List koritil delav-ekaga I|udalv4. Delav-oi mo opravlienl do v«*ga kar pr,-»ducira|o. This paper la devoted to the intereeta of the working claaa. Work-are are entitled to all what (Key produce. Knurtd»« »«coud-oiaa* aatt.r, Dw. 6 IW17. at ta« pout orfte* II ChiMfo III. uod«i th* Aet of Oua«r«M of M.reh Ird. 1H7II Office : 4008 V. 31. Sir., Cliiei|i, III. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE* na ¿tevilko v oklepat»* ki mm na K a| a poleg ve-Aega naelova. prilepile* nega a podal ali na ovitku. Ako (3o8) I* itevilka . • teda| vam m prihodnjo itevilko naeega lieta poteče naročnina. Proel-mo. ponovite |e «ako|. $tev. (No.) 367, Chicago, III.,22. septembra (September) 1914. Leto (Vol.) IX. Civilizacija dvajsetega stoletja. Ig give megle davno minolih ca&ov, o katerih nam govori le ka menje, ker molče ljudje, je človeštvo po dolgih trnjevih potih, neste tokrat padajoče pod križem^ in vstajajoče z neumrljivo nado, tisoč krat razočarano in varano, pobito in do smrti igranjeno, a tisočkrat zopet pripravljeno za nov boj in novo delo, prišlo v ponosno dvajseto stoletje. Stoinstotisoč let je človeštvo živelo, preden je začelo ¿teti in beležiti svoje leta; le v aemljo se je zapisala zgodovina onih dni in pod debelimi plastmi prsti in peska jo čitajo učenjaki strokovnjaki. Ali davno preden so poznavalci zapisavali dogodke narodov, mest in države za svoje vrstnike in potomce, je človeštvo živelo človeško življenje. Iz časov, preden je led pokril sedanjo srednjo Evropo na sto in sto metrov debelo, so izkopali izpod zemeljske skorje prve priče najstarejše človeške eksistence, kamna, komaj za spoznanje obita ob drugih kamnih, a vendar obdelana od bitij, ki so imela roke in jih znala rabiti. Prve priče človeškega življenja na tem svetu, ki jih je shranila zemlja kakor v tajnem muzeju, so delovna sredstva, surova sicer, ozna-njujoča neokretnost onih bitij in njih veliko pomankanje, ali vendar tudi njegovo delo, v svojem naj globoke j šem bivstvu že enako delu sedanjega človeka. Bitje, ki se je vzravnalo na dveh nogah in oprostilo prednji roki od tal, ki so jih bile privlačile dotlej, je dobilo sposobnost, da se vzravnava vse ponosneje in dviga vise in više — na vrhove, kjer ga ne do hiti noben drug stvor. Človekova roka, razvita v dolgotrajnem procesu iz nerodne živalske noge, je dobila sposobnost za delo. To je odločilo vso na daljnjo človeško usodo; to je človeka za vse čase ločilo od živali. Ta roka, ki je mogla pograbiti kamen in ga zalučati od sebe, je utrla pot zgodovine njemu, njegovemu rodu, njegovi družbi. Prvi človekov lučaj je pomenil delo, edino človeku usojeno delo s sredstvom, katero je našel izven sebe in katero je mogel prirediti, da mu je čim bolje služilo. Tudi nižje živali delajo; ptič si znaša gnezdo, mravlja si gradi mravljišče, čebela zida čudovito pravilno satovje, slon prenaša s svo jim močnim rilcem ogromna debla. Ali vsi delajo le s svojimi organi in njih delo ostaja tekom stoletij enako. Človek pa projicira s pomočjo orodja svoj delovni organ; s pa lico, ki jo pograbi, podaljša svojo roko, s kamnom, ki ga stisne v pest, poveča moč udarca, s predmetom, ki ga vrže v daljaov, raztegne uči nek svoje roke. Odkar se je človek prvič pripognil in prijel kamen, da ga je po rabil za orodje, je njegova duševna moč sodelovala s fizično. Razum je iskal načine uspešnejšega dela, teleana sila jih je izvrševala. Kakor se je njegova roka boljinbolj prilagodila potrebam dela, tako »o se možgani asimilirali potrebam mišljenja; roka je postala vzoren stroj, v glavi se je razvil čudovit aparat. Sodelovanje duha in telesa je ustvarjalo vse primernejša in popolnejša delovna sredstva, in ta so omogočila vse plodonosnejše delo, vse ugodnejše učinke, vse bogatejše uspehe. Z delom je človek ustanavljal svojo samostojnost in povečaval svojo neodvisnost od prirode. Letni časi so se izpreminjali in vreme z njimi; brez ljubezni do svojega srna je natura sipala dež in točo iz oblakov, palila s solnčnimi žarki in mrazila z ledom in snegom. Človek pa se je rešil iz njene sužnosti; napravil si je za zimo toplo obleko in odejo, za letno vročino pa si je izral brlog, obrjen od pretoplega juga. Povsod je zasledoval naturo in njeno delovanje; preiskaval je njene razgrnjene zaklade in zalezoval njene skrivnosti. Ogledaval je njen ogenj in izkušal njegove učinke, pa ji ga je ugrabil in si ga shranil, skrbno pazeč, da mu ne ugasne 41 večna'' luč. Potem je proučaval njegov značaj in naučil se ga je sam delati. Njegovo oko je izsledilo svetlo rudo; poizkušal je na to stran in na ono, pa je zamenjal kamnitno orodje z bakrenim, pa z bronovim in naposled z železnim. Vtihotapil se je v tU j no delavnico narave, pa ji je izvabil parno silo in elektriko. Kompliciral je svoje orodje, sestavil je stroje, prave organizne, sposobne za najzapletenejša, pošto terjena dela. V višavo in v nižavo je uprl svoje poglede; s pomočjo dela je oborožil svoje oko in prisilil svetle zvezde, da se mu razodene j o, pa raz-kri bitja, katerim je prašek ogromen kos sveta. Materijo je vjel, da mu mora v brušenem steklu pokazati svoje bivstvo, tudi če je v takih daljavah, da je ne doseže oko. Svoje izkušnje, najdbe, odkritja in iz njih izvirajoče znanje, svoje misli in fantazije je položil v knjige, v ogromne biblioteke, da se potomci lahko okoristijo s pridobitvami vseh prejšnjih rodov in da mladi nadaljujejo delo, kjer so morali prenehati stari. čudovita je bila pot človeštva skozi eone, in če se danes ogleda po svojem kraljestvu, po svojem svetu, ki ga je preuredil po svojih potrebah in po svoji volji, v stotisočletnih bojih s skopuško naravo in njenimi mogočnimi silami, če se ozre po deželah, po mestih in vaseh, ga lahko navda ponosno čuvstvo in radost mu lahko vzkipi v srcu. Ta zemlja je bila nekdaj neprodren pragozd, poln nevarnosti in strahot; on ga je s svojim delom izsekal, napravil iz njegovih debel hiše in ladje, na njegovih tleh pa je posejal bujno pšenico, dišečo ajdo in sladek grah. Ta zemlja je bila nekdaj puščava, on pa jo je namočil z umetnimi vodovodi in napravil na njej polja in travnike, gozde in logove. Ta zemlja je bila nekdaj močvirje, on pa ga je izsušil in izpre-menil v pester vrt, kjer mu rodi trta in sadje, kjer cveto lilije, rože in vijolice. Ta zemlja je bila prebivališče levov in tigrov, strupenih kač in nevarnih aligatorjev. Človek jih je iztrebil, zazidal z belimi vasmi in velikimi mesti, prepredel s cestami in železnicami. In on sam, nekdaj ubog, da bi se bil lahko smilil samemu sebu, nag in golorok, obdan od sovražnikov in izročen tisočerim nevarnostim, se je s pomočjo dela, trdega in razumnega, povzdignil nad vsa živa bitja, povzpel na tron te zemlje, razvil v človeka. Mogočen je, bistroumen, učen; okretni so njegovi udje in gibčen njegov duh. S svojim delom je uresničil pravljico na zemlji, na kateri je nakupičil ogromna bogastva. S parno in električno silo prehiteva velikanske daljave, v zemljo se zarije kakor krt, po zraku leta kakor ptič. In tisoč lepot za dušo in telo je njegovih. Taka je civilizacija v dvajsetem stoletju. CIVILIZACIJA X • na nevarnost se razširja. Na Francoskem traja bitka že čez teden dni, pa se ni odločena.—Na vzhodnem Pruskem so Rusi baje ustavili prodiranje nemške armade. V Galiciji se pripravljata ruska in avstrijska vojska na novo bitko pred Przemyslom.—Turčija vstopi baje v vojno za Avstrijo in Nemčijo, Italija in Rumunija pa za zaveznike. Senzacionalisti so imeli slab teden. Časopisje, kateremu je dobi ček bog vseg bogov, je razvadilo lahkoverno in površno občinstvo z velikanskimi naslovi, ki so danna dan, pa po petkrat, šestkrat na dan naznanjali nezaslišane dogod ke. In prvi čas jim je diplomacija in vojska res ustregala — kakor da j»» v službi llearsta in njegovih konkurentov. V začetku je bilo to tudi raz» umljivo. ritiinatum, odgovor, na j>oved vojne, pa druga napoved, tretja do enajste, mobilizacija, odhod te vojske, odhod one vojske, prvi spopad na tej, pa zo pet na oni strani — vse to je na ravno sledilo v najkrajših presled kih in "spreten" žurnalist zna vsak tak dogodek porabiti za senzacionalno številko. Za čitajoče ob činstvo pa velja v Ameriki bolj kakor kjerkoli stari latinski pregovor: "Muudus vult decipi, ergo decipiatur... " svet hoče biti varan, torej naj bo varan. Krgo decipiatur pravijo tudi smart editorji, pa pretočijo eno vino v prt različnih posod, in lju djc mislijo, da so pili pet različ' nih vin. Zadnji teden so pa prišli zala-gatelji javnega mnenja v škripce. Bilo je tako, kakor da so vojsk«, štrajkale. Nemci niso hoteli marši-rati v Pariz, Francozi niso marali zapoditi Nemcev čez mejo, Prusi niso hoteli prodreti do Varšave. Rusi niso hoteli zavzeti Przemy sla. Damtadau so morali briljantno poučeni, sijajno urejevani, krva. vo ilustrirani listi poročati, da ni pravzaprav nič novega. Na bojiščih izgleda stvar seve da drugače kakor v redakcijah. Tam ne pasejo lenobe in za vojno važne dogodke prinaša vsaka ura, Le da ni vojna taka, kakor si jo predstavlja mali Morie. Videti je, da so na vseh bojiščih sovražniki konšolidirali svoje vojske kolikor je bilo mogoče. Vsaka sila ima silo pred sebo, in posledica je, da se operacije ne morejo razvijati s tisti bleskovito naglico, kakor bi rade žurnalistične bije ne, katerim zadostuje komaj stoti sič mrtvih in pet požganih mest na dan. (hIkar so Francozi, kakor smo poročali, potisnili nemške armado v severni Franciji, zlasti pred Parizom nazaj, se nadaljujejo v tem kraju boji, ki so pravzaprav vsi skupaj ena, čez teden nočindan trajajoči bitka, v kateri ima zdaj artilerija, zdaj infanterija glavno besedo. Nemci so v celoti v defenzivi ol» reki Aisne. S tem ni rečeno, dt ne bi na tem ali onem mestu pod-vzeli ofenzive. Bitka s fronto, ki s<* razteza najmanje na 150 milj razpada v neštete epizode, in sreča 11 i povsod enaka. Ali uspeh ali neuspeh posameznega prizora ne odločuje