St. 07.
V Gorioi, v torek dne 17. junija 1913.
Tečaj XLI1I;
bhaja< dvakrat na teden, in sicer t torek »n soboto ob 4. uri p^pildi. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej.
V. Iet»    .   . ' . V V^*-* %    »      .   .    .   » 2'50
Posamične številke stanejo ....  .      . 8 vin,.   ^
Ha naročila tores doposlane ne ontrano.
Telefon št. 83.
-Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii,
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na "
Upr^vnlStvo
se nahaja v Oosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano Merat 16 vin.; 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka' vrsta. Večkrat po po* godbi. Večje črke po„ prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
nas uči Trst?
Italijanski liberalci v 'naših primorskih deželah čutijo v današnjih časih 'nujno potrebo afirmacije italijanstva ob vsaki priliki, izlasti seveda ob volitvah, in čutijo potrefbo pokazati, ida stranka živi, da, da je močna, da ima zaslombo v ljudstvu ter da hoče tudi v (bodočnosti gospodovati ob Adrfji.
Naravnost presenetljiv je bil uspeh italijanskih liberalcev pri nadomestni de-želnozborski volitvi v Pulju pred kratkim časom; toliko glasov je z/brala na svojega kandidata koruptna, s sfleparstvom ope-čatena, gnjila italijanska liberalna stranka. V Trstu so delali s polno paro, več ni bilo mogoče. Kar so mogli storiti italijanski liberalci v Trstu pri letošnjih občinskih ozrrorna deželnozborskih volitvah, so storili in pokazali so, da živijo in da hočejo tuldi v naprej gospodovati v Trstu. Italijanska tfbefa-Ina stranka Čuti hud veter okoli sebe, vodje slutijo, da jej preti Ikrah, zato pa so izbrali vse svoje sile, da se pokažejo še enkrat ali dvakrat, predno jim solrice zatone. Da bi se mogla stranka s takimi grehi, kakoršhe ima na svoji vesti italijanska, liberalna stranka zlasti v Pulju, Trstu in v Gorici, še vzdržati za dlje časa, to ni mogoče. Moral bo priti med italijanskimi liiberalci preobrat, ob jednem pa naraste moč slovanskega živija povsodi tako, da nekdanjih zlatih časov absolutnega • gospodštva za italijansko liberalno stranko ne 'bo nikoli več nazaj.
Bodo še huji boji v imenovanih treh mestih. Nad vse hudi so že sedaj v Trstu. Slovenci v Trstu se borijo junaško, vstra-jajo in prodirajo. Uspehe beležijo o(b vsakih volitvah, tako tudi db letošnjih. Slovenski trud, slovenska -požrtvovalnost sta občudovanja vredna. Zato pa sledijo tudi uspehi. Letošnji slovenski uspehi so še toliko več vredni, (ker smo videli tudi socialne demokrate, da so napeli svoje zadnje sile, da bi zmagali s svojim} kandidati, ki ker so pomagali italijanskim liberalcem tudi Nemci. Ali navzlic tolikim uas-protitikom so prišli na vseh voliščih slovenski -glasovi do upoštevanja, v mestu v dveh okrajih so vzročili celo ožje volitve z italijanskimi liberalci in socialnim demokratom iso pomagali Dri ožjih volitvah v mestu ter }>h spravili, v zbornico. Tako hladno in dalekovidno računajo in delajo
(Konec.)
Mi nismo videli toliko, ali že to, kar smo videli, je nam poplačalo trud. Nismo se mogli ločiti od vrha, ki čuva nad bratskim narodom na krasnem morskem obrežju in v tužni Istri. Glasile so se hrvatske in slovenske pesmi iz ust vrlih pevcev in pevk r.aše družbe. Toda kakor je ni sladkosti <brez grenkobe, tako smo morali tudi mi okusiti dobrote kulture nam bližnjega naroda. Prišla je v lepo naravo tudi petorica italijanskih mladeničev, ki s svojim razgrajanjem niso delali časti svojim rojakom, še manj <pa planinskemu obnašanju. Pa to le mimogrede. iNaša, družba je šla na drugi kraj, kjer smo se nemoteno veselili in zabavali. V prijetnem gorkem kotičku pod vrhom smo se vtaborili ter vži-.vali v razposajenem veselju svoje s seboj prinesene jedi. Cas Je hHro mi<nil, ura je kazala Že preko ednajste, ko smo se pri*
tržaški Slovenci sredi ljutega noja, ko se »njim nasproti vse vzdržuje vsake pomoči, da, ko jih hoče vse ugonobiti, V tržaškem volilnem boju sedaj so igrali Slovenci lepo važno ulogo, ki kaže, kako na tehtnico bodo padali še le v bodoče ¦njihovi glasovi, kako bodo šteli te glasove italijanski liberalci in socialni demokratje.
Nemci v Trstu, kakor rečeno, so glasovali za italijanske liberalce; niso hoteli postaviti svojih kandidatov .kakor pred štirimi leti, marveč volili so italijanske liberalne kandidate. Morda iz kake ljubezni do italijanskih liberalcev? Kaj šel Nemci vidijo naraščajočo slovensko silo, vidijo uveljavljanje svežega slovenskega živija na tržaških tleh, vidijo pa tudi gnjilobo italijanske liberalne stranke v celem Pri-morju. Nemci računajo, da se italijanska liberalna stranka ne ibo mogla vzdržati na površju, pomaigajo pa jej z natfTenom, da bi je bilo prej konec! Da, s takim namenom.- Nemci vidijo, kaj uganja ta stranka in sodijo, da bo uganjala, če bo sedaj oja-čena in podprta, še hujše reči, ki jej morajo izkopati čim prej političen grob. Je tako na svetu, da onih, ki iderejo v pogubo, ki se s sleparstvom in goljufijo hočejo držati po koncu, ne vizdrižiš od padca, marveč derejo dalje in prejalislej teleftmejo v prepad, iz katerega jih ni več nazaj. Sle-post italijanske liberalne stranke in ob jednem njeno slabost podpričuje zadosti dejstvo, s kakim veseljem so- pozdravili sklep zavratnih Nemcev, da jim bodo pomagali. Pomagali jim bodo, pomagali niz-dol — 'da bi oni potem toliko več dobili! Bodočnost pokaže, da smo sodili prav v letu 1913.
Iz vsega povedanega nas uči Trst predvsem boja zoper Italijane in Nemce. Dobernig pravi Nemcem v Primorju: pustite na stran vsa svoja različna politična naziranja, v Trstu ste samo Nemci in kot Nemci se morate uveljavljati na vročih tržaških tleh. Italijani kričijo, da gre boj za italijanstvo, ki mora gospodovati v Trstu. Slovenci se postavljajo na svoje narodno stališče in s tem stališčem prodirajo. Narodnostnega boga nas uči Trst, boja na dve fronti. Ali je pr na's kaj drugega potrebno? Povdarili smo že večkrat in še bomo povdarjali, da bi bila usodepolna slepota za -goriške Slovence, ako bi se vsedanjih težkih časih, ko sii.lita nam čez glavo Italijan in Nemec, klali mi Slo-
pravljali na sestop. Po lepo speijani gladki gozdni poti smo 'hodili po taKtu med pevanjem lepih koračnic navzdol.
