kavcije zavrnjeni člani so pretili s tožbo. V tem zrnislu je poročal »Slov. Narod«, ki je smatral v tem sporu odgovornega seveda samo g. Zurca. In kaj se je zgodilo? Zurc je šel k možem, ki so sicer njegovi najhujši politični nasprotniki (vsaj delajo se tako, da so), dobil je njihove podpise in hajdi z njimi k »Slov. Narodu«. In tam so v uredniškem delu trdili stvari, glede katerih je splošno znano, da niso resnične. Ampak samo, da klerikalca obvarujejo pred javno sodbo, so mu storili uslugo, ki bijo drugod kak neklerikalec od klerikalne strani nikdar ne dosegel. — Fant v ženski obleki. Naši čttatelji se še gotovo spominjajo poročila o fantu, ki se Je odpeljal v ženski obleki v Ameriko in sicer v spremstvu svoje neveste. Ta fant Je bil v soboto pred ljubljanskim sodišščeni. Državno pravdništvo je tožilo Jožefa Cerarja, preje Marijo Cerar, da se je s tem, da se ie izdajal kot žensko, pregrešil proti § 67. voj. zak., češ, da se je z zvijačnimi spletkami izdajal kljub temu, da je vedel, da je moškega spola, za žensko ter s tem ušel vojaškemu naboru. Kakor znano, je ušla Marija Cerar v Ameriko, kjer ga jc pa izseljeniška komisija spoznala za moškega ter ga kot takega vrnila domovini. Obtoženec se zagovarja s tem. da je sicer vedel, da je moški, da je s 14. letom potožil to očetu, ki ga je pa pretepel, po očetovi smrti tudi materi, ki pa o kaki izpremeni spola ni hotela nič vedeti. Težko je bilo Cerarju, da bi sc v domači občini kar naenkrat prelevil iz dekleta v fanta, bilo ga je pač sram. zato je pobegnil v Airu-i' Imel pa ni nikdar namena, da bi s tein, da s je izdajal za žensko, koga oškodoval, tudi vojaščini oe ni hotel odtegniti. Če se ie kdaj proti postavi pregrešil, kriva Je bila temu vzgoja, ker je ''cdno in povsod od ir jstva \cljal za žensko. Sodišče je bilo istega na7 - anja ter jc Matijo-.Iožefa Cerarja oprostilo kri- de in kr zni. — Mariborska »Straža« je tcaj uč^a. »Slovence« jej je vzor in po njegovem egledu se je pričel sedaj tudi ta neznatni listič zaganjati v jugoslovansko sociaino demokracijo. »Straža* naj raje ostane lepo pri naznanilih o cerkvenih shodih, o Marijinih družbah in uevičarskiji prireditvah. to razumevajo -njeni odlični bralci mnogo bolj, kakor pa če jim pripoveduje bajke o socialnih demokratih. Da bi zavračali njena lažnive trditve o »nazadovanju« socialne demokracije. nam ne prihaja nit; na misel. Samo to pribijemo: Da »Straža« laže o puljskih so-drugih prav tako kakor je lagal »Slovenec«. Shod v Pulju je bil klavern za nacionalistične hujskače, ki so morali poslušati od sodruga Ha-ramhic in sodruga Etbina Kristana tako krepke obračune, da jim bo še dolgo brnelo po ušesih. Sicer so pa delavci po vseli krajih slov. domovine že tolikokrat imeli priliko videti na shodih kako da se sodr. Etbin Kristan »boji« nasprotnikov in kako hitro »odnese pete«, če le kak napihnjen klerikalni ali liberalni petcli*. odpre usta, da se nam ne zdi vredno, zavračati otročarije in čenčarijc mariborske »Straže«. — Shod v Tržiču na Goriškem. V sobota 25. aprila ob 4. popoldne je bil shod nasproti »Adriawerke« v gostilni »Al Opereio«. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan; že v drugič se je vršil shod za delavce tega ogiomnega podjetja, ki tvori kar celo vas. Na obeh shodih je poročal sodr. Mihevc v slovenskem in nemškem jeziku. V tem podjetju se hitro razširja organizacija in v zadnjem času je pristopilo čez 100 delavcev kovinarski zvezi. Tovarna je prišla zato do spoznanja, da je najbolje, če upošteva organizacijo. Vodstvo je na zahtevo delavcev sestavilo nov delovni red, ki ima nekaj prav važnih točk. Tako je na primer prvi maj prost; delovni čas je določen na 10 ur. ob sobotah konča delo ob 4. popoldne; za ecz-urno delo od 6. zvečer do 8. se zviša plača za 20%. od 8. zvečer do 6. zjutraj za 40%, za nedeljsko delo pa 50%, minimalna plača za izučene