celega dejanja, kaj še vso dramo. Kolikor je mogoče presoditi, so Francozi na svojem le vem krilu nekoliko napredovali V splošnem je pa bitka še ncodlo čena in traja dalje. Utrujenost vo jaštva mora biti na obeh straneh velikanska. V vzhodni Prusiji so Neinci po-tisnili Ruse nazaj. Zdaj poročajo da so Rusi ustavili nemško prodi ran jo. V (Jalieiji so se razkropljene avstrijske armade, pojačane baje od Nemcev in od avstrijskih rezervnih sil raliirale ha obrambni črti od Przemvsla do K rakova in utrdile. Tukaj je pričakovati veliko bitko. Na jugu se je Avstrijcem posrečilo pognati srbsko vojaštvo nazaj čez Savo. Po avstrijskih poročilih so bili Srbi že v Slavoniji in v Ba-natu. O položaju v Bosni in Hercegovini ni pravih poročil in zdi se, da so tukaj Srbi in Črnogorci res že precej globoko prodrli v deželo. Najvažnejše so vesti, ki trdijo, da se pridruži Turčija, Italija in Rumunija vojni. Na Turčijo pritiska Nemčija že od začetka Rumunijo mika Sedmograška. V Italiji so bile zadnji teden po vseh mestih demonstracije za vojno proti Avstriji. Vlada je mobilizirala vojaštvo, baje da prepreči na daljnje demonstracije; zdaj se pa zdi. da je mobilizacija bolj pripra va za vojno. Prav lahko je mogoče, da se klatijo v najkrajšem času še razširi; upanje na mir pa izgublja tla. Mogoče, da bo res prej konec, ako zblazni vsa Evropa. NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. London, 18. Urodno naznanjajo : Po zadnjih vesteh se ni na bojni fronti nič» izpremenilo. Kavale rija zaveznikov je posegla v boj; toda doslej brez vsakega odločilne trn uspeha. Velikanski boj traja nočindan na vsej fronti od Novo-na do meje. V resnici gre za celo vrsto bitk na onih točkah severno od reke Aisne, kjer imajo Nemci najmočnejše postojanke. NEMCI SO ZADOVOLJNI. Berlin, 19. — (Slavni stan je sno ei javil: Poizkusi francoske vojske,da bi prodrla naeš desno krilo, so ostali brez uspeha. Potisnili smo nasprotnika brez velikega trn da nazaj. Nemško središče pridobiva tal, četudi počasi. (Dalje na 2. strani.) Druga slran medalje. Neskončno visoko se je človek povzpel. Njegova kultura, njegova civilizacija se more še lc tedaj prav oceniti, če se pogleda v nižine, iz katerih je prišel. In kdo ne bi razumel ponosa tega bitja, ki si je vse, kar ima, ustvarilo v brez-primerno trdem boju s sovražnimi silami, ki so nanj prežale iz vaeh kotov? Pa vendar prihajajo trenotki, ko je treba vprašati : Je li ta ponos res opravičen? Popolnoma opravičen? A če bi hotel biti "kralj sveta" brezpogojno odkritosrčen sam napram sebi, iščoč le resnico, bi moral skloniti svojo glavo in priznati izprašujočemu glasu: Vsa moja civilizacija je le apno, s katerim je pobeljena biša ; vsa kultura je le krinka, ki zakriva moj pravi obraz. V velikanskem razvoju človečke tehnike, ob čudovitem napredku njegovega znanja, njegovega zunanjega življenja, njegove umetnosti, njegove sposobnosti je ostal njegov značaj barbaričen in živalstvo mu je do današnjega dne zapisalo neizbrisne sledove. V Evropi je vojna. Nekoliko milj onov ljudi stoji na raznih bojiščih. Cele kupe mrličev polagajo v nagloma izkopane jame, kar tru-inoma, brez krste, le da so za silo pokriti s prstjo. Vse bolnišnice so prenapolnjene ; šole in javna poslovanja se izpreminjajo v hospi-tale. Vasi gore, polja so poteptana, slavna vseučilišča razdejana, tisoč in tisoč pohabljencev bo do smrti le še sposobnih za lajno, strašni napori in v potokih tekoča kri povzroča neozdravljivo blaznost množic, narodno bogastvo se uničuje, plemensko sovraštvo se širi in poglablja. Civilizacija dvajstega stoletja! Človek je otel naravi ljubosumno skrite tajnosti. Prodiral je do njih s cepinom in z lopato, z daljnogledom in mikroskopom, in s svojim čistim izurjenim, zrelim razumom. Naučil se je sestavljati naturnc prvine v umetne sestavine ; v velikansko daljavo zna metati svinec in jeklo ogromne teže; daljave je skrajšal s pomočjo pare, elektrike in vsakovrstnih motorjev, ki jih prehitevajo jadrneje kakor brzonoga srna. Po morju zna plavati in voziti po njem železne leviatane; pod morsko gladino mu plovejo ladje; in po zraku zna letat i,kakor je tisoč in tisoč let brezuspešno hrepenel. A čemu služijo vse te zmage njegovega dela in razuma nad naravo? Da bi si olajšal in olepšal življenje —to je bila njegova želja, njegov cilj. Zato je pobral kamen z zemlje, ki mu je pomagal streti sicer nedostopni oreh in se ubraniti medveda. Zato si je iz roga napravil nož, iz veje sulico. Zato je obračal vsako svojo izkušnjo na vse strani, dokler ni iz-nje iztlačil novega spoznanja iu nove pridobitve. Zato je ukrotil divje živali. Zato je oplenil vsa kraljestva prirode. Zato je kljuboval ekvatorni vročini in severnemu ledu. Zato je delal kakor nobeno drugo bitje na svetu ne. In kaj je dosegel ? Uspehi njegovega dela. najimenitnejše iznajdbe, najpomembnejši izumi služijo uničevanju in umoru. Čudovita eksplozivna sredstva razdevajo železnice in skladišča, mostove iu tunele; najpopolnejši motorji vozijo topove proti sovražniku; čez dolge kilometre nosijo havbice in puške smrt in pogubo; iz zraka padajo bombe v mesta in vasi; na miliotie vrednosti in tisoč ljudskih življenj po-grezne mala mina v trenotku na dno morja. Znanstveno s»- izvršuje umor množic; znanstveno se ugonablja blagostanje generacij. Taka je civilizacija dvajsetega stoletja ! (Nadaljevanje s t »trani.) FRANCOSKI GENERAL PA DEL London, 18. — I z Bordeaux« bi zo javlja jo, da je padel general Bataille v bitki na vzhodnem francoskem bojišču. V ALZACIJI. London, 18. — Exchange Tel Co. brzojavlja iz Bordeaux: Tele gram iz Belinonta v Švici naznanja, da besne v Alzaciji hudi boji in zdi »c, da pridobivajo Francozi tal. USPEHI NA OBEH STRANEH Pariz, 18 — Ogromne armade Nemcev in zaveznikov se bojujejo v velikanski bitki ob črti od reke Oise do reke Meuae. Pet dni se zaganjajo Francozi in Angleži v močno utrjene nemške postojanke. Obenem se Nemci obupno trudijo da bi mogli zopet vstopiti v ofenzivo. Na tisoče mož je že ubitih. Pogozdeni griči so polni ranjencev obeh strank, ki posebno veliko trpe vsled mrzlega deževja, ki škropi na bojišče. Berlin, 18 — Generalni štab je izdal izjavo, da velika bitka, ki sedaj besni na Francoskem, sicer še ni odločena, množe se pa znamenja, da Nemci zmagujejo in tla po» jima francoska ofenzivna sila. zadnja dva dneva. Vodi se topni-carski boj kakor še nikoli, v nadi, d« bo morala ena ali druga stranka zapustiti svoje trdo hranjene pozicije, pri čemer se uspehi me njajo, kar velja tudi za naskok« iufantcrijc. Severno od Soissona so Nemci po krutem boju vzeli zakope za vernikov, ali po nasprotnem na skoku so jih morali zopet zapustiti. Najkrutejši je bil boj na levem krilu zaveznikov, na desnem bregu reke Oise okrok Reiinaa. Za vezniki so odbili srdite napade v fronti, Nemci so zasedli višave okrog Bcimonta, zavezniki pa pri La Pom pel le. Med Reimsem in Argonno so zavezniki zasedli vas Sosain in vjeli veliko sovražnikov Reims so Nemci bombardirali in močno poškodovali, če ne uničili ondotno katedralo. (Reimska ka ttnlrala je najdovršenejša stavba v čistem gotskem slogu na vsem svetu. Graditi so jo začeli 1. 1212. dovršili pa v 15. stoletju.) Zavezniki so napredovali na za nadnjh obronkih Argonne, kjer jim stoji vojska nemškega prestolonaslednika nasproti. Nemci so se umaknili in zapustili Avri court. Izgube v teh bojih so mora le biti strahovite. NA VZHODU. BOJ SE NADALJUJE NEMŠKO PRODIRANJE Pariz, 19. — Uradno poročilo. USTAVLJENO. izdano danes dopoldne, pravi, da PetrogTad, 19. — Generalni štab nima v veliki bitki nobena stran- izjavlja, «la je armada generala ka na celi bojni črti nobenega od- Rennenkampfa na vzhodnem Pru-ločilnega uspeha. Bitka besni še skeni ustavila nemško prodiranje vedno. Francoske armade trdno Na nekaterih točkah ko se Nemci drže svoje postojanke na višavah umaknili in zavzeli nove pozicije ob reki Aisne. Sovražnik je dobil pojarenja. PRUSKA GARDA UNIČENA? London, 19. — Pariški dopisnik Exchange Tel. ( o. poroča: Vse vesti se strinjajo v tem, da je glaso-viti pruski gardni zbor, ki je po-1 sko mejo. nos cesarja Viljema, resnično uni-1 Petrograd, cen v bitkah ob Meuzi, Marni in Aisne. (Londonske telegrame je treba zelo previdno citati, zakaj fantazija prekaša tam resnico ka kor Kifelov stolp obcesten kamen). NEMCI POŠILJAJO VOJAŠTVO NA VZHOD. London, 19. — Daily Telegraph poroča, da je osem nemških ar-madnih zborov poklicanih iz Fran cije in Belgije in poslanih na ru- 19. — Nemčija je poslala iz Lorene in Belgije 4(HMHH) na rusko mejo. 150,000 MOŽ PADLO. Pariz, 19. — Doslej obljavljene uradne vesti niso nič govorile o izgubah ob reki Marni, kjer je bojna črta presegala 130 milj. Polu rad ne vesti pravijo zdaj, da so i-meli v bitkah zadnjega časa zavezniki okrog 50,000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, Nemci pa okrog 100.000. Cr tudi niso te številke strogo natančne, je vendar goto vo, da so izgube na bojišču veli kanske in v razmerju zaveznikov do Nemcev kakor 1 do 2. (To je težko razumljivo, dokler so zavez-' V GALICIJI PRIPRAVE ZA OBRAMBO PRZEMYSLA. London, 19. — Central NVvvs poroča z Dunaja čez Amsterdam da so dobili kmetje okrog Prze invsla ukaz. naj se odselijo. Poslali so jih na zapad. Okrog Prze-mvsla kopljejo in grade z mrzlično naglico prednje utrdbe. Posadka šteje 60.000 mož; provianta so napeljali za 2 leti. UGIBANJA. London, 20. — Velika bitka, o kateri misli ruski generalni štab «la bo zadnja izkušnja Avstrije besni v Galiciji. Boj se je pričel i liki ^i a pad a 1 ci", Nemci pa v^obram - predvčeranjem na 90 milj dolgi l(j » fronti, ki sega od steka \ isle in Sana «lo Drohobycza. Ruska voj NEMCI VZELI BEAUMONT. Berlin, 19. — 4. in 13. nemški armadni zbor ter deli drugih zbo rov so odločilno naskočili Noyon in porazili sovražnika, ki je imel velike izgube. Beaumont j«' bil zavzet z naskokom in 2500 Francozov je vjetih. Sovražnikov naskok