Šli smo mimo nemške koče (Stefanie-Sehutzhaus 922 m), ki je pa bolj podobna hotelu. Cela vrsta avtomobilov in kočij je čakala tam na izletnike, ki so obiskali tisti •dan vrh Učke. Nič ni večnega, tudi naše veselje ni bilo. Izstopivši iz hladnih nad 1000 m ležečih gozdov, smo bili gorkim solčnin žarkom vedno bolj izpostavljeni. Vročina in prejšnja neprespana noč .je vplivala na nas kakor slana na sveže zelenje. Nastopila je splošna molčečnost, povesili srno glave in si brisali pot z vročih obrazov. Nižje ko smo prihajali skozi Drago Lovransko proti Medveji, toliko" slabša je oila pot m toliko večja vročina. Oddahnili smo se v Medveji, stopivši v čoln, ki nas je po gladkih morskih valovih pripeljal med prijetnim pihljanjem hladnega vetrčka v Drago Moščeuiško.
Zvečer sem v Dragi imel priliko opazovati ribji lov. Ko nastopi popolna tema, spustijo na morje šest čolnov preskrblje-
v e n c i m e d s e b o i i n n e b i zbrali vseh svojih moči v obrambo slovenske narodnost i pred tu j-ci in sodeželani, ki so tako pr e v e t i n as pro ts t va d o n as, d a kar ni mogoče spir ego voriti <ž njimi  pametne besede?!
Narodna politika, to je maša politika, tako nam narekuje Trst, s tako bomo prodirali in zmagovali; z medsebojnim z m e ,r j a n j e m ,i .n k 1 a n j e m, z b 0 j e m pod domačo stre h o, bomo p r o-p a d a 1 i.
Kdo se bolj veseli razdorov med Slovenci kakor Nemci in Italijani?! Na rodil o politiko nam narekujejo •r a z m e r e: n a ir o d n a p o 1 i t i k a p r e-vladaj tudi pri letošnjih deželno zbor s k i h volitvah! Za narodno zastavo naprej! Pod njenim okriljem je dosti prostora za naša prizadevanja v vsakem pogledu: v narodnostnem, gospodarskem, kulturnem, socialnem. S ponosom gledamo na Trst. Naj služi.goriškim Slovence m v v s p o d b u j o i n posti e m o!
Deželne podpore.
Joj, koliko bobnanja, in kako močnega, je bilo radi deželnih podpor. Tako-le posebno v letu 1910. Hvalisanja »ljudskih poslancev« kar ni hotelo 'biti konec, tako, da je marsikateri kmetic vendarle verjel, da pride v občino toliko in toliko Obljubljenih in dovoljenih tisočakov za popravo cest, poti, za vodnjake, napravo vodovoda itd. Ali kako malo je v resnici prišlo! Mairsikedd z dežele je v vsej svoji slovenski ponižnosti potrkal na vrata deželnega odbora in ipoprašal lepo, kako bo s to in ono dovoljeno podporo; marsikedo je šel iz" deželne hiše obložen, ne z dovoljenim denarjam. ampak s praznimi obljubami.
Leta 1910. je ibilo dovoljenih podpor v deželnem zboru okoli 1,862.000, izplačanih pa je bilo samo okoli 200.000 K; torej je ostalo "^izplačanih okoli 1,600.000 'K. Čemu potem dovoljevati podpore, če se ne izplačajo. Res, da ne zapadejo vse podpore že na Silvestrov večer istega leta, v katerem so bile dovoljene, ker sega doba za nekatere čez leto dni .in se je ukienilo v ?etn 1912. še točneje glede   izplačevanja
nih z močnimi acetilenovimi svetilkami. Kakih sto metrov cd brega se postavijo v vrsto. Luči vplivajo s tako privlačno silo na ribe, da prihajajo trumoma k čolnom. Kadar ribiči upajo, da so ribe, ki se pustijo od luči zvabiti že po večjem zbrane, spustijo v morje mrežo, katera zajme vse ribe v razsvetljenem okrožju.
Na ribičev klic »trata, trata« začnejo na suhem stoječi ribiči na obeh koncih vleči mrežo proti bregu. Polagoma spravijo mrežo v podobi velike vreče h kraju. V mreži mrgoli nekterikrat velikansko število rib, vse enake velikosti, imenovane »lokardi«. Omenjeni večer sem videl, da so jih vjeli nad deset kvintalov, za katere so izkupili drugi dan na Reki 750 kron. Vdeleženih je bilo Sest ribičev. Kadar se ribičem posreči bogati plen, zmečejo večje število rib med gledalce na bregu. Ti jih z veseljem pobirajo, ter se prerivajo, skačejo in mečejo po tleh, kakor v Gorici na Travniku na pustni torek paglavci za padajočimi konfeti.
Planinec.
podpor in njihovega zapadanja, ali Obilo, preobik) jih je zatonilo \z letom 1910., to je ž letom, v katerem so bile dovoljene. Tako je bilo pač leto za letom. Obilo ,d,oypljejiih podpor, izplačanih, bore malo!-.'. .;QlLde onih 200.000 .K omenjamo, da je ibilo" izplačanih toliko podpor sploh za 'Italijane in Slovence; za katere več, za katere manj ali skoro nič, niti ni treba praviti. Star red.v deželni hiši je ta, da se pomaga Furhmom pri dovoljevanju in izplačevanju podpor kair le. mogoče. Vse se stori, da je delo izvršeno in 'je mogoče izplača*! podporo. Zato pa po največ zapadejo slovenske podpore; kajti za te ni jednake brigepri deželni gospodi. To smo pribili že tteočkrat in z nova pribijamo.
Leta 1910. se je bil boj iza to: k do j e dobil večpodpor, ali Italijani ali S1 o v e n c i? . Po natančnem, izkazu se je bilo dalo dognati, da je bilo dovoljenih Slovencem podpor za okoli 450.000 manj nego Italijanom. {Slovenski klerikalci so tlačili med slovenske podpore tudi 100.000 K za vodovod. po Vipavski dolini, katerega ne bo nikoli!)
Tisto leto so bili gospodje v deželnem zboru posebno radodarni s podporami: na levo podporo, na desno podporo, kar je kedo hotel, vse so dovolili — dasl so do-tro vedeli, da ne bo mogoče niti polovico dovoljenih podpor izplačati. Ali šlo je za to: pokazati ljudstvu na deželi, slovenskemu in furlanskemu, kako skrfo itn^jo zanj anožje poslanci v Pajer-Gregorčičevi zvezi; preslepiti ljudstvo, da 'bi verjelo zve-zarjem, jim zaupalo in jih zopet volilo, kadar-bi bilo potrebno.
Dovoljevali so podpore na vse strani — zraven pa so obupno kniknili: da Je položaj deželnih financ v letu 1910.. že nad vse obupen, da ni več mogoče povišati deželnih doklad, da ni mogoče Iztakr niti drugih virov dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna; da je primanjkljaja 1,155.456 K, da so avtonomni činitelji nezmožni prispevati še nadalje za javno-koristna dela ter... da se imajo dovoljene podpore izplačati pod dano previdnostjo. Aha! Poprej dovoljevanje na desno in levo, potem pa previdnost!
»Za božjo voljo, kaj delate«? Tako je bil taičas poprašal nekdo enega izmed deželnih očetov. »K j e b o -ste vzeli toliko denarja za vse te podpore«? Deželni oče se je odrezal lepo modro: »A, saj tako ne bo treba vsega izplačati«!.....-.