delavce je 40 vin. na uro. Sodr. Mihevc ie rekel na sobotnem shodu: Samo nekaj dobre volje za organizacijo ste poKazali, in že vam je podjetje priznalo nekatere poboljšave. Kadar bodo pa delavci »Adriawerke« vsi spoznali, kaj sc lehko vse doseže z dobro organizacijo, potem se bodo kapitalistični akcijonarji še bolje uklonili. O drugi točki dnevnega reda »Pomen 251etnice prvega maja« je s. Mihevc obširno poročal, za kar je žel buren aplavz. — Tržič na Goriškem. Po večkratnih pogajanjih med kovinarsko organizacijo in vodstvom ladjedelnice »Cantiere navale Triestino« se je dosegel sporazum in stavka vrtačev je končala v pondeljek in sicer z velikim uspehom delavcev. 20. aprila sta intervenirala zastopnika kovinarske organizacije sodr. Chiussl In Mihevc, s katerima jc šla tudi deputacija vrtačev, pri vodstvu ladjedelnice. Vodja ladjedelnice g. Tedeschi sc ni hotel ukloniti, pač pa je skoval prav imenitno: Akordni zaslužek je zvišal pri vseh tistih delih, ki pridejo v delo enkrat v letu in sicer kar za 50%, zaslužek pri delili pa, ki se vedno delajo, je reduciral za 50%, Ko pa jc vodja Tedeschi videl, da v vodstvu kovinarske organizacije ne sede sami bedaki, da so izsledili njegovo sleparstvo in pokazali skrajno odločnost, ko bi v pondeljek ne šil vrtači na delo, bi se morala ladjedelnica zapreti, zato se jc udal g. Tedeschi in podpisal tarif, kakor ga je bila sestavila kovinarska organizacija. S tem se je zaslužek vrtačev poboljšal za 30%. Delavci, ki delajo na vojnih ladjah za kitajsko republiko, dobe še posebej 10% poviška. Kadar bo pa vse delavstvo V ladjedelnicah spoznalo koristi strokovne organizacije, tedaj bo tudi delavstvo mijlonskega .profita nekoliko več deležno. Toraj na delo za kovinarsko organizacijo, da bo drugikrat uspeh še večji! — Tatvina v »Tržaških delavskih kon-sumnih zadrugah.« Skrinjico, v kateri je bilo 15.600 K, so našli pred nekaj dnevi prazno na vrtu mornariškega jioveljstva. Na podlagi na-daljnih poizvedb je aretirala policija brezposelne delavce Dovierja, njegovega svaka Jant-nicha in Krampusa. Ti trije so izdajali zadnji čas prav mnogo denarja. Pri hišni preiskavi so našli mnogo draguljev, bančnih knjižic in gotovine. Aretirance so izročili deželnemu sodišču. — Kinematograf »Ideal«. V sredo 29., v četrtek 30.: 1. Obročkasti črvi. (Naraven posnetek.) — Samo popoldne. 2. Goreči vlak. (Ginlijva drama iz cirkuškega življenja v dveh dejanjih.) 3. 33. gorska baterija na Etni. (Naraven posnetek.) — Samo popoldne. 4. Polidor služabnik. (Humoristično.) — Samo popoldne. 5. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 6. Firma se ženi. (Zgodba manekina. Veleori-ginelna veseloigra v treh dejanjih.) — Samo zvečer. — V petejc, dne 1. maja: Senzacijski Specialni večer. »Ženitev iz ljubezni.« Tri dejanja. Popolno kolorirano. Humoreske z Maksom in Moricem. — Kdor plača, lehko zahteva. Pri trgovcu zahtevajte vedno dobro blago, kajti le tako jc vredno svojega denarja. Kadar v prodajalni ali v konsuniu kupujete kavni pridatek, zahtevajte odločno samo Kolinsko kavno primes, kajti ta je najboljši kavni pridatek sploh, o čemur se jc gotovo prepičala že vsaka naša gospodinja, ki jc s Kolinsko kavno primesjo napravila le en sam poizkus. Izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva so znaki kave, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes. Vestnik organizacij. Mizarji imajo na dan 1. inaia shod v vrtnem salonu pri Levu na Mar. Ter. cesti točno ob 8. dopoldne, potem pa odkorakajo korporativno na skupni shod v areno Narodnega doma. Tovariši mizarji in strojni delavci! Naša čast zahteva, da sc udeležimo shoda v kar največjem številu. Mesečni shod podružnice tesarjev se vrši v nedeljo drie 3. maja ob 9. dopoldne v gostilni pri Levu na Mar. Ter. cesti. Dnevni red jako važen. Tesrji, udeležite se ga v polnem številu! Umetnost in književnost. Koncerti