na celi črti je bil z lahkoto odbit. Vpad planinskih strelcev čez prehode Vogez v breisaško dolino je bil odbit. FRANCOZI NAPREDUJEJO. Pariz, 19. — Francozi potisku-jt jo počasi Nemec na celi bojni črti nazaj. ska pod povcljništvom generala Ruskega in Brusilova naskakuje avstrijsko vojsko pod povcljništvom generalov Dankla in Auffenbei ga. Obe stranki sta bili izdatno pojačanu Rusi imajo v boju in na poti čez miljon mož ker koraka tudi anna«la velikega kneza Nikolaja naprej. Vsa znamenja kač» jo, da se hoče avstrijska armada postaviti v bran ruski vojski na zadnji in najbolj utrjeni obrambni črti v Galiciji. Ta črta sega od Prze invsla čez Ta mow do K rakova. Desno krilo bo vodil general Ber-zeviezv, ki se bo s svojim sredi ščeni opiral ob Przemvsl: sredi šču bo poveljeval Auffenberg z bazo v Tarnovu, levo krilo pa vodi general Danki, ki dobi po moč od Nemcev. (Vnijo, da je ostalo Avstriji /n obrambo severne meje le 500.000 NEMŠKO DESNO KRILO SE UMIKA London, 21. — Javlja se, da se nemško desno krilo umika vpričo francosko-angleškega napa«la. 4 Echo de Pariš' poroča baj«- iz j mož ;ali če jih bo mogoče raliira najzanesljivejših virov, «la misli ti «ln Krak*tva. se lahko zanašajo getu ral von Kluck umakniti svojo i na izurjeno nemško vojašstvo armado za Ardenne. (General) Prnv to izkušajo Rusi preprečiti KI nek misli to!!) - Pravijo, da V (Jali«'iji imajo vojsko od Taino j«- nemška vojska med Laonom in pola mji severu «l«» K arpa t na jugu. Reinisom pretrgana in s«' boji ra*-'Ta armada se giblje proti zapadli, cepljenja. Zato poizkuša obupne medtem ko koraka druga, goneča sila ustaviti naše prodiranje pri Baranowu in Ranichowu v Galiciji, je bila odbita z znatnimi iz gubami. Oblegalua artiljerija bombardira sedaj Jaroslav. Bojuje se s posadko Przemvsla, ki je odgovorila s topničarakim ognjem Ruski zbori, ki so korakali skozi lesove, so našli o«l Avstrijcev za puščene baterije. Po drugih vesteh so v Przeiny slu trije nemški armadni zbori ki naj «liže trdnjavo, 4 Verduna; Nemci so prekoračili vzhodno mejo \ smeri Lorcne, ki jo brani os« ni francoskih vojnih zborov. Izpad severovzhodno od Verduna je bil odbit. Francoske čet«*, ki tabore severno o«l Toula, obstreljuj«' naša artiljerija. Drugod ni bilo na francoskih bojiščih spopadov. V Belgiji in na vzhodnem bojišču se ni nič izpremenilo." FRANCOSKO POROČILO Pariz, 21. — Zapa«lno nemško kril«» j«' bilo v zadnjih 48 urah potisnjeno za sedem milj nazaj. Boji so se vršili noeindan. OImi arinš-«li branita krčevito vsak«» peti in za vsak korak naprej ali nazaj se razvija strahovit boj. Na mnogih mestih so si prišle čete z bajonetom «1«» živega. OB DRINI Pariz, 22. Srbsko poročilo pravi, «la se je pri Krupani, deset milj od srbski» meje, razvila bitka. Avstrijska srmada, ki je št«*la 250,(HH) mož, se j<» morala po hu-dem porazu umakniti o«l drinske-ga «>br«'žja. Srbi, ki so tukaj p«>-rabili iz Srcma pozvane čet«', ua-predujejo proti Zvorniku. napade na Francoze preti Reinisom. (To pravijo; torej nič ne vedo.) Telegrami naznanjajo, da prihaja iz Belgije 100.000 Nemcev generalu Klucku na pomoč. SEDMI DAN BITKE Pariz, 20. — Sedmi «lan boja ob reki Aisne se je končal s tem, «la so Nemci in zavezniki v zakopih skoraj v enakih pozicijah kakor avstrijsko vojsko pred sabo, od Zamošča in Radoma južno proti P' o inyslu in Krakovu. RUSKO POROČILO Petrograd, 20. — Generalni šiab je iz«lal nocoj izjavo, da se Rnsi bojujejo s posadko v Przemyslu ki je pričela z artilerijskem bo jem. Izjava pravi nadalje; Avstrijska vojska, ki je poizku* OB SAVI. Niš, 22. - Avstrijske čet«' so naskočile Sabac, 40 milj zupadno «»«1 Bclgfatla, pa so bile poražene. VISEGRAD V SRBSKIH ROKAH? Niš, 22. - Sovražnik, ki s«- j'' u-maknil iz Višegrada, je tam zapustil vse svoje zaloge. Črnogorci so po zavzetju Foče in Gorazde dne K», septembra zasedli .labuko in «lrugi dan lioga-tie«». ČRNOGORCI PRED SARA JEVOM? London, 21. — Črnogorska vojska j«- le deset milj oddaljena o«l Sarajeva. Na svojem umikanju s«» Avstrijci zapustili mnogo brzo-strelnih topov in vojnega materiala. ITALIJA. \Vashingtoii, 20. — Čistine vesti, ki so prišle sem, kažejo na to, da se je italijanska vlada res odločila, da napove Avstriji vojno. Pozno popoldne se je izvede lo, da je kralj Viktor Kinanuel pozval diplomatične zastopnike v Zed i njenih državah, naj pokličejo v Ameriki živeče italijanske re zerviste pod orožje. Italijanski veleposlanik je le izjavil, da tak ukaz še t s i prišel. # Po vesteh, ki jih je dobil zvezni urad, so turški odposlanci v Berlinu in razpravljajo y pogojih, ob katerih bi šla Turčija v boj za Nemčijo in Avstrijo. Rumuttija je dala Turčiji ura«!- no izjavo, po kateri je soditi, da pojde bržčas kot zaveznica Rusije in Francije v boj. Rim. — Italija ima že čez miljon mož pod orožjem. Najboljše voja št v o je koncentrirano v Lombar diji in na Benečanskem. NEMIRI NA KITAJSKEM, Peking, 20. — Vlada je začela v nekaterih pokrajinah izvrševati drakonične zakone, ker ji je bilo naznanjeno, da hočejo revolucionarji v glavnem mestu izrabiti sedanje finančne iu diplomat ične težave, da podkurijo vstajo. M no go oseb so zaprli in nekatere usmrtili. Poštna * zvfza s Tsingtavom je pretrgana. Koliko velja vojna? Stroškov sedanje vojne ni mo-goče meni nič, tebi nič oceniti, k«T so se razmere «»«1 zadnjih velikih vojn izdatno izprenienile in se tudi tekom vojne od dne do «In«' iz-preininjajo. Ker je pa znano, koliko.je mo-loh v prejšnjih organiziranih morijah požrl, se more vsaj približno nekoliko kalkiiiirati. Socialistična 441luuianitč" v Parizu računa, da ima Francija za vojno vsak «lan 100,000.000: sto miljonov frankov izdatkov! Francoski Uarodno-goKpo«!arski stn»kovnjaki računajo, da bo po podatkih vojaških pisateljev o-krog 8,500.000 mož vseh bojujočih držav pod orožjeni. Teiu bi bilo prišteti še okrog 340.000 mornarjev. Po izkušnjah balkanske vojne bi bilo treba za vsakega moža po-prečno 2.50 dolarja na «lan, torej skupaj okrog 22 miljonov «lolar-jev na dan ali 66 miljonov dolarjev na mesec. Z«li s«' pa, «la s«» t«' številke veli* ko prenizke. Izkušnje balkanske vojne s«' ne morejo jimiati za podlago računov s«i-prečno p«» 12.50 mark na dan. To bi znašal«» za nemško armado najmanj«' 40 in za nemško mornarico najmanj«' 10 milionov mark na «lan. T«' številke gotovo niso pretirane, ampak najbržc se b«»do še povečal«'. Ne glede na to, «la tako velika vojna, kakor sedanja, velik«» več vojnega materijala uniči, ki ga j«' treba nadomestiti in da gradi Nemčija še vedno zrakoplove in baje tu«li ladje, pa vpliva ua stroške tudi-draginja, ki j«' neizogibna Pravijo, «la se je Nemčija dobro pripravljala na vojno in napolnjevala že več let vsa skladišča za se-«lanji spopad. Tak«» jih pa vendar ni mogla napolnit i, «la se ne bi sčasoma izpraznila, zlasti ker s» živila tu«li izpridijo, «V predolgo leže. Iz vseh držav so poročali ž«' pr-v«' tedne o visokih cenah. Čimbolj se bodo zaloge izčrpavale, t«• in dražje bo vse. Tinti za državo in vojsko. S stroški pa zmanjkuje tudi tlc-nar. Nemčija si j«- dala ob začetku vojne «lovoliti 1250 miljonov «lo-larjev posojila za vojne stroške, miljonov dolarjev pa je vzela «>-sledica bo ta, «la 1»<» gospodarski» živlienje po sklenjenem miru no-polnoma ubito in splošno siroma-štvo med vsemi narodi. K«»liko muke bo ljudstvo dela moralo pretrpeti, preden s«' nadomestijo strašne izgube in se zopet omogoči človeško življehie? T«» j«' "blagoslov" vojne! M0L0H0VE ŠTEVILKE Tudi vojna ima svojo statistik«», in ta pokazuje, koliko velja umor vsak«*ga vojaka. Za navadnega tolovaja j«' račun bolj enostaven; z enim nožem zahode «Iva, tri in še več ljudi ,dokler Lra ne vjame-jo. Ce j«' bolj vajen streljati, ima nekaj izdatkov za revolver in za patrone. Pri umetnem rokovnjaštvu, ki se imenuje vojna, je stvar drugae-na. prusk«»-francoski vojni 1. 1 s70— 71 je veljal umor vsakega moža 21.0(H) dolarjev, \ rusko-tur-ški vojni I. 18?s j«' bil nekaj cenejši ; vsaka smrt na bojišču j«' prišla na 15,000 dolarjev. Potem je pa moloh z«»p«*t poskočil s c«'iio in v rusko-japonski vojni j«* znašala za vsak umor 24,000 dolarjev. Leta 1870- 71 je padlo na nemški strani 38,600 mož, 1. 1878 na ruski »(rani 16,00(1, v rusko-japonski vojni na japonski strani 58,7(H) mož. 38,6(H) oseb je skoraj prebivalstvo eele Ljubljane! — V vseh teh vojnah so bile na nasprotnih stra-iH'h izgube še večje. V t em pa niso vštete žrtve vsako vrstnih bolezni, ki spremljajo vsako vojno. Tako so n. pr. Francozi in Angleži v krimski vojni izgubili štirikrat, Japonci v zadnji vojni z Rusijo dvakrat toliko ljudi vsled epidemij, kakor jih j«4 padlo ua bojiščih. V balkanski vojni j«' strašno pustošila kolera, zlasti med Turki. Natančne skupne Številke še niso objavljene, znano je pa vendar, «la bi Turki z onimi, ki so umrli za kolero, lahko napolnili celo precej veliko mesto. Toda kaj šteje smrt teh množic! Kraljev in cesarjev ne zadene krogla. Hvalimo Boga! Ako čitaš Proletarca, pa spo znaš, da ie dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj. SODRUG DR TUMA ARETIRAN? Veliko neosiiovanih govoric izleže v sedanjem času razgreta fantazija. V Ameriki so že govorili o postreljauih poslancih na Nem-škem in v Avstriji. Prazne mar-nje so razglasile sodr. dr. Lieb-kuechta za ustreljenega. Na Češkem je bil baje prof. tir. Masaryk odsojen na smrt, ravno tako Kra-mač in'Klofač. Izkazalo se je pa tla so bile vse govorice izmišljene. Toda pozaprli so v Avstriji res veliko oseb. Iu zdaj čitamo v goriških listih, tla je tudi sodtug tir. llenrik Turna, odvetnik in urednik ".'Vaših Zapiskov," interniran. Poleg njega imenujejo tudi to-varnaja .lakila iz Kupe in natlu-čitelja Crbančiča iz Mirna. Baje so aretirali še nekatere druge, ki pa niso imenoma navedeni. Pravijo, tla ima to internirauje samo preventiven 'značaj. To po meni, da ne morejo «Irja. Turno zaradi ničesar obtožiti. Nobenega kaznivega dejanja mu ne morejo očitati, preti sodišče ga ne morej t postaviti, le zaprli so ga. Zakaj? Tako globoko je patlla avstrijska pravica, tla zapirajo ljudi, ka terim morajo sami priznati, tla so nedolžni. Zakaj so ga zaprli? Dr. Tuina je voditelj goriških •organizacij jugosbiv. soe demo krat ične stranke. Začetkom tega leta je prevzel tudi uredništvo "Naših Zapiskov" od bolnega, sedaj rajnega drja. Dermote. Dr. Tuma je spisal brošuro o jugoslovanskem vprašanju. Sodeloval je tudi na prvi jugoslovanski konferenci, ki jo je bila sklicala jugoslovanska socialno demokratična stranka v Ljubljano. Ali vse to ne opravičuje niti z najmanjšo senco njegove aretacije. Njegova brošura ni obsegala ne ene besede za državnega pravnika; jugoslovanska socialistična konferenca ni dala policiji nobenega povoda za kakšno tlelo. Kaj imajo torej proti tir. TTimi? Boje se! — Ce bi jih .