Živel je kmet, ki je imel obilo sinov; ko je legel na smrtno posteljo, 6i Ibil rad. vsakemu kaj zapustil. Poklical je notarja in mu pravil: Tvanu zapustim toliko, Mi-hotu toliko, Francetu toliko, Juliki toliko, itd. Notar: J a, odkod pa vzamete denaT? Kmet: Ja, saj to tudi me-neskrbi.....
Vprašamo: afi se more imenovati resno tisto delo zvezarjev v deželnem zboru? Ali delajo pravi ljudski poslanci, ki imajo STce za kmeta; tako, kakor še je godilo v deželnem zboru leta 1910? iNikdo ne poreče, da je ono delo resno, marveč neresno je bilo, preračunano le za-slep-ljenje ljudstva, ki pa naj bi utrjevalo'moč izvezarjev v ljudstvu. ReSni -ljudje ne bodo dovoljevali denairnlh podpor, kakor bo kdo hotel, zraven pa kazali na prazne deželne blapajne. Kdor pa tako dela, kakor »naši vrli poslanci« leta 1910., ta In^j ljudstvo očitno za norca. Vprašamo: Kdo v deželi bo še volil take.vrste može v deželni zbor?
Računsko In statii*H» poroftilo h    -j:          za 1#»1912.
Gibanje članov:-      ¦ .;"* Gibanje člamov ;tekw' leti-1912 je bilo
¦:• sledeče: Vstopno ' 17&93";: makih in 2542
" ženskih: skupaj 20235.-'Izstopilo 17751 molkiih'ih 2443-žensikih: skupaj 20194, celokupno gi)ban§e znaša 40429 članov nasproti 39949 v letu 1911: povišek v gibanju torej v: letu 1912 za 480, članov, V začetku leta 1912 je Mo-prisotnih 4728 mpžjkih in 1L38 ženskfe-sk-npalj 596fri51aooy^kon-cem leta 1912 V^To 'prisotnih 4670 mož-fldh in 1337 ženskih: skupaj 6007-članov:.!
.. po^ek^torej za 41 .članov. Največje šte-vilo'priwtnihr'je (bito v "dobi november-decfctooer s 6954- člani, od teh je bilo 5483 možkm in 1471 žensk; najmanjše je bilo v ddbi februar-mare s 5452 -člani, od »teh 4259 možkih m-1193 žensk. Povprečno število prisotnih,članov v letu 1912 znaša 6825 nasproti 5606 v letu 1911; povprečni povišek torej za 1219 članov; povišek, kateremu je deloma prišteti vpis delav-
- cev zaposlenih v Solkanu, vsled razpustitve s 1, novembrom; 1912 podružnice "podpornega dfu§tvaJV;Solkami.
Gibale bolnikov, in jpodpbfre<i-
V letu 1912 je obolelo. 3732 možnih in 831 ženskih:.skupaj.4563 članov, s 5105 slučaji boltežhi^a-tnožke in 1125 sinčki' za žen'skeY.skup^6:6230.slučaiev bolezni; 2aikatere.se je izplačalo 82849:dni podpore, od teh 63817 možkimjn. 19032. ženskam. V letu 1#11 je obolelo. 5126 čianov (4366 možkih!>n>^0;žeils5cih) s 6825 slučaji, za katere se je izplačalo 87071 dni podpore. V letu 1912 seje imelo z vsem povprečnim poviškom..planov, 563. manj . bolnikov, 595 slučajev in-za 4222 dni manj •izplačane .pcdpoTe..yj.fetu 1912 je bilo 30 porodov s 766 dnevi>.feplačarie podpore, nasproti 35 porodov.sJ>59 dnevi izplačane podpore v letu 19fl; irianj.torej za 5 porodov in 193 dni podpore. V letu 1912 je umrlo 45..članov (39.možkih in. 6 žensk), nasproti 42 umrlih ,.(36 možkih in 6 žensk) v letu 1911. Razsodišče blagajne je imelo v letu 1912 oseni sej, na katerih se je razpravljalo o- 7?L-pritožbah članov; od te.i 35 sza celo'jn .43 za.delno izplačilo zaustavljene podpore. Ovrženih je bilo 53, vspre-jetih v cetem .oibsegii 4 in deloma 19; v dveh slučajih se;je dzreklo razsodišče za nekompetentno.
.Donodki.
Zavarovalni prispevki: Za tekoče zavarovalne prispevke se je zaračunalo K 138.859.72 .članom in K 69.429.86 delodajalcem: skupaj Z 208289.58 nasproti -« 208.034.9 v letu 1911; povišek torej v letu 1912-za-K 264.62. Ta mali povišek je prišteti izključno k povprečnemu povišku prisotnih članov. Je že Tes, da v letu 1911 se je imeto povišek za K 58.401.67, ampak v tem povišku je vpoStevati zaostali zavarovalni prispevki za tri leta, ki so Ibili predpisani raznim tvrdkam in posebno pa baučnrm zavodom, ker so zanemarjali vpis svojih'uslužbencev; dočim v letu 1912 so bile predpisane zelo male svote-V letu 1911 je tudi prištevati k po-viškiu; povjšeTc- prispevkov in premembo mezdne-tarife.^ Zategadelj povišek v letu 19i«i se mora? smatrati kot lzvenredni povišek terseiga ne more-vzeti kot podlaga za primer z istim za leto. 1912. Pri pridržku prispevka članom v podpori se je inkasiralo K3.105.34 nasproti K 3.519.08 v letu 1911';'. za že odpisane prispevke K 155;79.;riSlcupnih dohodkov na'prispevkih ie ,forej-*v letu 1912"K*211:550.68 nas-nrotr/K 312.724.71 v letu -1911; manj torej «3*74:03.                               :
Drujridohodki se razdelijo tako-le:-a) za; povračila po -§' 65 K 4.421.99 nasproti K 173524 v letu 1911: več K 2.686;75; b) 7,i povračila po § 32"K 4.300.14 nasproti K 4.816:90 v letu 1M1: več'K 516.76: c) za jrkjfce/K 2.748:47 nasproti K 2.576:08 v letu 191?l;cveeK'172^9;% d)na oibrestih K 4.923:86 nasproti K 4.029M v letu 1911: več K 894.50: e) razni dohodki IK 1:477.95 nasproti K 1.334 v letu 1911; več K 143.95, Skupnih dohodkov v letu 1912 |e bito to-
rej K 229.423.09 nasproti K 227.216.29?leta 1911; od tod povišek na (dohodkih v letu; 1912 za K 2:206.80.
Izdatki.
Bolniške podpore: Na podporah za slučaj bolezni se je izplačalo K 112.500.71. nasproti K 122.432.08 v letu 1911; manj torej za K 9.931.37. Za -porodniške podpore ise je izplačalo K 627.84 nasproti <K 677.52\v letu 1911; manj K 49.68; za posmrtne podpore K 2.324 nasproti K 2.085 v letu 1911; feč K 239. Skupni izdatki na podporah znašajo torej K 115.452.55 nasproti K 125.194.60 v letu 1911; manj torej za K 9.742.05. Iz teh Številk je razvidno, da bolehanje tekom leta ni bilo tako razširjeno kot leta 1911. (Glej gibanje bolnikov in bolniške dneve).
(Konec prih.) .
Balkan.