Glasbene Matice. Pater Hugolin Sattner je nedvomno priden skladatelj; dve leti izza njegovega oratorija »Asumptis« se že izvaja kantata »Oljki« in brošura, ki jo je izdala »Glasbena Matica«, pripoveduje, da obsega orkestralna partitura 229 strani folio oblike. O pridnosti torej ne more biti dvoma. Da kot skladatelj ni le diletant, je pokazal že oratorij; tudi kantata potrjuje to. Ne manjka mu inten-tjje in tudi moč izraza mu je dana zlasti za idilične opise in za mehke občutke. Združene so različne lastnosti, ki dajelo kompoziterju pravico, da se loti večjih glasbenih del. Satt-nerjevi kantati se tudi pozna, da jc izdelana skrbno in z resnim namenom. Pozna se ji pa tudi, da so skladateljevi sili začrtane meje, ki se ne dajo preskočiti. To samo obsebi ni prehudo; nedostatki se najdejo v delih najgcnial-nejših umetnikov in Sattnerjev opus ima že toliko vrednosti, da zasluži uprizoritev, skladatelj sam pa primerno priznanje in vzpodbujo. 1 ri nas sc itak ne more vsak umetnik prito- I zevati, da bi ga preveč nadlegovali s takimi rečmi, včasi bi bil celo'prav nasprotni očitki pilo opravičeni. Pomisleka vredno se nam zdi le to, če sc izkuša v kakšnem delu nekako ofi-cielno sugerirati absolutno poveličevalna sodba, nekakšen apriorističen entuziazem, ki ne more imeti obstanka. Razumljivo nam je, da potrebuje tudi Glasbena Matica reklame za svoje prireditve; ali v zadnji čas uvedenem načinu reklame leži že nevarnost razočaranj in krivičnih sodb, ki so z razočaranjem prav rade v zvezi. Zavod je Sattnerjevo delo zelo dostojno uprizoril; s tem je izpolnil svojo kulturno nalogo in nihče mu ne bi mogel ničesar očitati, če bi bil prepustil kritiko občinstvu samemu in strokovnjakom. Lepo je, če poda onini, ki mislijo poslušati delo, nekoliko analize, nekoliko navodil, ki olajšajo poslušanje; s tein je pa zadača uprizarjajočega zavoda popolnoma izčrpana. Glasbena Matica jc storila več — in to je bilo po našem mnenju preveč. Reklame za ta koncert so obujale veliko in preveliko pričakovanje, pripravljale so občinstvo na to, da bo slišalo grandiozno delo, ki si mora z elementarno silo izkrčiti pot po vsem kulturnem svetu — in te obljube se seveda niso mogle izpolniti. Sattner jeva Kantata je delo. kuima gotovo vrednost za naše domače potrebe, in to naj bi nam zadostovalo; prevelike pretenzije ne morejo koristiti ne skladatelju, ne narodu... Če hočemo najti muzikalne lepote skladbe, se nam zdi, da bi jo bilo treba poslušati brez besedila. Ako jo pa smatramo kot ilustracijo Gregorčičeve pesmi, pridemo lahko ob marsikateri užitek. Tako je ji. pr. finale drugega dela s svojimi živimi barvami in s končnim pojemanjem glasov muzikalno zelo lep, medtem ko se ni lahko sprijazniti z večkratnim ponavljalnem verzov. Zadnjega odstavka v tretjem delu, ki se nam zdi v celoti najlepši, verzov »Tedaj končana pot bo moja in konec bo težav' in boja, tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar« si pač ni mogoče misliti drugače kot blago zamiranje, kot prehod v pokoj, v tiho odrešenje. V kompoziciji pa je finale silen, bučen, ves orkester jc v ekstazi. Veličastni akordi, ali blaženosti pokoja ne izražajo. Zelo lepo se nam zde vpleteni nekateri liturgični motivi. Velik vtisk napravi žalobna koračnica v tretjem delu, ki pride naj-bržc tudi izven koncertne dvorane do porabe. Omenili smo že, da je bila izvedba težavnega dela vseskozi dostojna. Mešani zbor Glasbene Matice je bil na višini, solisti so bili dorasli svojim vlogam. Gospa Fanetta Hermsdorf-Bi-linova.kna zlasti v nižjih in srednjih legah simpatičen sopran, ki ni brez čuvstva. Levarjev bariton je mehak in dobro šolan, njegovo predavanje kaže fin okus. Mladi alt gospodične Severjeve zahteva vsekakor resno vpoštevanje po svoji obsežnosti in po timbru; Če se uči solopetja šele drugo leto, je bil njen uspeh prav znaten, Ga. Hcrmsdorf-Bilinova in