človek vprašal, zakaj — ne bi mogli povedati: ' Boje se, ker imajo slabo vest. Kolobarji se jim delajo preti očmi. pa vidijo strahove. Krivi so; zavest krivde jih tišči pa se znašajo kakor pijanci, nad-onimi, ki jih slučajno, srečajo. Ali s tem se ne bodo oprostili krivde. INFAMIJA AVSTRIJSKE VLADE "Siidslavische Korrespondeuz", ki izhaja na Dunaju s pomočjo vladnega denarja, poroča iz Sarajeva. 44 Na ukaz vojnega poveljnistva vozijo vojaški vlaki na bosanskih progah talce (poroke) s sabo, ki morajo s svojo osebo jamčiti za varnost vlaka. Y bližini Rudanke je bilo streljano na vozeči vlak. Nato je bil takoj talec Teodor Ri-jič, ki j«' bil ua vlaku, p«» nagli s«xlbi ustreljen. Srbski pop Petrovič, ki j«' bil vz«'t za talca, j«' hotel pobegniti, pa ga je patrulja ustrelila. Na glavnem trgu v Vijelini so srbskega popa Pera Sinib-a, ki se je iz Srbije vrnil v Creljevo, javno «»besili zaradi Spionaže." S takimi iniamijami se avstrij ska štiftovska vlada še baba ! Luni-pUz zlatimi ovratniki res mislijo, «la opravičuje vojna vse. Človek bi menil, tla je v koledarje zapisano l«'t<» 1!»14; če pa sliši, «la jemlje Avstrija po srednj«'V«'ških šegah talce in .da jih strelja, tedaj mora priti do prepričanja, «la žive cesarsko kraljevski gavnerji š«> v «lobi najstar«'jšega barbarstva. Kako naj človek jamči za druge ljudi? Po kakšni pravici sme biti člo-v«'k ustreljen za zločin, ki ga stori drugi t Po avstrijski pravici! IN» naj-potllejši, s katero tekmuje le še ruska krvava pravica! Socialist ni tisti, ki se trka na prsi in kliče: Jaz sem rdeč! Socialist mora biti organiziran član svoje stranke, da se udeležuje njenih bojev. Socialist mora biti odjemalec strankinega lista, da je vedno o vsem poučen. Socialist mora biti agitator med svojimi tovariši, da pomaga pove čati armado, ki se bojuje za njegove cilje. Kdor to izpolnjuje, sme reči, da je socialist. U>VERT1SEMBNT SLOV. DELAVSKA IJatAMVlJaM dM 1«. IVIMU MM. PODPORNA ZVEZA lnkorportnuM ti aprila 190t V liriavl Hmh. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predhodnik: FKAN PAVLOV01Č, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: J08IP ZOBKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newton, Pn. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoknl tajaik: IVAN PB08TOB, box 120, Export, Fa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MAH1N¿10, 5409 8t. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: i ANDBEJ V1DK1H, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Ixiek box 57, Conemaugh, Pa. FBAN TOMAftIC, 2. nadzornik, Hary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&K, 3. nadt., 1 Craib »t., Numrej Hill. N. 8. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GOHfiEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, B. F. D. 4. box 8fl. VRHOVNI ZDBAVNIK. F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši it. 4« Main Street, Conemaugh, Pa. POMOINI ODBOR. dpendol Ivan, Uačnik Ivan, 425 Coleinan ave., Johnstown, Pa. Uabrenja Jakob, Bevc Frane, Kuhodoluik Ivan, Zoler Alojzij. f'KlPKAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUÄTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conetnaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. ¿avertuik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2658 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Ateiaučič Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Ales, 4006 W. 31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. & P. D. Gorftek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Ban¿nih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOVANSKE DELAVSKE *»OD PORNE ZVEZE. V glasilu S. D. P. Z. štev. 363 z dne £">. avgusta 1914. je l»ilo nazuando. ar vprašanj, ¡Mikaj se je povišal« mesec ni na ?- Ker je p reve«'* dela, da se vsakemu posebej pojasnjuje, ter imam ravno sedaj zaključek štirih mesečnih računov, naj blagovolijo »'lani vzeti na znanje sledeče) Ne ona društva, katera so se pritožila in ne ona, katera so vprašala, zakaj se je povišala mesečni na, nimajo prav, kajti s tem člani kažejo svojo slabo stran in tako rekoč povedo, da se v zvezno glasilo niti ne pogleda. Vsak društveni tajnik dobi glasilo Proletarec vsak teden. (Ako kateri ta i nikov ne dobiva redno lista, naj piše na glavni urad, da se sporoči uprav-ništvu Proletarra.; Dolžnost vsakega .društvenega tajnika je, da porabi prvi prosti čas in prečita v glasilu, kar je pisano iz gl. urada. Vse objave v glasilu iz gl. urada se morajo prečitati na prvi prihodnji društveni seji. Nekatera društva so pisala v glavni urad, da ne plačajo člani uaklade v bolniški sklad iz razloga, ker imamo uveljavljeno starostno plačilno lestvi co, češ da mora zadostovati plačevanje v posamezne sklade tako. kakor so bili prvič za normalne razpisani. Poglejmo nazaj v mesec januarij 1914, v glasilo, ko je bil priobčen natančen «•eloleten račun, dalje meseca maja priobčen račun prvih štirih mesecev leta 1914. Poglejmo v oba imenovana računa in račune priobčene nazaj za istimi. Videli bomo, da se izplača ogromna večina izplačil za bolniško podporo. Prej, dokler še ni bila uveljavljena starostna plačilna lestvica, smo smeli porabiti več dohodkov za bolniški sklad, sedaj pa samo sedemdeset centov. V zadnjem času srno imeli toliko bolnikov, da nikakor ni zadostovalo 70c »plačil za pokritje bolniških izdatkov. Kazalo ni torej drugega, da smo povišali mesečni no na bolniški sklad. Organizacija ('. V. F. je sprejela starostno plačilno lestvico za smrtnino in za nič drugega. M. I». p. z, je bila prisiljena postavno sprejeti plačevanje mesečnine po starosti, za sntrtninski sklad. Dne 22. septembra 1914 se snidejo gl. odborniki H. D. I». Z. Kakor hitro bodo pregledane knjige, tnkoj pošljem račun v glasilo. Iz računa bo natanko lazvidno, kako posamezni skladi napredujejo in nazadujejo. Dosedaj nam smrtninski sklad napreduje. Bolniški (»klad pa nazaduje. ♦ Bolnikov je zadnje Čase sila veliko; 8e\«da nikomur ne odrekam podpore, ako je v resnici bolan. Priporočam p« društvom, da so natančni pri odmeri f|P|{ gvohodo? bolniške |»odpore. Vsak bolnik, kateri redno plačuje, je seveda opravičen do podpore. Vsakega bolnika pa je treba obiskovati in nadzorovati, da se tudi po pravilih vede. v Ni dovolj, da član plača mesečne prispevke in brezskrbno živi. Poleg redno plačane mesečnine je treba tudi ravnati se v vseh slučajih strogo po pravilih, posebno v času bolczai. > Bolniška podpora se ne more nakaza ti drugače kakor na redni društveni se ji. Podpora se /a isti dan, ko se vrši seja društva, ne more nakazati, pač pa se za intin dan nakaže prihodnji mesec Bolnik ne sme pust it i isti dan spolnit nakaznico ko zboli, tedaj pa naj pusti spolniti pri zdravniku nakaznico dati pred društveno sejo. Podpora se nemo re nakazati nad dan, ko je zdravnik s polnil nakaznico. Na te točke naj dru štveni uradniki in « lani strogi» pazijo da ne bode nepotrebnega pošiljauja na zaj bolniških nakaznic. Ako je bil bol nik z nakaznico pri zdravniku napri mer v sredo, za more se v nedeljo na kazati podporo miiiki do vštevši src d«>, nikakor pa ne kar do sobote. Društveni tajniki bi tudi lahko n« koliko bolj pazili pri izdelovanju me sečnih poročil. Zapomnite* si, da je tre ha poslati vedno obe listini mesečnih poročil v gl. ura»!. Zabiljeiite natanko vse premembe pri društvu. Tako su spendiraue, črtane, prestople, zopet sprejete, pristople z prestopnimi listi in novo pristople člane. Dalje se mora vedno zapisati, koliko šteje društvo te koči mesec, «lan društvene seje, dru štvo in kraj. To so tvari, ki se ne pri Itevajo v vratolomne težkoče. Ne za btevam, da se mi absolutno mora natanko izračunati, ker pravilno sestaviti račun po sedanjem načinu je težko. Da se število članov vjenta meti društvom in zvezo, jaz izračunam lahko popolno nta natanko. Ako je kaj nepravilnega, pa poročam na društvo. Vendar pa naj se vsa pozornost obrne tudi na račune, da se kolikor v moči s|»olne pravilno. Par mesecev gre težje, potem pa bi se že spolailo bolje, ako bi tajniki le količkaj se potrudili in posvetili več pax-tiosti. Društva, katera niso poslala naklade v bolniški sklad meseca septembra, morajo poslati v oktobru, 1914. H sobratskim pozdravom LOPI* BAVDKK, glavni tajnik S. D. P. S. Kitajski poslanec v Washingto- nu Vuing-Vang jo bil pohabljen na neko slavnostno pojedino, Dama, ki jo sedela poleg njega, jo mislila, da bi lahko malo osmešila Kitajea, pa ga je vprašala: — Zakaj slikajo Kitajci povsod zmaje in jih imajo celo na svojem denarju? Saj vendar veste, da ni takih živali. Ali at.c morda že videli živega zmaja! — Milostiva, je odgovoril Kitajec, zakaj slikate po vaših deželah boginjo svobode? Saj tudi veste, da ni takih bitij. Ali ste že kje vi- Naša stara domovina. Ob balkanski vojni. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je Avstrija enako drugim velesilam izjavila, da ostane nevtralna. Obenem pa je grof Berch told naglasa! načelo, da se mora na Balkanu ohraniti 'status t|Ut?,' to se pravi, da sc meje balkanskih držav ne smejo premakniti, pa naj bo izid vojne kakršenkoli. Diplomatični jezik je vedno zasukan in logika visoke politike jc /.mirom v nasprotju z navadnim človeškim razumom. Tudi Berch-toldovc izjave so bile vedno take. Po vsem svetu in v vseh časih sc jc razlagala nevtralnost tako, da sc nevtralna sila ne vmešava v spore drugih. (*'e pravi torej Avstrija, da je nevtralna, pomeni to za navadnega človeka, da ji ni nič mar, kako sc drugi stepo in kaj da nastane iz tega. Avstrija ne bo pomagala ne enemu ne drugemu, naj opravijo med sabo. kakor hočejo in morejo — to bi bila nev-11 alnost. S tem sc pa ne a drugi pa bi dobilo tlela v industriji. Resnica jc torej, da jc Avstrija potrebovala dobre razmere z balkanskimi deželami prav tako kakor tc z Avstrijo. Prevzetno napihovanje dunajskih državnikov je bilo .smešno. Kakšno politiko bj morala voditi Avstrija, so pa tc razmere prav jasno kazale: .Mir in prijateljstvo z balkanskimi državami! Ljudski interesi v Avstriji. Socialna demokracija vseh avstrijskih narodov se je vedno bojevala za tako politiko. In na njeni strani je bilo vse zavedno pre« bivalst vo. .Potrebo take politike je nadvse jasno kazala stalno naraščajoča draginja. Na svetu ni industrial-nc dežele, v kateri bi delavsko ljudstvo uživalo tako malo mesa kakor v Avstriji. Medtem ko prihaja na Angleškem meso po dvakrat do trikrat na dan na mizo, in sicer v izdatnih porcijah, jc za avstrijskega delavca košček govedine ali svinjine praznična jed. I vozu mesa so se upirali veleposestniki v Avstriji in na Ogrskem. In medtem ko jc ljudstvo zahtevalo, naj sc odpro meje, so sc dali njegovi mcftčanski poslanci v Berchtoldova nevtralnost. Ako l»i bila Avstrija zasledovala pametno politiko na Balkanu, politiko v interesu svojega prebival-stva, politiko, ki bi koristija njeni industriji in njenemu ljudstvu, bi bila za pametne državnike igrača, ohraniti dobre razmere z balkanskimi državami. Knostavno prijateljstvo Avstrije brez vseh imperialističnih muh bi bile vse pozdravile, ker bi jim bilo omogočilo samostojen razvoj in vzelo strah za njih neodvisnost. Večne avstrijske grožnje, njena neodkritosrčna politika, ;rova-renje njenih poslanikov in konzulov jih je moralo plašiti in jih je goido v roke Rusije, katerih bi sc bile same rade rešile. NVodkritosrčna avstrijska politika je dajala tudi njeni izjavi o nevtralnosti v času balkanske vojne pravi lažnivi značaj. Ko je izbruhnila ta vojna, jc bila Avstrija kakor menda tudi o-stale velesile, prepričana, tla bo Turčija hitro gotova s svojimi pri-tlikavskimi nasprotniki. Ker po Berchtoldovcm mnenju Turčija ni potrebovala avstrijske pomoči, je lahko dejal, tla ostane nevtralna. Špekulacija pa jc bila sledeča : "Srbi, Bolgari, (Jrki bodo kma lu po vražje tepeni. Tedaj bomo predlagali mir in zahtevali status t|iio. Zakaj Turčija se ne sme povečati. Na Balkanu mora ostati "bolni mož" slab in bolan, dokler ne pride primerna prilika, tla ga pograbimo in si odpremo pot do Soluna. Pred svetom pa bo imela naša akcija imenitno lice. Nasto pali bomo navidezno kot protek-torji in varuhi premaganih Bal-kancev, in oni nam bodo morali biti hvaležni za svojo eksistenco, pa plesati, kakor bomo mi žvižgali." Podobne misli je imela tudi Ril sija. le tla je ona sanjala o potu v Carigrad. Ali dogodki na bojiščih so kakor burja razpršili tc fantazije. Na- mesto lahkih turftkih zmag je pri šlo zmagovito prodiranje zaveznikov, in vac kombinacije Dunaja in Peterburga so sc razblinile. V avstrijskem zunanjem ministrstvu so se ustrašili. Ce sc balkanske države povečajo in utrde, sc ne bo več mogoče z njimi igrati kakor mačka z mišjo. In če pridejo same do Kgejskega morja — zbogom sanje o Solunu! Takoj se je omajala avstrijska nevtralnost. Očividno so začeli na Dunaju iskati pretvezo za vmešavanje in za vojno. Pričeli so se tisti zločinski manevri podlih brez-vestnežev, katerih ne izbriše avstrijska vojna stranka nikdar iz svoje knjige. U skopi j en je v Skopljem. Kna prvih "velikih" akcij je bila Proehaskova afera. Proehaska jc bil avstrijski kon zul v Skopljem. Ko so Srbi zavzeli to mesto, je naenkrat to dotlej po polnoma neznano ime malopomem huega gospoda vznemirilo vso Kv-topo. Dunajski Časopisi so prinesli fantastične vesti o grozodej stvih, ki so jih Srbi baje počeli v Skopljem, kjer tla so tudi divjaško razsajali v avstrijskem konzulatu in storili Prochaski strašno zlo. Te vesti so prihajale iz oficioz-nega vira iz takozvanega "literarnega biroja" v avstrijskem zu nanjem ministrstvu. Zvedelo sc ni nič natančnega. Hujskači v zasedi so rajši prepustili fantaziji prosto polje. Le natolcevanje o groznih rečeh se je ponavljalo. Potem jc dobila reč konkretno obliko: Konzul Proehaska je mrtev! Srbi so ga umorili! Ta trditev sc ni mogla dolgo vzdržati. Po ovinkih se je izvedelo da mož živi. Ali poškodovan je! Srbi so storili z ni i m nekaj strašnega. Kaj? Kaj? Kaj? Vse je bilo napeto. Srbi od prvega tlo zadnjega so bili sami barbari, sami hajduki. Bogve, kaj je vse mogoče pričakovati od njih. Polagoma se je razneslo poti-hem, pa glasneje in glasneje: Sr bi so pripravili konzula ob njegovo moštvo! Vzeli so mu moško sposobnost. Krik divjega ogorčenja se je razlegal po Dunaju. Hujskaški li sti so zahtevali, naj avstrijska ai mada nemudoma prekorači Savo in Drino ter cksemplarično kaz nuje srbske divjake. Bojno razpo loženje se je umetno podžigalo. V zunanjem ministarstvu pa so pomembno skomizgavali: Hm, natan čnega še ne vemo nič. Iz Skoplja na Dunaj pride pi smo v dveh dneh; brzojav v eni a li dveh urah. Poseben kurir bi bil v štirih ali petih dneh tam in nazaj. Ali ministrstvo ni moglo izvedeti, kaj je z njegovim kon zulom, kakor tla je Skoplje na t) toku divjakov v Tihem oceanu! Šest tednov je trajala ta gonja, in z njo se je vojna strast tako razvnemala, tla so se že vsi prija telji miru zbali. Toda Nemčiji ni bila svetovna vojna v tisti dobi po želji; iz Berlina je prišel mrzel curek. In naenkrat so na Dunaju vedeli vso resnico: Konzul Proehaska je bil živ in zdrav; nihče mu ni izpulil zoba nihče odrezel dlake, kaj še na; druzega. Komisija, ki jc preiskavala zadevo, jt» prišla do zaključka, tla jt Srbija storila neko napako proti mednarodnemu pravu; nikdar pa ni mogla javnost izvedeti, kakšna je bila ta napaka. Ena kompanija srbskega vojaštva je salutirala ivstrijski zastavi, to je bilo zadostno zadoščenje. Konzul Proehaska pa je bil potem prestavljen v Brazilijo. (Dalje.) kdar v klasje, kakor gre sedaj, če se sme količkaj verjeti vestem, ki prihajajo iz Evrope. Naj vzame človek katerikoli avstrijski list iz kateregakoli kraja v roke, povsod najde eno, dve, tri notice o prijetih ipionih, ali pa o ljudeh, ki so osumljeni vohunstva. Skoraj neverjetno j»a je poročilo, da so v (lalieiji aretirali kar 1800 oseb zaradi špionaže, češ da so dajale Rusom signale, in da so jih pripeljali v Oradec, kjer jih bo sodilo vojaški sodišče. To gre človeku komaj v glavo. 1800 oseb, to je pol regimenta. V poročilu ni rečeno, da so to voja ki. Kako pride 1800 civilistov sploh v tak položaj, da bi mogli dajati sovražniku signale o vojaš kih rečeh, o vojaškem gibanju i. t, d.? — Stvar jc čudna. Nemara izvemo, kaj natančnej šega o njej. Ali tudi če je popol noma izmišljena, ostane še dosti resničnih aretacij. Med temi bo nedvomno veliko število neopravičenih. Patriotični časopisi, med njimi v prvi vrsti klerikalni, pozivajo kar vse prebivalstvo, naj pazi na vse strani ter naj prime in ovadi vsako sumljivo osebo. In kako hitro jc človek nevednim n nahujskanim ljudem sumljiv! Saj si mu že sumljiv, če se drugače vsekuješ kakor 011. Vzemimo pa, da je med osumljc nimi gotovo število resničnih Spi-onov. Ta zločin je tako grd, tla so vohun ljudem ¡Hivsod gnusi. Špi-on, ki pride, poznavajoč vse nevarnosti v sovražnikovo deželo, je naposled lahko junak; ali špion-izdajalec je podlež. To se povsod instinktivno čuti. Pa vendar jih je ravno v Avstriji toliko! To jc pač dokaz, da jc v državi avstrijski nekaj gnilega", kar zavaja v to rokodelstvo. Domovina, v kateri se najde toliko ljudi, ki jim ni zanjo nič in jih ne zaskeli vest, če jo izdajo, mora stati na slabih nogah. AVSTRIJSKA CENZURA. VOHUNSTVO V avstriji. Nikjer menda ne izvohajo v sedanjem času tolikt) vohunov, kolikor v Avstriji. Spionaža cvete sicer v vseh militaristienih deželah. Spojena po z militarizmom ka kor dlaka / kožo. Ali Avstrija je v tem oziru posebno bogata. Procesi s kakšnimi majhnimi spi one k i niso lam nič posebnega več. Nekoliko več pozornosti zbudi slučaj, če je oficir špion. Ampak Avstrija se lahko pobaha, tla je imela med špioni, ki so vohunili seveda za drugo državo, celo ces in kr. polkovnika v generalnem štabu Redla. kateremu so dali priliko, da se je sam ustrelil, ker so mislili, da tako zataje škandal Ali tako ni šlo vohunstvo Sc ni- Med prebivalstvom v Avstriji vlada povsod velika negotovost in vsled tega nervozna razburjenost, ker pričakujejo ljudje neprenehoma poročil z bojišč in od drugod, pa jih ni. Začetkoma so listi smeli poročati o vsakovrstnih zmagah in napredkih avstrijske in nemške vojske. Odkar so take zmage bolj redke, morajo pa zelo molčati. Celo nadvse lojalni, hiperav-strijski, katoliški Slovenec se pritožuje tako le: Za časnikarje in listo so nastopile bridke ure. Vsled ministrskega odloka z dne 25. julija 1914. morajo vse dunajske korespondence predložiti svoje izdaje v pregled vojnemu ministrstvu in nato še državnemu pravdništvu. Priob-čevanje važnih političnih in novic z bojišča bo od sedaj naprej jako pomankljivo. Nihče ne ve, kako je in kaj in če tudi korespondence kaj zvedo, ne smejo brez dovoljenja vojnega ministrstva priobčiti. Telefonska zveza je listom skoraj odtegnjena, brzojavke, tudi najnujnejše, se zakasne za cele ure. Zato so poročila korespondenc jako pičla in skromna. Samo po sobi je umljivo, da so po teh odredbah zadeti tudi vsi slovenski listi. Ljudje bi radi kar po tri izdaje na dan in pričakujejo vsako uro vedno svežih novic. Vse zaman! Vojno ministrstvo in državni pravdniki imajo resne obraze in dolge škarje in kdor nima niti preti tem primernega re-' špokta, imajo zanj pripravljene št? celice za oddih od časnikarsko nor-voznosti. Kaj se sme poročati, si lahko mislimo po vesteh, ki jih pošilja Berchtold v Ameriko. dunajCani razbijajo Sipe. London, 10. - Dopisnik Kx-ehange Telegraph Co. iz Rima javlja, tla prihaja jt» z Dunaja poročila, po katerih so se tam primerili burni prizori. Razjarjena množica jo demonstrirala prod vojnim ministrstvom in pobila vse sipe. j°j» iu novo hišo vojnega ministrstva so šele lani dozidali. Lepo hišo, ki je veljala okrog dvajset iniljonov . . . Sicer je bil pa cilj kamenja na vsak način zgrešen; menda niso bile šipe ničesar krivo. V COLORADI JE STRAJK PREMOG ARJE V! PROČ OD COLORADE! PROLETAREC UST ZA INTIRESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - LMtmk ta i»d»)«t«lji - Jsfaalavaaska d»l«»ski tiakavaa bralka » Zhiaaia, llliaaii. Naročnina: Za Ameriko $2.00 sa cclo |«to, $1.00 sa pel leta. Za Evropo $S.ftO sa celo leto, *!