. Bubgarija ima svoje novo minis-terstvo z dr, Danevom na čelu. Gešovu je podelil kralj insignije reda sv. Girila ki Metoda, to je najvišje bulgarsko odlikovanje. Program.novega minisiterstva je program vseh bulgarskih strank in obstoji v izpolnitvi bulgarskih dolžnosti nasproti Mace-doncem. Tako povdarja »Mir«. — Glede nasvetovane d e m o ib i 1 i iz ia c i j e je bul-gar^ka vlada; izjavila, da takoj sprejme srbski predlog glede tričetrtinske demo-bil.izacije zavezniških armad, ako Grki •in Srbi pT i vol i jo v k on domin i j v v is e h spornih krajah. — P a >š i č je bii podal svojo demisijo ali na izrecno željo kralja Petra ijo je umaknil. — B u 1 -ga rs k i 'general iPaprilkov. je odpotoval v Petrograd zastopat pri ruski vladi bulgarsko stal;&če glede razsodišča. — M i -n isterskipredsedniki vseh štirih za vezni'šk i h držav se sesta-¦nejo v kratkem v Petrogradu; sejam bo predsedoval ruski zunanji minister Saso-nov, rezultati konference, se predložijo carju, ki izreče razsodbo. *
Politični pregled.
Ogrska zbornica. — Začetem seje 16. t. m. je imel predsednik Beothy slavf nostni govor, v katerem se je spominjal vladarskega jubileja nemškega cesarja, »našega ožjega zaveznika ,in čuvarja evropskega miru.« Ministerski predsednik grof Tisza je nato izjavil: »Besede zborničnega predsednika odmevajo v srcih vseh Madžarov. Vladar nemškega cesarstva je izkušen pristaš in najjačja opora zveznih odnošajev. Strinjam se z izvajanji predsednika m priporočam, naj zbornica predlog sprejme«. Predlog je foil soglasno sprejet, namreč, da se izraz ogrskih čut-stev zabeleži v protokolu 'in o tem .obvesti jubilanta.
Pariška finančna konferenca. — Z dnem 16. t. m. je pariška fnančna konferenca zopet začela s svojim delom. Na konferenci se zlasti hud boj razvije o vprašanju o r i j en t a 1 s k i h ž e 1 e z n i c, ki vežejo Solun in Carigrad s centralno Evropo. Kakor znano, je imela Avstrija svoječasroona teli progah posebne privilegije, katere zahteva tudi sedaj. Srbija in Grška se trudita, da dobita te železnice v svoje roke in zahtevata, naj se anulirajo avstrijski privilegiji. Avstrija je Bolgarski že dovolila, da odkupi akcije, odločno pa se upira tozadevno srbskim in grškim zahtevam, dočim tripleententa odočno podpira srbske in grške načrte.                     !
Darovi.
Nabiralnik »ipri jelenu« je dai za Družbo sv. C. in M. zopet 30 -K.
Domače vesti.
Vojni minister v Gorici. — Danes v jutro z brzovlakom južne železnice ob 7'24 je dospel v Gorico vojni minister Kroba-tin.Nastanil se je v hotelu Sudbahn. V Gorici :ostane tri dni, si ogleda garnizijo, bo prisostvoval vojaškim dirkam in nekaj oficirjev iz vseh garnizij v deželi se snide v'Gorici pri njem.
Na kolodvoru so ga sprejeli samo štirje častniki, ker ni hotel nobenega večjega sprejema.
Sinoči je dospel v Gorico predsednik višje deželne sodiirje v Trstu ekscelenea g. Avgust Jakopič, da pregleda tukajšnji sodnlji.
' .Pater. Skrabec na Kostanjevici v Gorici ie imenovan konsistorialnim svetni-' kom. —
Premeščenja in imenovanja prt Južni železnici. — Hofer Josip, asistent, iz Lahkega Trga v Celje, Weber Alojzij iz Ster-izinga v. Zalog, Adamič Viktor, postaje-naičelnik u Slov. Bistrice kot revident v Ljubljano, Palese Hektor, asistent iiz Me-zolombarda v Opatijo^Matuije, Jenčič 'Anton, aspirant iz Sežane v Dolsach, Bučar Ludvik s Pragerskega v Postojno, Fortis Oskar, višji revident iz Neumarkt-Tra-anma v Trst. Nadalje je imenovan postojnski postajenačelnik Cvek za postajenačel-nika v Opatijo-Matulje.
Naznanilo n začetku šolskega leta 1913—1914 na c. kr. drž. gimnaziji v Go-rici. — A) Vpisovanje učencev, nanovo vstopajočih v prvi razred (s slovenskim učnim jezikom): T. Vpisovalo se bo za prvi razred v poletnem roku dne 29. junija od 8 do 12 ure v 1. nadstr. v 3. d. razredu gimnazije. Ta dan naj učenci v spremstvu starišev ali njih namestnikov aH pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1. krstni (ali rojstni) list, s katerim učenec dokaže, da je deseto leto že končal, ali da ga bo končal še v 1. 1913. 2. obiskovalno izpričevalo (šolsko naznanilo itd.) ko)t dokaz dosedanje ljudskošolske izobrazbe. NB. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Tisti stariši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so prošeni, da to naznanijo ravna-* teljstvu ali pismeno ali ustno že do dne 15. julija.
TI. Sprejemni izpiti l. se bodo v poletnem roku vršili dne 5. julija od 9. do 12. ure dopoldne pismeno, od 3 ure dalje ustno. NB. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. Opombi: 1. Uspeh izpita se pove še istega dne. 2. Prepovedano je isto^ vrstni sprejemni izpit ponavljati bodisi na istem ali na drugem zavodu.
Gospodje pevci, ki so se priglasili za pevski zbor Narodne Čitalnice Balkan, so naprošeni, da se pevskih vaj redno udeležujejo. Vaje se vrše pri gosp. Jos. Mozetič ulica MattJo!! 7. Prihodnja pevska va.ja se vrši prih. četrtek ob 8'/2 uri-zvečer.
Laški turisti. — Na kolodvoru pri Sv. Luciji je bilo v nedeljo pri zadnjem vlaku več tržaških izletnikov, ki so sicer hri-bovslko izgledali, so pa le po njihovem plenu sodeč, oropali nekaj močvirnatih krajev v bližnji okoMci vsega cvetja. Vlak je pridrdral in iz enega prvih vozov je za-donelo ednoglasno: Evviva Tirieste italia-na sorella! Bili So goriški laški '»alpini«, ika jim stoji Brezina na čelu. V Gorici ma kolodvoru sem pričakoval, da bo »Trieste sorella« burno revanžirala ipozdrav. Bilo je vse tiho in naši »alpini« so se zmuzali drug za drugim na blažena domača tFa. Le dvojno je mogoče. Ali so seiih Tržačani sramovali ali pa je povedal ,kak , pameten laški turist tej -malarija, kako se ima obnašati po slovenskih tleh, ako hoče delati izlete še čez slovensko domovino Plave. odkoder smo baje Slovenci prišli v Gorico. Tn ako je to storil je prav storil. Laškim turistom .povemo enkrat za vse-sej, da po naši zemlji ne 'bodo izzivali, drugače naredimo kratek proces in bodo lahko hodili -potem na krtino pri Medei ali pa na Sv. Jurija pri Bračanu, .kjer bodo tudi lahko rioveli kar se jim .poljubi. ,če ise ne zbojiijo Bricev. Naše ljudstvo brez razlike stranke poživljam, da se nikdar ne s p o z a -b i proti dostojnim ljudem, da se pa tudi ne spozabi napram samemu sebi. da ne pozabi, kaj je dolžan vsak svoji zemlii in svojemu narodu. Laškim turistom bi priporočal že če hočeio hoditi no našem svetu, da se dostojno vedejo, nikjer na ne izzivajo ali pa sploh poskušajo kai nredrueraoiti na slovenski zunanjosti naših gora. Sai so bili -slovenski in pametni laški turisti vedno ipriiatelji in so delali tudi skupne izlete: odkod ta sprememba? Od kedai se ie uvedel tudi v-turfetiko šovinizem? — E.