g. Levar sta pela tudi nekoliko pesmi — Krekovih, Lajovičevih, ined temi nekoliko novih. Skoraj bi rekli, da jih je bilo škoda. Veliki aparat, ki ga je zahtevala kantata, jih je takorekoč zamoril. Pa so vmes pesmi, ki so več vredne, kakor da bi služile samo mimogrede za pripravo razpoloženja« Vse tri koncerte je dirigiral vodja g. Hubad, ki je spojil ves obsežni nastroi v enoten, skladen organizem. Vse tri priredbe so bile razprodane, vencev, šopkov, cvetličnih lir »td. je bilo v izobilju. Socialni in strokovni pregled. * Mesečni shod podružnice mizarjev. V nedeljo dne 26. aprila je bil v gostilni pri Levu mesečni shod naše podružnice. Sodr. Bradeško je podal mesečno poročilo, katero so odobrili navzoči po razjasnjenju nekaterih točk. Pri drugi točki je podal sodrug Zore poročilo o zadnjem zvezinem zboru, ki je bil ob velikonočnih praznikih na Dunaju. Poročni je obširno o posameznih (očkah, katere so se obravnavale na zboru. Spričo velikanske brezposelnosti, katera še vedno ni ponehala, jc zvezin zbor sklenil povišati tedenske prispevke za deset oziroma za dvajset vin. na teden. Povišanje stopi s prvim junijem t. j. z 22. tednom v veljavo. Sprejeti so bili nadalje sledeči predlogi: Mladostni delavci, ki so člani mladinske org. se sprejmejo v zvezo brez pristopniue, ter se jim polovična doba nrelšnega članstva pri podporah vračuna in siccr naiveč 26 tednov. Če pa so bili eno ieto člani mlad. org., tedai dosežejo ix» 26tedeuskcm plačevanju vse pravice do podpore. Ker ima vsako leto 52 tednov in en dan, )e vsako sechno leto pi: čati tudi 53. prispevek. Doslej določena tedenska mezda, na podlagi katere se izvrši sprejem v tretji razred sc zviša n 16 K na teden. Bolni in brezposelni člani, ki so prejeli že vso podporo, pa so še vedno bolni ali brezposelni, ('obe o vite znamke, katere se jim nrilepljo le proti predpisani kontroli. Prejete proste znamke se ne štejejo kot plačani prispevki, in se tudi ne morejo doplačati, ter mora član vplačati zopet 52 tedenskih prispevkov preden si pridobi pravico do podpore. Invalidni člani so oproščeni prispevkov, če pa si hočejo pogrebno podporo zasigurati. tedaj moralo plačati vsak mesec vsaj en prispevek dotičnega razreda, v katerega so uvrščeni. Orisal je potem še pomen mednarodnega kongresa lesnih delavcev, ki se vrši v avgustu na Dunaju, ki bo predvsem uredil potno podporo članov, ki potujejo v inozemstvo kakor tudi ostale podpore, ter uredili mednarodne članske knjižice in potne legitimacije. S tem bo olajšano delo posameznim funkcionarjem, velika olajšava bo pa tudi za potujoče člane. Poročilo se je vzelo brez debate na znanie. Pri tretji točki je poročal sodr. Bradeško. ki je v svojem govoru kritiziral mlačnost nekaterih članov, posebno kar se tiče plačevanja prispevkov. Po daljši debati, v katero ie poseglo več sodrugov, se je sklenilo v najkrajšem času prirediti delavniške sestanke, kjer se bo ta zadeva končno rešila. Ker se z 22 tednom povišajo prisoevki. se člani pozivajo, da dolžne prispevke do označenega tedna plačajo, da s tem olajšajo delo tajniku in blagal-niku. Sklenilo se je nadalje v svrho pridobivanja članov prirediti primerno agitacijo, s katero se v najkrajšem času prične. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je podpredsednik sodrug Zore zaključil lepo uspeli shod. Odgovorni urednik; Ivan Tokati. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska vPv«eIjska tiskarna« v Ljubljani. Kupujte »Zarjo*. r prijatelj moj. Crejii^mkonot^ira^ K e. se večkrat z njim Krepčam, Vedno zdrav žolod’c Imami Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih 1 Postavno varovano Najboljši nakupni vir zgotovljenih posl olj Iz da* rega l-cAbega posteljnega perja napolnjene v gostoniti rdeti nanking (inlet >. 