•** »• 1*ta- Oglati po dogovoru. Pri spremembi HvlUU ji poleg novega natnaniti tudi Stari naslov. •TfMlilMit* Jw«L >*«m v amttkl. — — MCUIUCMM Vse pri t oi be m lede nerednega poiiljanja lisu in drugih nerodnosti, je poéiljaU predsedniku družbe Pr Podlipcu. 5039 W. 2S. Pl. Cicero. HL PROLETARIAN Owatd t^ ma TmmOmr W Ssath Slaviš «orkaci t Pakiabiag Caapaaj Chicift, Mliaaia. Subscription rate«: United States and CanAdA, $2.00 a year, $1.00 for half Cter. Foreign countries $2.60 a year, .2» for half yesr. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4008 w. 31. street, chicago. illinois Telephone: LAWNDALE 9677 RUSKI SOCIALISTI IN VOJNA Bestialnost, ki zdaj razsaja v Evropi in ki so jo krstili za voj no, je spravila vzajemne stike po vsem svetu v nered. Tako je bilo mogoee, da so izostajale vesti iz Evrope, kakor oni v Evropi od nas ne morejo dobiti željno pri eakovanih vesti. In tako nismo mogli izvedeti nič zanesljivega kaj se je godilo v Rusiji, odkar je izbruhnila vojna. O vojaških operacijah prihaja jo pač telegrami iz Petrograda in Berlina, in vsem poročilom se pozna, da so kolikor toliko zlagana Ali nas ne zanima le to, kako se tepo na bojiščih; radi bi vedeli še nekatere druge reči, ki nas zanimajo pred vsem kot socialiste. Po dolgem času smo naposled vendar tudi v tem oziru izvedeli nekaj važnega. Dobili smo poroči 1o o nastopu socialističnih poslancev v ruski dumi, ko je izbruhnila vojna. Nastop naših ruskih sodru-gov je bil tak, da mora v srce razveseliti vsakega socialista, in vsa internacionala je lahko pd-nosna na svoje ruske člane. Da se more prav oceniti njih nastop, se je treba spomniti, kakšne razmere vladajo v Rusiji celo v normalnih časih. Po vseh civiliziranih in ustavnih deželah velja pravilo, da so zastopniki ljudstva v parlamentih nedotakljivi. Na Ruskem se jo že dostikrat zgodilo, da so zaprli socialistične poslance, in če se jim to ni zdelo dosti, so'razpustili dumo, posadili poslance na zatožno klop in jih dali obsoditi na pre gnanstvo in prisilno delo v Sibiriji. Zakaj vlada se na Ruskem nikdar ni zmenila za to, kaj je pravica in kako sodijo o njenih dejanjih pošteni ljudje. Dokler čutijo, da je njih pest močnejša, jim je sila edina zakon. V takih okolščinah je prišla vojna in socialisti ao morali zavzeti stališče. Razume se, da niso mogli po slanci v dumi preprečiti vojne. Vladi ni prišlo na misel, da bi bila vprašala parlament, če hoče voj no. Kazuntega pa je bila vojna Rusiji napovedana in vlada je i-mela izgovor, da ne more storiti nič družeča kakor sprejeti napoved. Do besede so prišli socialistični poslanci še le tedaj, ko je vlada od dume zahtevala vojni kredit. Meščanske stranke so presojale vso reč s šovinističnega stališča in so z vsem primernim "patriotizmom" dovolite sredstva za klanje. V imenu socialistične frakcije je govoril p osi. sodr. Valentin Vlaatov in je dejal: "Strašno zlo, kateremu ni primere, se je zneslo nad narodi vsega sveta. Na milionc delavcev je odtrganih od njigovega dela. uničenih, odnesenih od krvave bojne vihre. Na miljone družin je spravljenih na rob propada in obupa. Vojna je v teku. Medtem ko so se pripravljale vlade, so poizku šali delavci vsega sveta, da bi bili preprečili to vojno. Vsi, Nemci v prvi vrsti so soglasno protestirali. Srca ruskih delavcev so pri evropskem proletariatu. To vojno je izzvala politika ekspan- zije | razširjenja), za katero so odgovorne vlsde vsega sveta. Pro letariat mora braniti civilizacijo sveta proti temu napadu in jo bo branil. Razredno zavedni proletariat dežel, ki so zapletene v to vojno, ni bil dovolj močan, da bi bil pre-prečil to klanje, to vojno in z njo združeni propad v barbarstvo. Tod s prepričsni smo, da najde delavski rszred v mednarodni so lidsrnosti delsveev sredstva in pots, da dovede v krstkem čssu sklep miru. Prepričani smo, ds odpre ta velika vojna msssm v Evropi napo sled oči in da se jim zjasni, kje da tiče stvsrni vzroki potlačevanja in sile. Zato upamo, da bo ta voj na, ta eksplozija barbarstva zad nja." Ko je sodru g Vlastov podal t tem se ne sme pozabiti, da npffiajajo vesti o vstaji iz Cari gifada in z Dunaja. O Turčiji so zaanji mesec neprenehoma priha jala poročila, da hoče tudi ona poseči v vojno, zato je prav lahko mogoče, da so jo klicala kavkaš ka plemena le v turški fantaziji na pomoč. Stvar je še zaradi tega sumljiva, ker med Kavkazi, dasi so uiohamedauci, nikdar ni bilo simpatij za Turčijo, in če vstajajo zoper Rusijo, gotovo ne hrepene po turškem jarmu. Vesti z Dunaja je treba še bolj oprezno sprejemati. Tam bi bili gotovo radi zapletli Turčijo v vojno, ker bi se položaj avstrijske vojske na vsak način olajšal, ako bi se morala Rusija obrniti tudi proti Turčiji. Zdi se pa, da so se v Carigradu res premislili. In to je naposled razumljivo.Dokler je Nemčija le zmagovala in dokler je tudi Avstrija govorila o samem napredo vanju, je bilo za ljudi Enver pa šove bojevitosti mikavno, da bi ua kakšen način poravnali turške iz gube v zadnji balkanski vojni. Po vrh tega so hujskali še nemški generali in oficirji, ki so v Turčiji za inštruktorje. Položaj se je pa precej izpreme-nil.-Četudi vojna še nikakor ni od ločena in se vse še lahko obrne, so vendar v Carigradu spoznali, da se ni zanašati na absolutno zmago Nemčije in Avstrije. Ce bi bili ti dve državi poraženi, ne bi imela Turčija ne le ničesar priča kovati, ampak nastala bi ¿.arijo celo nevarnost, da se razpade s< to, kar ji je gstalo. Četudi je kavkaškim plemenom kakor vsakemu narodu privoščiti svobodo in j«' vsaka revolucija na Ruskem dobro znamenje, vendar kavkaško vprašanje ni tako v a/ no, da bi mogel človek pozdravljati zaradi njega novo, oziroma razširjeno vojno, zlasti ker bi kavkaš ki rodovi pod svojimi domačimi despoti ne bili rtič na boljšem ka kor pod rusko vlado. Rusko revolucijo, ki je potreb na, ne le za osvoboditev ruskega naroda, temveč za demokracijo vse Evrope, pričakujemo od dru ge strane. In ta revolucija pride gotovo, ne v znamenju malih de spotienih knezov, temveč v zna menju socialne demokracije. REVOLUCIJA V ODESI? Ce se sme verjeti poročilom z Dunaja, je izbruhnila revolucija tudi v Odesi, velikem trgovskem mestu ob Črnem Morju. Poročilo, datirano z Dunaja. 16 sept., so glasi: "Rusko poslaništvo v Bukare-1 štu je dobilo brzojavko, da je iz bruhnila v Odesi revolucija. Po večdnevnih cestnih bojih so revo lucijonarci premagali vojaško po sadko in se polastili nadvlade] Slednjič se je tudi vojaštvo pri družilo revolucijonarcem. Skoraj vsi častniki so umorjeni. Vstaši so navalili na jetnišnico in urno rili policijskega mojstra, šefa žandarmerije ter vse policijsk« komisarje. Mesto obstreljuje kri žarka "Pantcljman". Mesto na več krajih gori." To bi bilo na vsak način zelo pomembno in važno, če ne hi pri ha jala vest z Dunaja, vsled česar jo jo treba sprejeti z veliko previdnostjo. Avstrija razširja zdaj z velikim zadovoljstvom vesti o revolucijah ua Ruskem, kakor so nasprotniki trobili, ds so se v Avstriji češki polki uprli, da je bila Praga v rokah vstašev i. t. d. Sploh je to zanimivo: Ruski car je navdušen zs revolucijo v Avstriji; oficielna Avstrija vsa planiti za revolucijo na Ruskem. Zakaj pa ne car za rusko, Franc Jožef pa za avstrijsko revolucijo? Navdušenje bi imelo v obeh slučajih veliko bližjo pot. vojne okrutnosti Iz Belgije se je pripeljala depu-eija v NVashingtonu, da se pritoži pri predsedniku Wilsonu zarodi kršenja nevtralnosti od strani Nemčije in zaradi okrutnosti, ki jih je nemška vojska počenjala v njihovi deželi. Skoraj ob istem času pa prihaja iz Nemčije dolga brzojavna spomenica, ki jo pošilja pet čikaških vojnih poročevalcev svojim listom z odločno trditvijo, da se ni nemška vojska v ničemer pregrešila. Ce čita človek njihovo poročilo, bi skoraj mislil, da je vojna v celoti lepa idila, le tupatam prekinjena z nekaterimi neizogibnimi sitnostmi. Kdo vraga ima torei prav in kdo ne t Kdo govori resnico iu kdo si' laže? Kdor bi mislil, da je odgovor na tako vprašanje zelo enostaven, bi se temeljito motil. Tako to m,j4jestialnosti. Vsak bi rad bil čist kakor v navadnih prepirih, da ima k^kor angel, nasprotnika pa slika eden prav, drugi pa ne. V takih ^ hudiča. slučajih se sodba ne sme prenagliti, če noče postati krivična. Kar se tiče belgijske nevtralnosti, je stvar popolnoma jasna. Belgija je nevtralna dežela in njeno neodvisnost so garantirale velesile. Belgija ni dala za vojno nobenega povoda. Da je odrekla Nemčiji prehod njenih čet proti Franciji, je bila dolžnost Belgije. Nemčija pa je poteptala mednarodni zakon, pogodbo in pravo, ter udr-la v Belgijo, zato ker je imela za napad na Francijo od te strani ugodnejše pogoje kakor čez Vo-geze. O teni zločinu torej ni nobenega dvoma, in če bi v mednarodnem življenju veljala kakšna druga