Na Krn! — Prihodnjo soboto 21. t. m. •f>b 3'05 uri pop. »z vlakom drž. žel. do Sv. Lucije od tam v vas Krn. in drugi dan na vrh. Kdor se želi pridružiti, naj pride v četrtek ob 81/? uri zvečer k »Jelenu« .tam turistovski sestanek in kaj več o itej turi.
I Sklep Šolskega leta na srednjih šolah. - - Ministersko predsedn&tvo naznanja, da se na večini srednjih Sol zaključi šolsko •leto lahko že dne 5, julija.
Rozlna-Flnšger. --Obtožnica Je ulo-žena; zato bo porotna razprava' najbliže že v ipredstoječem zasedanju, in si-eer 'bo zadnja; (trajati utegne morda cel teden, ker bo pozvanih 62 prič. Predsedoval bo dvorni svetnik Cazahira; državno pravdništvo bo zastopali prvi drž. pravdnik Jeglič.
Izpred okrožne sodni je. — V pondel-jek dne 16. ,t. m. je stal pred tukajšnjim kazenskim senatom Cvngerle Andrej iz Kromberga., Obtožen je bil, da }e grozil s smrtjo Trnovcu Jožefu, »katerega ustreli kot hudičevega klerikalca«. Obtoženca je zastopal odvetnik dr. Puc. Po skoraj triurni razpravi je bil Cingerle oproščen hu-. dodeistva nevarne grožnje po § 99., Obsojen pa je bil na 10 K globe, ker je imel »brez oblastvenega dovoljenja orožje;
Tržaška cesta. (Kmečki voz in avto-anobil v jarku.)'— Včeraj dopoldne se je Culotovemu kmetu splašil val na Tržaški cesti; val se je odtrgal, voz pa je telebnil v cestni jarek. Danes dopoldne ob 9. je padel v jarek avtomobil barona Locatellija. Pred njim sita šli dve mlekarici, ki se nista nič zmenili za klice avtomobila. Šofer je hotel prehiteti ju in zavil vstran, pa tako, da je avtomobil padel v jarek, šoferr je še pravočasno skočil z avtomobila. Potem seveda je 'tyla velika težava, spraviti ven avtomobil. Pomagali so delavci Krušiče« vi, Živčevi, Črnigojevi in Hvalic. Po tej cesti je velik promet; zato -bi bilo prav,, da bi bili jarki zakriti, da ibi ne bilo nesreč.. . Ceslfca je državna. Prašna je strašno, ker gre po njej vsak dan polno vojaštva,.^© . bi vsaj škropili malce bolj, pa škropijo le tam okoli kavarne Teatro. Poklieaniičjni-telii naj storijo svojo dolžnost, -nevarnost! treba odstraniti — prahu smo ise pa tudi že preveč navžili. Prosimo odpomoči. — X.
Central-Bio. — Vodstvo kinemato-grafičnega podjetlja Cenira'1-Bio, naznanja, da se bo predstavljala dne 25—28 t. m. velikanska drama »Ljudje med ljudmi«. (Les Miserables) po romanu Viktor Htfgo; Na Dunaju ise je predstavljal ta film v ne^ kem prvem kinematografu stoži ^'mese1-' ca nepretrgioma.                                 •  .fv
Tolstovrška Slatina. — Dosedaj ni" (bi-' lo še v Gorioi zaloge te slovenske mineralne vode. Ker je popraševanje po nji na-rastlo, je prevzel zastopstvo w*zafc^o%.?^ P et e r G r u d <e m, ki ima zalogo , na. Stolnem trgu .št. 9. Naše si. oljčinStvo opozarjamo na to, ida izahteVa povsod Totsto-vrško Slatino, ki 'je najmanj tako dobra kot ostale mineralne vode, Če ni še boljiša.
Še Zorula bi odnesel, če bi ne bil pretežek. — Poročali smo, da je neki Trpin mesel po cesti demonstrativno kipec italijanskega kralja, kipec je padel in se razbil Trpin pravi, da ni nesel demonsitrativno onega kipa. pač pa se ga je hotel znebiti; nesel je v Sočo že Dantejev kip in Še kakšen drugi pa — tudi Zoruta bi nesel v Sočo — je rekel Trpin — če ibi le ne bil pretežek.....
Svoje ime je bil zapisal v delavsko knjižico svojega obrata 17-letni Fran Pod-gorn5.k iz Čepovanske občine. Pred sod-nijo v Gorici je bii radi tega obsogen F. P. na 5 dni napora.
Svojega moža je zapustila in ar malo-vrednežem okoli hodila. — Neka Marija Hvala s Tolminskega je šla z nekim Franom Sekolom s svojega doma v svet. Ta Sekol ni imel nobenega premoženja, ampak kradla sta da sta ise preživljala. Slednjič sta bila aretira.ua. Mož je odpustil ženi storjeni pogrešek. sodnija pa jej je prisodila za tatvino 4 mesece težke ječe. Sekol pa je dobil 15 mesecev težke ječe. Tako se ne bosta kmalu videla.
Padel je 56 letni delavec Fran Širok iz SoJkana ter si pri padcu zlomil desno .nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
Osumljen tatvine. — Aretirali so nekega delavca iz Podgore, Brumat po priimku, ker je osumljen, da je mkradel gos-pcj Verzeg.nassijevi, OdvetnJkovi soprogi, v kavarni »Evropa« denarnico s 14 K.
Da je ukradla bankovec 100 K, je bila obtožena služkinja Katarina Kovačič. Prvotno je priznala, potem ie tajila. Sodnija jej Je prisodila 4 tedne težke ječe.
Okrajno bolniško blagajno je hotel slc-pariti neki Jois. LenardiČ m Gorice. Prvič je dobil s ponarejenim podpisom dr. Barnabe znesek K 672, drugič ni šlo ve?, marveč je dobil za svoj drugi poskus goljufije pri sodnidi 4 tedne težke ječe s 'postom.
Narodna obramba,     i
Na različna vprašanja, kedaj bode le- ] tos cvetlični dan v Gorici (v korist Šolskim zavodom Ciril - Metodove .družbe) javljate obe goriSki podružnici, da priredite v smislu odborovega sklepa počitkom julija — mesto cveti&nega dneva ..— večerno veselico iz (zanimivim vsiporedom. Veselica bo r.a predvečer praska •sv. Cirila in Metoda dtte"^iKia^'k"nfem^^ čnatem vrtu hotela »zlati jelen«. Priprave :za to veselico se 2e-.v.iše in bode oibisk — sodeč po 'zanimanju slovenskih bratskih društev v Godci in okolici — prav po-voljen. Da pa iisirežemo želji mnogih-r<v doljubov, flei se večernih veselic ne udeležujejo in jim nudimo priliko, spomniti se letošnjega C. M. dneva, razpošlje. odbor pismeno okrožnico s prošnjo za ipoidporo Ciril Metodovi šoli na Biančah v Gorici. To važno narodno ^olo moramo trdno podpreti, da postane neodvisna od zunanje podpore rn kriiemo vsaj tekoče stroške sami Goričani. Res je —narodnega davka se nam v Gorici me manjka, davkoplačevalcev je v tej draginji vedno manj, toda narodna šola je predpogoj narodnemu živlieniu. Ciril-Metodova družba.-Iti sknbi izključno le za narodno šolstvo, je gotovo mej vsemi slovenskimi društvi najbolj važna in podpore najbolj potrebna.