1 pernica 180x 120 cm, z dvenia zglavnicama, vsaka 80 x 60 cm z novim belim trpižnim perjem K 16 —, napol puh K 20 —, K uh K 24-—, pernica sama K 10* —, ; 12--, K 14-- in K 16-; rglav-nica sama K 3'—, K 3 50 in K 4 —. Dvojna pernica 100X140 cm K 13-—, K 14 50. K 17 50 in K 21—, zgiavnica 90X70 cm K 4-50, K 5’20 in K 5‘50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12'— do 16'—, polbelega K 17 —, 5 kg novega, dobrega, bcega neprašnega posteljnega peria K 24'—, snežnobelega K 30'—, boljšega K 36" -, najiinej-šego, puljcnega K 45 — ; 5 kg nepul enega pcija od živih gosi K 26 — in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni p Uh K 6-50 za Vs kg, sivi puh '/* kg K 2-50 in K 3*—. Razpošilja se franko proti povzetja. Zamen« proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janowitza Angel št. 156 bei Klattau in Bdbmen, Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. V nulnih znih okrajev v Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Bolniška izpr če- Zdravnik in nje- J , vala se izdajajo. jjovo stanovanje. 1 . Ura in sPreieraa- BarzplHrf}8’ ^TCZ> And'ea lSv-)' Angiojina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagn\ Barca, Baronio, Casa rn’ bcm' Leon'- Levada, Luigia, Lonbroso, Lunga, Lung' vecchio E NZ hSpi Manzano Manzoni Marco (sv,), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, Montecucco. Monte-R^stori Rdcm rtrS i’ Ef » D.iacoro, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterottc, Posta vecchia, Poz?o (zapala) Raballa Rassauer, Kiston, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agrana, Stazione irendiucale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel. , i V uradu bla-j gajne, ulica Morelli št. 16. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Od 2 do 3 30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11 30. do 'It 1. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: n n Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Od 10.30 do 11 30 zjutraj in od 3.30 do 4 30 pop. vambulanci blagajne ulica Morelli 16. Alpi Giulie, Angolo, AnUnio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Biarca, Baniera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-peua, Larducci, Caserma, Castagnovizza, Caterina (sv), Catterini (trg). Chiara (sv). Cocevia, Castello (dietro) Coceviutta, Co-jonia, Cordaiuoil Corno, Coronini, Coita,. Cristo (in trg) Croce, De Amicis (trg), Dante, Form ca. Forrace, Franconia, Gelsi, X'nnaStl^f Gra,}de (trg), Grazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Moi corona, Monte-int Pop-fflo p'o^fAZini’ (->sP'ta,®> Pacassi (largo), Palledio, Paludi, Pjrcolo, Pergola, Ptschiera, Petrarca, Piazzutla (riva), Pico-sfretta Tornasecwi Pxon‘e Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, ’ ° (trS>. Torrente, Tornom, Tngemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa. Zrrutti. okrai za gorisko okolico. Za stanovalce v vaseh: Dr. Ivan Villat, Od 9 do 10. zjutraj in od Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Mosi, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. » n P. Duomo št. 3. lanci, P. Duomo 3 Drugi okraj za gorlško okolico. Za stanovalce v vaseh: m n Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9 do 10. zjutraj v ambulanci blaga ne in od 3. do 4. pop. v svoji ambu- . lanci, ulica Dreossi 19 Rcni^RuM^Oretovlie KiICs, Kr™5e?’ gol, GiadiSkuta, Lokvica. Miren, Opatjeselo, Ojtljan, Pivafina, Peč, Kence, Kupa, urenovije, Rubije, Standrež, Sv. Martin ra Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragcra, Šempas, Vrtojba eor. in dol., Vogersko, Volčjadraga, Vrh. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Dr. R. Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kanalu Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Od 9. do 10 Zjutraj v ambulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Pri dr. Hinku VečvKobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambu lanci zdravnika v Kobaridu. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Pri dr. Josipu Horftk, Bovec. Dr. Josip Horftk Bovec. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Bovcu. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. Pri dr. Brankotu Žižek v Idriji Dr. Branko Žižek Idrija V privatni ambulanci zdravnika v Idriji. Kana!«! Kobarid^ fevc^n” yS Crknem 2dravllik* in potem Poskrbeti si zdravniško Izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu ali pri zdravnikih posame* ZA-NOTRANJE PCRCO^NICA LiJUBL JANA • KOMENSKEGA ULICA- 4' aEFZPR^ffjKPRMARuDR- FR DERGANC prispeva namenom mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogi skega oddelka nad K 3 mfHJonov Kapiialij ;ronini rezervni fondi K 60,780.726-18 jamčijo za in žkod pa jc do sedaj izplačala K 129,985 304-25 vamost. Čistega dobička je do snila daje ter cenike in razkazila Odhod Najvttja zaloga Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega fotlelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga, konkurence! Solidna postrežba HTafnIž|e eene. Ljubljana ; Mestni trg št. 19. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih čevljev = , je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu. Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. Otvoritev vrta l restavracija Plankar Ljubljana, Dolenjska cesta. Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da otvorim v nedeljo i. majnika t 1. vrt znane restavracijo Plankar, kjer bom točil več vrst prlstnili in dobrih vin, vedno sveže GiJssovo marčno pivo, ob vsakem času mrzla in gorka jedila, belo kavo, čokolado (kakao) sladotok, limonado itd. — Za otroke ;o na razpolago na novo urejene gugalnice, prostor za ba-lincenjc ter sploh prilika za vsakršne zabave. Obenem pri-. »oročam gosp. nadzornikom, učiteljem in učiteljicam svoje' prostore za majniške izlete šolske mkdine. Za mnogobrojen obisk sc najtopleje priporoča Josip Plankar voditelj restavracije. Zmaga na vseh črtali! S - Im Cena za gospode........................K 17*—, 2C~. » dame...........................K 12*—, 15*—, 18*—, „ dečke ^39......................K 10'—, 12—. „ otroke ...... 5-— £0-88 6"— ‘ (Vurutvena zmimk*.) Garantirana kakovost po teh cenah. _________=^~=y-—Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. najboljše kolo monarhije, dobiva stalno novih pristašev. - KOLO dobro, ceno ljudsko kolo, se splošno rado Kupuje. Ceniki zastonj in iranko od zastopnikov na Kranjskem: Ljubljana, Ivan Jas A hIu, Kostanjevica: Alojzij Hatseh, Novomesto: Frane Kenda, Kočevje: Fr. Tsehin« kel, Veldes: Ivan Ros. Osterr. Watfenfabriks - Gesellscbaft, Stejrr. posebnost Edna likerja je »Zdravnik = želodca44 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti, slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsnm-nega društva za Ljubljano in okolico. 0dlikotrickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. VbžKl& ^kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. DBaODBBDBBBaBDODBBCaBBBBBBBBBBBBDBBBBBBBnBBBBBBBBDBSOBDBDDBBDDBDEDESkf'r & CD gO DD ou KID G D f3 O £ g Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko c II A. & E. Skaberne I § g g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. | | £ g Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g □D DD DD DO DBDDDODaDDBBBDaaDBBanDDDDBDBDDBBDDDDDDDDDDDBDnaaaaBaaDnDDDDaD£iQaaODBDa^UD ,SLAVIJA‘ V7 A IFMNfl 71AVARAV At rN A RANKA V PRAGI kl.le največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, sc najtopleje V At\\J V AIjNA OiVINlVA. \ priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, dn sklepa zavarovalne pogodbe posebno za «vlj«n e In proti požaru le pr. njej. - BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskibljcnje za starost, za slučaj smrti roditeljev, zn doto otrokom, so najcencjSi Ona razdeljuje ves čisti J-L'*-'- «----------------------------------------------- — l7nn/lKltnn In ti