pravica kakor pest, bi morala biti blazno domišljavi Viljem in njegova hudodelska vlada za to tako občutno kaznovana, da bi kronani zločin« e in njegovi tolovajski ministri pomnili do konca dni. Le da niso mednarodne pogodile nič druzega kakor popisan papir in da ua svetu lii sodišča, ki bi kaznovalo take grehe. Drugo je vprašanje, kaj je z vojnimi okrutnostmi. Belgija ofi-ciclno trdi, da je nemška vojska ravnala v njeni deželi kakor nekdaj Vandali v Rimu. Casniški poročevalci pripovedujejo, da so se nemški vojaki obnašali uljudno, prijazno, in da so sami videli naravnost prisrčne prizore. Mi verjamemo peterim čikaškim dopisnikom, ki pravijo sami o sebi, da so izurjeni žurnalisti in vajeni opazovati, iz svojega opazovanja izvajati logične posledice, in napisati te posledice v kolikot toliko gladkem jeziku. Verjamemo jim. da so pravični in da imajo pošten namen. Kljub temu verjamemo tudi belgijski deputaciji, da je bila vojna v Belgiji grozna in da so se tam vršile strašne reči. Sovražniki nemškega naroda nismo, kakor ne sovražimo nobenega naroda. Med značaji narodov sploh ni tiste velikanske razlike, o kateri govore nacionalni šovinist i. Vsi ljudje so se razvili iz živalstva in v vseh je še nekaj o-atankov bestialnosti. Vsi pa streme po nečem boljšem in višjem : narodi vsega sveta so oddalujejo od zverstvs in približujejo človeštvu. Vemo, da je nemški pnrod na tej razvojni poti že zelo napredoval in da se to lahko pravi o vseh kulturnih narodih; pa celo ona plemena, ki so navadno imenujejo divja, kor ne uživajo toga, kar je dala mogočno razvita tehnika in znanost civiliziranim deželam in ker no žive po naših šegah, kažejo onemu, ki jih pozna, toliko dobrega, da jo izraz 'divji' tudi zanje neopravičen. Kljub temu ima Belgija nedvomno prav, če se pritožuje zaradi okrutnosti vojske, pa če so petim ameriškim žurnalistom, ki zagovarjajo Nemce, pridruži še sto drugih. Nemcev sploh ne bi b;lo treba zagovarjati vpričo onega, ki zna logično in pravično misliti. Nentei niso barbari, in nobeden izmed narodov, ki se sedaj vojsku- jejo, streljajo, bodejo, koljejo, ni barbaričen. Vsi so dAbri, med vsakim je več poštenih fn blagih ljudi kakor luiupov in okrutnežev. Kljub temu se streljajo, bodejo in koljejo, ker so prisiljeni. Ali vojna je sama na sebi okrut-1 ua. . . Seveda, ameriški dopisniki vedo to, in hočejo le reči, da ni izvršila nemška vojska nobenih "nepotrebnih" okrutnosti, ki jih prepoveduje mednarodno pravo. Pravijo, da so s*' zgrsžali, ko so čitali londonske čssopisc in v njih strašne opise nemške krvoločnosti. (lotovo — londonski čaaopisi so lažejo, da se vse kadi. Menda ne samo londonski. Iz ('ikaga nam ne bi bilo treba hoditi nikamor, če bi hoteli videti, kakšni so lažnivi časopisi. Tudi v Berlinu se lažejo in v Pctrogradu, na Dunaju in v Nilu. In še marsikje drugod. Poročanje o vojni je bilo vedno prepleteno z bajkami in pravljicami. Z bujno fantazijo se v takih časih najbolj vzbuja iu napenja želja po senzaciji, ki je za kramar-sko časopisje vir najbogatejših dohodkov. Tudi Ut je človeško razumljivo, da se ya svoji in pijfatcljevi strani v s/ olepšava, TOD nasprotnikovi pa \jnc blati. Ce ^pretiravajo londonski časopisi nemška grozodejstva, so pa avstrijski iz uradnih virov napajani listi polni srbskih Toda brez okrutnosti ni vojno; zverinski je njen značaj in brez zverinskih dejanj se ne zavrli nobena. Zato imajo tudi Belgijci gotovo dovolj vzroka, da se pritožujejo, in oni imajo že zato največ pravice do pritožb, ker Belgija ni hotela vojne iu jo bila vanjo zapletena povsem proti svoji volji. Čikaškim vojnim koresponden-tom, ki perejo Nemčijo, verjamemo vse. Ali oni tudi niso vsega-vedni in ob najboljši volji niso mogli imeti povsod svojih oči. Naposled pa nam zadostuje, da čita-nio njih lastno poročilo. Za onega, ki misli malo dalje od nosu, je zelo poučno. Dopisniki pravijo: "Nobenih okrutnosti nismo videli. Nobenih ne moremo dokazati. Nasprotno lahko pričamo, da so nemški častniki kolegialno občevali z angleškimi, ki so bili v jot i." Dobro. Okrutnosti niso videli in jih no morejo dokazati. To še no potrjuje, da jih niso videli drugi in da jih drugi lahko dokažejo. Toda éitajmo, kaj pripovedujejo dopisniki na drugem mestu: "Nihče pa naj ne misli, da ni bilo krvavih dogodkov. To so dokazovale goreče kmečke koče. Ali kadarkoli smo vprašali za vzroke tega uničevanja, smo izvedeli, da so vžgale to kočo eksplodirajoče granate, ki so jih izstrelili nemški vojaki, da so si napravili pot in pregnali belgijske vojake iz njih, ali pa so bile hiše obstreljane od zaveznikov, ki so hoteli pregnati \omco. Lorodkokdaj, da, zelo pomikoma smo slišali, da je iz okenj onih v razvaline izpremonjenih hiš pogumna ali zapeljana družba civilistov streljala na nemški pred-voj. V takih slučajih so je vršilo povračilo, in sicer strogo povračilo. Nismo pa mogli izvedeti, če ko bile ob taki izravnajoči pravioi kaznovane tudi ženske in otroci." Kar nam dopisniki tukaj pripovedujejo, jo pravzaprav dovolj. Res je, da so na vojni take šege, ali zato niso to šego nič manj o-krutne in barbarske. Pravijo: Vojskovati se sme samo vojak. Civilist, ki strelja, zapade smrtni kazni. To jo pravilo, ki so ga iztuhtali za zeleno mizo. Zgodovina vseh vojn dokazuje, da so to pravilo slabo vjoma s pravnim čuvstvom ljudstva. Tudi civilist smatra so-\ ražnika za sovražnika; in če sina t ra za svojo pravico,* da strelja nanj kakor vojak, izpostavlja s tem itak že.svojo življenje sovražnikovim kroglam kakor vojak. Toda vjetega vojaka sme sovražnik držati V jotništvu ; civilista postavi ob zid, iu ga ustreli. Zakaj? Ker je branil svojo hišo. medtem ko vojak neniara nima ničesar, kar bi branil? Zato kor se bojuje iz notranjega nagona, medtem ko se vojak morda bojuje le na ukaz? Izdali so zakou, a ljudje ga ne razumejo in no gre jim v glavo, no glede na to, da ga pogostoma niti ne poznajo. Ce vojaki potem póstrele ncuniformiranc kmete in jiiu požgo hišo, se to imenuje "iz-ravnajoča pravica". Ni li okrutnost več okutnost, če se ji da drugo ime ? Na drugem mostu pripovedujejo dopisniki o zabavnih prizorih z vojne, potem pa nadaljujejo: "Nekoliko dni pozneje so v* Louvainu izgubili glavo. Ljudje so zblazneli. Civilisti so iz zasede streljali na nemške vojake. To je bil kardinalen zločin proti zakonom civiliziranega vojskovanja. Kazen je bila strašna. Z železnim svinčnikom je zapisala vsem Belgijcem strah pred pruskim bogom v srce, od Antverp do Beaumonta, od Ostenda do Liega. Danes leži eno najstarejših vseučiliščnih mest severne Evrope v prahu in pepelu. Tudi domovi, v katerih je marsikateri ameriški duhovnik ri-mokatoliško cerkve sprejel svoje študije, so baje zravnani z zemljo. Bilo je grozno — ali bila je vojna." Gospodje dopisniki menda niso čutili, da so s temi stavki slovesno potrdili okrutnosti^ katere so hoteli zanikati. Ce je bilo belgijsko prebivalstvo včeraj prijazno z nemškimi vojaki, danes pa so ga jo — kakor pravijo — polotila blaznost, da je izgubilo glavo, je moral biti za to blaznost kakšen razlog. In zblaznele ljudi streljati je čudna pravica. Ali iz navedenih stavkov slišimo še nadalje, da zaradi blaznosti posameznikov niso bili kaznovani le posamezniki, ampak da so s svinčenkami zapisali strah in trepet pred pruskim bogom Belgijcem v srce. Ni I i to okrutnost? In slišimo, da je Louvain v razvalinah, da je vseučilišče uničeno. Ni li to okrutnost? Nekaj časa so datuiadan dohajala jMiroeila — tudi iz Berlina — da so iz Zcppelinovih zrakoplovov in iz samoletov metali bombe v mosta, v Antwerpe, v Pariz i. t. d., ki so zadele neoborožone ljudi, u-hijalc žene in otroke. Ni I i to okrutnost? Ne dolžimo nemškega naroda, da bi bil bolj barbariean od drugih. Dolžimo pa vojno, ki je nujno bestialna; dolžimo vlade, ki so zakrivile vojno in z njo vsa barbarstva. Proti tem zločincem bomo klicali narode v boj, tlcfc.Wv ne bo naš glas dovolj močan, da jih združi za obrambo mirti in kulture. BESEDA 0 MEDNARODNOSTI Navidezno gredo nekaterim ljudem pojmi strašno težko v glavo. Navidezno pač, zakaj verjetno ni, da bi bili ros tako slabe pameti kakor se delajo. Po desetletjih prakse n. pr. še vedno nočejo razumeti, kaj jo mednarodnost. Ce bi jim Človek verjel, da res ne razumejo toga, bi bili lahko užaljeni čel, da jih ima za slaboumne. Pa vendar postopajo tako. kakor da so res slaboumni, ter mečejo mednarodnost, breznarod nost, protinarodnost vse v on koš. Ni treba misliti, da je tako le pri Slovencih. Naši narodnjaki niso mojstri, temveč učenci. Vse njih delo — če ni beseda zloraba — je posnemanje. Kakor slišijo druge žgoloti, tako Čivkajo za njimi. Tudi fraza o broznarodnosti socialne demokracije jo pri višala iz nemških gozdov v našo slovenske logove. Tudi velika ideja narodnih delavskih organizacij je presajena iz tujih vrtov na naše gredice. Tako torej ni v tej ideji prav nič slovensko narodnega: kajti narodno je to, kar jo samoniklo zraslo na narodnih tleli, ne pa klavrni plagiat, ki je komaj za silo škropljen z narodnimi bar vami. Ce bi bila narodnjakom narodnost res ona svetinja, kakor trdijo, da jo, tedaj bi se morali sami braniti "narodnih delavskih or gsnizacij" z vsemi štirimi. Ker tedaj ne bi smeli dopustiti, da so zlorablja njih sveta ideja kot pretveza za hinavske dobičkarske namene. Ali narodnjaštvo so jo prav tako izpremenilo kakor krščanstvo. Na svetu je pač še peščica verskih idealistov, ki zaupajo v silo Kristusovega nauka; toda osamljeni so in zasmehovani od tistih, ki imajo ofieiolno krščanstvo v zakupu, in če se upajo s svojim prepričanjem iz tiho izbice na dan, tedaj jih cerkev izobči in prekolne kakor Leva Tolstega. Tupatam je idealen nacionalist, ki loči v svojih mislih narodnost od sejma in kuponov; I'll O L E T A It K C ali kompaktna veČina ga poinilu je ali pa ne mu roga, ker iti na «vetu proatora za« utopije. 