Nova podružnica Ciril- Metodove družbe v Sovodnlah. — V nedeljo 22. t. m. se foo vršil v Sovodnjah ustanovni občni izbor CJiril-Metodove podružnice. Tem./po-J tom vaWmo rodolitibne rojake, da se v ofoHmem številu vdeleže tega občnega zbora in tafco pokažejo, da se ne strašijo no-bemth ovir. ko se mt za našo prepotrebno šolsko družbo. iKral« kle*- se bo vršil občni zlbor ki uro, rJazmanimo v »sobotni »Soči«.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Dornberga. — Šolska mladina priredi veselico idne" 22. t. m. ob 4. uri -popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice.
Iz kobarilkega okraja.
Kai vse ljubezen si' ri. — Bilo je v petek — pravijo, da le petek dan nesreče. V Kobaridu so imeli v petek veliki semenj. Na ta dan pride z vseh strani vse polno ljudi v Kobarid. Do poldne se vrši semenj, popoldne pa se mladina zavrti. Prd plesu je bil tudi mlad vojak, ki je sedaj nastanjen v Kobaridu. .Se malo časa je v Kobaridu a njegovo srce si je že poželelo neke domače punce. Slepa ljubezen ga je tako zapeljala, da je bil ves vz sebe, ko je videJ, da pleše ona z drugim. Skleni' je. da se usmrti, ker ga punca ne mara. Kakor rečeno, 'tako tudi storjeno. Šel je v vojašnico, vzel puško in res tudi vstrelil, K sreči pa tako nerodno, da si je prestrelil samo roko pri ramenu. Rana ni nevarna in v 14 dneh 'bo fant lahko drugi razkrival svoie srčne bolečine. Fant nosi na prsih »cofe« kot dober strelec, sedaj pa mu jih menda odvzamejo, ker je na-se tako slabo meril.
ir komenshcaa otarjH
Podružnica sv. C. In M. za Pliskovl-co m Gabrovlco priredi v nedeljo 22. t. m. v Gabrovici veliko veselico s petjem, igro itd. Po veselici je ples aRmet. izobraževalnega društva« iz Gaibrovice. Veselica bode jako zanimiva in zabavna, 'ker nastopijo večinoma mlada društva pa z iz-bornimi pevci in domači diletanfcje Vam pokažejo, da se s požrtvovailnostjo"vse doseže. Ker je Čisti -dobiček veselice in plesa namenjen naši dični Družbi, naj vsak okoličan stori svojo narodno dolžnost, poseti belo Gabrovico in dokaže z dejanjem, da ljubi svoj narod.
Gospodarske vesti.
Deželna zveza kranjskih obrtni zadrug v LJuhliani priredi v ponedeljek, dne 30. junija 1.1. ob 9. dopoldne v posveioval-m dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor. Po občnem zboru ob II. dopoldne se v isti dvorani vrši povodom 10 letnice obstanka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. popoldne banket na vrtu ho-
tela »Tratnik«.- K slavnostnemu zborovanju iti -k banketu bodo vabljeni tudi zastopniki obrtnih zadrug s Spod. Štajerskega, Primorskega, Goriškega in Obftne organizacije s HrvaŠkega.  •
Davek na Igralne karte na Francoskem je .znašal lani 2.939.491 frankov. Davek na karte je bil uveden na Francoskem leta 1583. Dos!;i in sicer hudi! kvartopir-cev^mp^biti.jia francoskem, da dajejo ^Iif^:'n^.iltoia1c^iromen doRocfek.
Sokalski vestnik.
Ziet III. okrožja v Škrblni. (Konec). Najlepši vspeh je doseglo "III. okrožje s prostimi vajami in to je ibil tudi glavni namen javne telovadbe. Vzorna disciplina nevstrašljivakt, ponosno korakanje, skladna izvedba vaj in lepo kritje dolgih vrsr telovadcev so dale razsojajočemu občinstvu, med njimi tudi telovadnim veščakom opravičen povod k pohvali. Že s tem je okrožje, ki obbtoji skoraj teključno iz mla- ' dih kmečkih društev, doseglo za tokrat ; zaslužen vspeh. Pri orodni telovadbi na bradlji, krogih in dveh drogih se je opazilo, da ima okrožje v telovadcih dober materija), ki pa še ni izvežban in bo tudi na orodju izadostil svoji nalogi, !ko si bo okrožje izvežbalo in izučilo dobre vaditelje. Prav lepo so izvajale tudi članice iz BHJ (5) in Gradišča (5) ljubljanske ženske proste vaje (tri sestave). — Javno telovadbo ste zaključili dve dobro vzpeli članski skupini. Občinstvo, ki »e #a je zbralo najmanj 800, je ves časpaznoln z zanimanjem sledilo (telovadbi ter svoje zadovoljstvo izražalo z nepretrganim ploskanjem. Po končani telovadbi se je razvila lepa in neprisiljena zabava na vrtu in prostorih g. Adamiča. Mladina se je po zasluženem priznanju za svoje narodno delo zasukala v plesu, starejši iz različnih krajev so se v najlepši slogi, pravem bratstvu pogovarjali o težkih današnjih časih in bodočih boljših dneh, ki morajo priti za nas Slovence. V mraku so odkorakali Sokoli domov. Na tako lepo vspeli sokotti zlet so Škr-binci lahko ponosni in ž irjim vred III. okrožje. Prepričan sem, da bodo tudi v bodoče okrožni izleti tako končalli, ako <bodo okrožna društva izpolnjevala svojo so-kolsko dolžnost. »Vedno naprej — nikdar nazai« bodi geslo lil. okrožja, vsakega Sdkola. — I.
Odbor telovadnega društva Sokol v Gorici naznanja svojim članom, da se vrši izredni oibčni zbor v torek 24. t. m. ob 8Vs uri zvečer pri Jelenu. Dnevni red: I. Vprašanje Sokolskega doma. 2. Volitve zveznega predse dstva. 3. Slučajnosti. rlratje! Radi važnosti naj nihče n e manjka. — Na zdar!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici
opozarja ponovno <gg. 'člane, da izvole čim preje legitimacije obnoviti, ker v kratkem se vi^i velik izlet v Italijo. — Zdravo! — Odbor.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. — Ob priliki petletnice svojega obstanka priredi prihodnjo nedeljo veliko športno slavnost s- sodelovanjem več društev na obširnem senčnatem prostoru »Batjel«, Tržaška ulica. Pri tej iprilitvi priredi tržaško kol. dr. »Balkan« cestno dirko za primorsko prvenstvo. Odhod ob t uri pop. Start Trst-Vrdela, cilj Gorica, Tržaška ulica. Zanimanje za to dirko je veliko, vpisalo se jih je do seda'j že nad 30 dirkačev. Vršila se bo tudi 'tombola. Cin-kvina za 100 K, tombola 200 K. C. M. ženska podružnica napravi bogato založen paviljon in šaljivo pošto. Ker gre čisti dobiček za šolske namene, naj se slav. občinstvo tega paviljona obilno posluži. Na izbero bodo vsakovrstna mrzla jedila, lina vina itd. Prvikrat pride v Gorico godba N. !). O. iz Trsta, katera bode svirala pri koncertu in slavnosti. Kakor je razvidno iz posianih letakov, je obširen program in obeta prihodnjo nedeljo biti v Gorici velika športna narodna slav.nost.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi gg. odbornike in člane društva k seji, katera se vrši danes večer ob 8'30 v društvenih prostorih. Ker gc seja važna radi nedeljske slavnosti, se pričakuje pol--noštevilne udeležbe. — Predsednik.
Razne vesti.
Pred poroto v Trstu so sodiili Jakoba Hrrščaka, ki je pri Sv. Jakobu nož porinil v srce L. .Kasaniu, uslužbencu kinero^to-grafa-; zgodilo se je to v prepiru. Hriščak je obsojen na 4 leta težke ječe.           •     j
Preganjanje, slovaških dijakov. — Madjarsko naučno ministerstvo je iztiralo z gimnazije 17 slovaških dijakov, ker so med seboj slovaško govorili;—okali slovaške knjige in jeden izmed mjih je nabiral prispevke za "Rdeči križ ibalikaniskih držav. —
Obsojene Srbklnje. — V Pančevem na Ogrskem je obsodila sodnija na zapor 3—8 dni 15—17 letne srbske deklice Mileno Jovanovič, Zorko Jovanovič, Vido MaSksimovič in <Maro Marfcovič — iker so letos pozimi nabirale prispevke za srbske in črnogoriske ranjence!
Hud potres na Bulgarskem, — Zvečer 14. t. m. je bil hud potres v notranjih pokrajinah Bulgarije. Mesto Tirnjvo je trpelo največ. Škoda (Je velika.
Generalmajor Llpovščak je bil, ko je dosegel že s 40. letom čin generala in veljal za izredno sposobnega čaLstnika, nenadoma nmirovlijen. Zakaj? General Lipov-ščalk je bil dodeljen glavmemu štabu ar-madnega poveljstva v Sarajevu ter je imel nadzorovati tudi čete ob srbski meji in poročati p gibanju isrbiske vojske. iDo-čim sta bila annadno poveljstvo in generalni štaib poučena, da je Srbija ob meji združila' mnogo vojaštva, je general Li-povščak na podlagi lastnega 'Opazovanja Izročal, da to ni res, ter se izrazil, da naš! ukrepi ob srbski meji .niso Ibili potrebni. Predstojniki pa se na iiifegovo strokovno mnenje niso kar nič ozrli. Nato je Lipov-ščaik kabinetni pisarni cesarjevi salmi poročil o resničnem položaju na srbski meji; v zahvalo za to, da je storil svojo vojaško dolžnost je dobil — plavo polo. Ni pač razumel naše modre zunanje politike! V tej stvari bi malo 'luči prav nič ne škodovalo!
pFevd liHjoo mkČDato tnilo
od tvrdke Bergmann & Co., Tetschea na L-.bl
oatane nedosegljivo prej in alej v svoji oSin" kovnosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože In lepote. To sprieujejo priznalna pisma, M: nam dohajajo vsak'dan. Dobiva ae po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Bavno tako izknSena jehhjna krema „Manera«, ki ohrani damam i Čudovito nežne roke, Dobiva se v tubah no 70 vin. povsod.                       .     •      ,
Konsumno društvo:
rcgistrouana zadruga z omejenim iainstubm
v Vrtojbi
vabi na'
REDHt OBGNi ZBOR
„FIRMIT".
(Asbest - cementni skriljevec).
(Dalje.)
5.  Največja varnost proti požaru.  —
Tu deluje v prvi vrsti asbest. Firmit nudi \ popolno varnost proti požaru. Ker je zelo ! trden prt pregibanju in prožen, se Firmit ne lomi in vsled tega ne razpoka. Firmi- • tove plošče, ki so se po požaru našle v ' razvalinah pogorelega poslopja* so se zopet porabile za pokrivanje strehe. Firmi-tova plošča se ne raztrešči.                      |
6.  Znamenita lahkost Flrmita. — Ker , tehta štirjaški meter 3—4   mm   debelih plošč samo 10—14 kg, dočim tehta štiri- \ jaški meter naravnega skriljevca 20—35 , kg in strešne opeke 45—60 kg, je možno delati bistveno lažje strešine in s tem se privarči tem več,   čim večje so strešne površine in zato pokrijemo tudi   lahko ; take strehe s Firmi*om, ki so bile do sedaj s slamo, deščicami ali s strešno lepen- '• ko krite, ne da bi trebalo v to močnejše i strešine.                                                 i
7.  Popolna nepredornost Firmitova, ' kakor se je pokazala v raznih preskušnjah. ! Če so delavci koliikaj spretni, pribijejo plo- ¦ šče na strešne late, ne bi trebalo še kake \ druge podlage.                                        j
8.  Varnost Firmita proti nevihtam. — 1 Ker je asbestcementni skriljevec zelo vio- ; Čeh ga lahko veliko trdneje pribijemo na 1 podlago, kakor vsak drugi materijal. Za- ( to je pa skoro izključeno, da bi mogla ne- '
Dalje na 4. strani.
Ine 20. |nnl)a 1013
3 /, popol. v prostorih g. Emila Saunlg t Dol. Vrtojbi. DNEVNI RED:
Prečitanje in podpis zapisnika zadnjega obč. zbora.
Letno poročilo in potrjenje letnega računa 1912.
Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. Volitev 5.članov nadzorstva. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Berne v Gorici
v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. hotel „pri treh kronah"
KILE
vsled napora In Izpad Creoes Kontenzlla zafamCena.
Brez Dperaciis.
Poskušale se delajo u nao-
ZOCnOStt tako, da interesenti možki, ženske, otroci sploh vsi oni, ki imajo hllO bodisi tudi najhujše vrste, se ista odpravi in povrne bolniku zdravije in veselje do vsakega dela, ki ga.niso morali prej izvrševati.
Izdeihl sistema Berafe so naj,
novejši in lastna iznajdba. Radi lega zastopajo v ortopediji eno glavnih mest. Iste se lahko priporoča in sklicuje na one gg. zdravnike, ki nam izkazujejo svojo naklonjenost.
Sprejema se sil 7.-12. ure zintral In od l. do ?. meter.;
m^&^m^&m&^š
m
Iv. Felberbaum - Gorica:
Ccrso Gius. Verd! 11. - Via Caserma 15.
Za birmo!
Za birmo 1
VELIKA IZBIRA obleli - srajc - ooral ------.. ma|c - nogaolc Itd. -
po zelo nizki ceni Filijalka: Via Carducci 17. (Hiša Orzan).
vlita odtrgati plošče. Da pa v 'polni meri dosežemo ta naTijen,)kaiže<lla%Ibftttfe"iiJmi zaklepi pritrdimo plošče na 3|Q4'lagQ. Tako sfloJajŠarno delo, potrosimo "irimil in plošči bodo tepo vrejeme na strehi.
" *9. Imenitna in elegantna zunajnost Fir-niKta. -r- Temu *i bilo §e.pripomniti, da je. uporabljati asbestcemenfcnl skriljevec za pokrivanja raznovrstnih streh in ker damo ploščamlahko različno obliko in ibarvo* napravimo, če hočemo, tudi maršikako podobo na strešni površini.    J-(^..,   .
10.  Varnost In lahko prenašanje in prevažanje Firmita. — Ker so plošče zelo prožne, ulošne in lahke, je naravno da so tudi bolj sposobne za prenašanje in prevažanje ikakor vsako drugo gradivo, ki se rabi za pokrivanje streh. Saj je znano, da se drug strešni material na potu rad raz-Ioym ali' drugače pokvari. Pa tudi s tem, da ie Hgnit lahko na strehi obdelovati, se precej dosti privarči .na času in denarju.
11.  Firmlt Je jako po ceni, če se pomisli, da- $e 'zajamčena varnost proti ne-vihtajm in "da odpade vsaka (poprava. Po vseh navedenih " znamenitih prednostih presega po naših patentih tedelan asbest-cementni skrirjevec Firmit prav močno vsa "druga konkurenčna   gradiva,   ki   se
, damdanes u«poralblja!lo za ^olcrfvanie streh. Prihodnjič priobčimo nekaj prrporo-. čifaHi* pisem, da bo razvidno kako cenijo veščaki asfbestni cementni skritjevec. (Dalje prih.)
Odgovorni nrednlk in bdajatelf IvatiKavSit v Oorici. Tlakat lGoriik* Tfokamac A. dabr&ek (odgov. J. FabCift. >_2abga'r tfcj$bL *• iidajanje Hstov *SoLa« te »Primorec«.
I       Mali oglasi.
Ia]Biut}fo friitojblia itaaa 60 rta. Ake Je oglu otutKlli ce ntat« m tmio besedo S tU.
lijt^tontjte fuarlriaje u trgam ii tbrtnlke.
Koliko ]• BMBjiih trtOTcev In obrtnikov t Sorta!, katfcA na MScii On ralo v aaatu) nihte no parna, kov ¦04«* «• UMrirafo. Skoda tU aa]bni.
Dr. JustBačar |
ordinira u nI. treh kraljev 9 od 10.-11. in 2.-3.
ilnica t
razpisuje mesto
tajnika.
Vstop takoj. — Plača po dogovoru,
Ponudbe  je   nasloviti   i*a načelstvo.
Načelsfcvo.
'Ilrsrfnilf mted, vešč vseh komptoirskih del, Uiaull>R| ¦ zmožen slov. italjanščine in nem-SSJne, želi pb$fc v kaki trgovini 1—2 uri na dan. — Cenjoga vpraSanja nasloviti na naše npravništvo. -•' ,t
Lepo opremljeno zračno sobo zr5L"
ˇhodom iSče pri kakšni boljši obitelji s 15. sept. t I. jgpaHfkzijakf uSitelj. Zeli se pazljive in pozorne postrežbe ter bi bilo ustreženo tudi s hrano. — Prijazne ponudbe naj se blagovolijo nasloviti do L julija t. I. na si. upravništvo
m ss takoj i najem S'^„z dPvL
praven za gostilno. Vprašati je pri g. Batjelu
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. prufovla ifioriea, Raštelj 3. Zatoga usnja.
IZIDOR NANITT
autorizouana staubena furdita
$ <|owci ulica Adelaide Ristori štet S
se priporočata p. n. občinstvu &a v*sa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   fcolavdacif«  po
najnižjih cenah.
ti&&CaflSa^         Kupujte samo dvokolesa „fiBrlCE" in »Hltetia*4,
^^KK9H«L      ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše ^Wp*aMflRL         vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke.
.   .   j        ||M ^Tam^ stroji Ortfllnal UfCfOlia  so najpr&k-««Br tičnejši za vsako hišo.  Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
BORIM, na Stolnem trnu it 9. CARICA
napredek vede!
NfcjenergitoiejSe In   gotovo te sdravi bi H lis s  svetovnim 'sredstvom
-lORUBIN GASILE-
Stotine zSiavnlSklh potrdil potrjuje, da se uretralna aoženja, prostatitis, ure-trltiB in meh. katarji korenito ozdravijo s
Itonfetf Casile
Konfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi "bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažajejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uritralna zoSenja (prostatitis, uretritia, cistitia, imeh-orne katarje, kamen, nesposobnost za zadevanje nrina, sluzaste tokove itd. — Skatlja Itonfetijev Gasile K 4'—.
Inrubln Gasile, najboljše protisifilitieno in poživljajoče fcriCiatilno sredstvo, ki se uporablja z Uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostotoli, Isbitts, vnetja žleis, poltnim madežem, izgrabi semena, poluoijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Časi!* K 3-50.
Tbrizga&ec Gasile zdravi beli tok, akutne in kr^.Sne katarje, vajjinitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, tokovin itd. naj naslovi dopis na lekarso Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in a vbo rezervo. Priznani medicinalni izdelki OASU/B se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — "V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Trombft.                     6—1
od priprostih do najfinejših se
priporoča   gosp.   trgovcem   in
slav. občinstvu.
Cene  primerno nizke.
Franc (erar,
tovarna, slamnikov
v Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Hiša na prodaj
v Opatjeroselu.
Ista obsega 5 sob, kuhinjo, veliko skladišče, prostore za trgovino, hlev, 2 kleti, vrt, dvorišče, vodnjak in drugo. Vse skupaj je
okoli in okoli obzidano.   . Trgovina ima letno 5O—7O.0OO kron prometa. — Natančneje se izve v Opatjemselu št. 78 ali pa v kavarni  Sehwarz v Gorici pri g. Miltelič od 8.—10. ure zjutraj.
Na ogled
je slav.  občinstvu  cel  vagon  ČF6Z  SO   obzidanih
štedilnikov v Rašteiju št. 12.
Nikdo naj ne zamudi prilike, da si ogleda v posebnem prostoru raznovrste štedilnike. Cena od 44^200 K, katere sva dobila ravnokar iz najboljše avstrijske tovarne.
Slav. občinstvu sva vsaki dan na razpolago
udana
Pinter & lenaril
RaStelllf. 7,
©        Veleftorlstne,
mx hOSllffle Stroje vseh sistemov kakor
l.,DEERING", l
9
m
m
senožati: irteiitifpijive izvirne amerikans'ie ki.   so.  priznano   KJijboljši,    dalje: j
Johnsfon",  Osborne  ,,Cor-!
ter grablje in ObraSalnlfte za seno, čistilne in navadile ralatilnice, slamoreznice, vrafila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse jSj m <3mge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih J«j — cenah edina domača tvrdki te stroke na Kranjskem                                  ym
FR. STUPICH U LJUBLJANI   -
Marije Terezije cesta št-1.
.  Ma]0eC|a ZalOga OrOdia iS 2eleZnllie ter stavbnega materijala. f^ Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na ._. rSr                                                   razpolago.                                                    fg|
F. P. Uidic « Romp., Ljubljana
tooarna zarcz^iifli slrclnifmn ponudi v vsaki poljubni množini dDDfiiD zarezani
strešnik-zakrivač
:- $ poševtn« »brezo la priveznim nastavkom. ¦:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:• Najpreprosteje Hal<*nejle in naltrpeineiia kritja streh sedaiilosll. •:
Na želja poSljemo takoj vzorce in popis,                      Spretni zastopniki se sprejmejo.
¦¦m »nm-ian—