'V splošni kapitalistični poplavi sta tudi vera in narodnost predmeta kupče-vanja. In zato je narodnjakom vleč, da se z geslom narodnosti zaslepljavajo delavci in sveta narodnost degradira za kapitalistično priganjalko. Mednarodnost ni za delavstvo kakšna trma in muhavost, ampak neizgobna, živa potreba. Brez mednarodnosti je. boj delavskega razreda nemogoč. Zato, ne pa iz skrbi za narodnost, odvračajo nasprotniki delavce od mednarodnosti. Kajti narodnost se nima od mednarodnosti ničesar bati. Mednarodnost ne zanikuje narodnosti, temveč je na njej zgrajena. Od nacionalizma pa ae bistveno raz-liku je v tem, da se ozira na vse narode enako; internacionalizem je mogoč le na podlagi enako-i p ravnost i vseh narodov, ki je po goj mirnemu skupnemu življenju. Mednarodnost je skupnost, solidarnost narodov, izključuje torej hegemonijo, šovinizem in privilegije posameznih narodov. Če bi narodnjaštvo resnično hrepenelo po enakopravnosti, bi našlo v mednarodnosti svoj ideal. Kajti v vzajemnosti vseh narodov so najbolj dovršeno izpolnjene vse o-pravičene zahteve vsakega posa mezuega naroda. Očitek, da de lavstvo izdaja narodne interese, če se mednarodno organizira, je torej neumeteljen in hudoben. Ta očitek je pa tudi hinavski; zakaj to, kar prepovedujejo de lavcem, izvršujejo kapitalistični narodnjaki sami. Tudi oni so med narodni in ne morejo biti drugačni. Človek ni vsegarnogočen bog, da bi si mogel preustvariti svet po svoji volji. Dokler je svet kapitalističen, je treba živeti po kapitalističnih zakonih, tudi če so človeku zoprni iu če se jim upi ra. Brez prodajanja in kupovanja je ta svet nemogoč; in če nima uboga ]>ara kaj druzega odnesti na trg, mora kupčevati s svojo delovno močjo. Trgovina je pa mednarodna. Industrija mora na havljati surovine tam, kjer jih je dobiti, ne tam, kjer bi ji veleva lo nacionalno srce. Prodajati mo ra sVoje izdelke, kjer jih kupuje jo, ne. glede na jezik, ki ga govore kupovalci. Kttako se posredovalna trgovina ne more nacionalno vezati; vprašala bo pač, kje je več profita, ne pa kje je vir bolj naroden. *Kaj ve moderni človek, kakšno suknjo in kakšno srajco ima na sebi? Krojač, ki mu je napravil obleko, je nemara Slovenec, tudi prodajalna, v kateri je bilo blago kupljeno, je lahko slovenska. Toda, kdo ve v kompliciranem mehanizmu kapitalistične produkcije, kje so bili prvi začetki sukna ki zdaj odeva njegovo telo in skozi kakšne roke je šlo, preden se je izpremenilo v hlače in frak? Mehanizem moderne produkcije je mednaroden in ne more biti drugačen. Lahko si naroden v dno duše, pa si vendar mednarodno oblečen, stanuješ v mednarodni, iz nenarodnega materijala z mednarodnim delom zgrajeni hiši, ješ mednarodno, od vseh vetrov znešeno hrano, se voziš p«) mednarodnih železnicah in živiš materielno vseskozi mednarodno življenje. Mednarodnosti se ni mogoče izogniti; in to čuti najbolj delavstvo, ki je odvisno od mednarodnega kapitalizma. To je sila, ki drži ves moderni svet v svojih krempljih. Tn nihče se ji ne more oteti. Delavci pa naj bi se raz druževali, medtem ko se njih sovražnik vse tesneje združuje! Kapitalizem se organizira kot svetovna sila, delavci pa naj bi se drobili po verah in narodnostih, da bi tem zanesljive opešali in da bi združeni kapitalizem tem lože ugonobil posamezne kosce! Ideja ni zrasla na polju narod nosti, ampak na zelniku kapitali stičnega izkoriščanja. Njen namen ni varovati narodnost, ampak vzeti delavstvu potrebno »noč. Sami trobijo neprenehoma, da je v slogi moč. Delavstvu pa pridigajo neslogo in ga hočejo za vajati v šovinistične prepire, da ne bi moglo izpolnjevati svojih delavskih nalog. Sami se ne ravnajo po teh na ukih. Iz narodne solidarnosti ne bo noben podjetnik avojim delavcem rojakom zboljšal plače, skraj M delavnega Časa, dajal* plača nih počitnic, da bi se ohranila na rodna moč. Ampak če zahtevajo kaj podobnega, pa se mu ponudijo tuji delavci za slabše pogo je, bo svoje brez pomisleka nadomestil z njimi, lu to ni niti očitek, ampak enostavno konatatiranje; kajti predobro vemo, kakšna je moč gospodarskih razmer. Prav zato pa je potrebna mednarodna organizacija proletaria-ta. Samo od onih podjetnikov, pri katerih so vposleni slovenski delavci, ni mogoče uspešno zahteva ti boljših delovnih pogojev, ker morajo ti podjetniki skrbeti, da se njih položaj ne poslabša v primeri z drugimi kapitalisti. Najuspeš nejše bodo zahteve tedaj, če se imajo izvršiti v celi industriji iu zadeti vae podjetnike enako. Za kaj tedaj odpade izgovor tia konkurenco. Seveda se bo takim zahtevam vse podjetništvo solidarno postavilo v bran in ae upiralo, dokler se bo moglo. Ves šovinizem bo tisti hip obmolknil in vsi izkoriščevalci bodo mednarodno združeni. Ali zato je treba, da jim stopi nasproti mednarodno združeno delavstvo. To so odločilni boji, v katerih gre za velike interese delavstva, za načelne in trajne uspehe. Kajti stavka za par vinarjev mezdnega priboljška je le orožna vaja, ker bo prvo podraženje že v kratkem času uničilo tak uspeh. Delavstvo potrebuje veliko več kakor take malenkostne pridobitve. Ne glede na zadnji cilj mora že v sedanji družbi dobiti pravico soodločevanja v pod jet ih, ki ne obstojajo le od podjetniškega kapitala, ampak še veliko bolj od delavskega dela. Doseči mora pogodbe, ki veljajo za vso industri jo in zagotovljajo delavcem vsaj za primerno dobo gotovo višino življenja, ki mu omogoča mirnejši razvoj. Doseči mora tudi zakonito varstvo svojih gospodarskih pridobitev. Za take reči pa niso dovolj močni ne angleški ne slovenski, ne nemški, ne italijanski delavci. L« vsi skupaj v tesni združitvi, v e notni armadi lehko izvojujejo ta ke boje. In zato je mednarodnost za delavce neizogibna. Razbijanj» te mednarodnosti je zločn. MEŠA SE JIM! Mi smo strašni ničvredneži, ker nismo patriot je. Ali bolje je, da nismo, zakaj patriotizem je ne varna bolezen. Za slepca jasno ka že to službeni ukaz, ki ga je izdal v Stutgartu na Nemškem onriot-ni policijski ravnatelj svojim policistom, a pravzaprav namenil vsemu prebivalstvu. Razglas ima dobesedno sledečo vsebino: Stražniki! , Prebivalstvu se začenja mešati. Ulice- napolnjujejo stare babe obojega spola, ki se obnašajo skratka nedostojno. Vsakdo vidi v svojem bližnjem iaskega ali francoskega špiona, pa smatra za svojo dolžnost, da pretepe do krvi njega in stražnika, ki ga hoče braniti, najmaujc pa, da ga izroči policiji in da povzroči velik stek in rabu-ko. Oblake smatrajo za letalce, zvezde za zrakoplove, guvernale na biciklih za bombe. Govore, da so bile brzojavne in telefonske žice sredi Stuttgarta norezane, mostovi razstreljeni, špioni po nagli sodbi ustreljeni in vodovodi zastrupljeni. Ni mogoče uganiti, kako bo to Se le tedaj, če postane čas res težavnejši. Dognano je, da se ni doslej še nič količkaj sumljivega zgodilo. Vendar se zdi človeku, kakor da je v norišnici, medtem ko naj bi vendar vsakdo, če ni strahopetec ali pa lenuh, izpolnjeval svojo dolžnost. Saj je čas dovolj resen za to. Stražniki! Ohranite si tudi nadalje hladiio kri. Bodite kakor do slej možje, pa ne babe; ne dajte se ugnati v kozji rog, in imejte odprte oči, kakor je vaša dolžnost." Če mora že policijski ravnatelj taki pisati, tedaj so njegove bme-de gotovo zelo utemeljene. In zdaj imamo črno na belem, da vodi patriotizem v norišnico. Mi pa še ne maramo tja. ODKOD PRIHAJA BLAZNOST? Nemška vlada je sama izdala uraden razglas, v katerem pravi: "Tuje dežele so nas naravnost preplavile s špioni in z osebami, ki so določene za izvrševanje zločinskih načrtov. Storjeni so bili že različni poizkusi, da bi se razdejale važne umetne zgradbe, železniški mostovi, tuneli i. t. d., in da bi se tako motil razvoj naši» armade. \ sak poizkus se v sedanjem položaju brez prizanašanja kaznuje s smrtjo. Vsi dosedanji poizkusi francoskih iu ruskih agentov ao na srečo ostali brez uspeha; storilci so • t * ki, j tistielien'.. S delovanje .«kegi: * *'iczi.iS\M izmed prebivalstva za blagor domovine se mora še povečati. Okrog in okrog smo obdani oil špionov." Če vlada tako govori, se mora ljudjem zmešati. Nemara šteje štutgarski policijski ravnatelj tudi Viljema, Bcthmaua in to gospodo med "stare babe obojega apo-la"? IZ STAREGA KRAJA. Policijski ravnatelj v Stutgartu pravi, da se starim babam obojega spola meša, ker vidijo povsod same špionc. Kdo pn je povzročil, da so ljudje tak« zblazneli * Pismo iz Trsta. Cenjeni sodrug! Vojno stanje se je pričelo. Dne 28. (julija) je Avstrija Srbiji formalno napovedala vojno, in če Vam pride to pismo v roke, bo do tistega časa gotovo Že najmanj pol Evrope v ognji. Saj ne more nihče verjeti, da bo ta vojna lokalizirana; tisti, ki so jo hoteli imeti, imajo veliko večje muhe v glavi. Takozvani merodajni ljudje na Dunaju, katere zadefte odgovornost za grozo, ki mora nastati iz tega podžiganja, smatrajo avstrijske narode pač za tako neumne, da bodo verjeli v nedolžnost brezvestnih vojnih hujskačev. Se bolj kakor na ljudsko kratkovidnost se pa zanašajo na silo, ki stopa v Avstriji povsod na mesto zakona Vsak človek v tej državi je da nes podvržen vojaškemu sodišču, iu sliši se, da bo kmalu razglašena tudi nagla sodba. Dne 20. julija so povsod, nabili lepake z oklicom, ki ga je izdal cesar Franc Jožef "svojim" na rodom. Tudi časopisi so objavili ta oklic. V njem se najprej solzavo pripoveduje, da je hotel cesar v letih, ki mu jih še prisodi "božja pravidnost," delovati v namene miru in obvarovati ljudstvo žrtev in bremen vojne. Ali — kajpada — prisiljen je bil, da je Is? Zakaj je bila Boana tako natlačena z vojaki, da skoraj ni bilo prostora zanje? Saj je bilo v Sarajevu več vojakov kakor civilnega prebivalstva! Zakaj so bili mornariški rezervisti do zadnjega moža poklicani pod orožje? V dobi aneksije se je mir o-hranil kljub Avstriji, ne pa s pomočjo Avstrije. Pa nadalje: Avstrijska ne vstrslnost ob času balkanske vojne! Ali je bila to nevtralnost, da so lumpi v "literarnem biroju" zunanjega ministrstva izmislili Prochazkovo afero z očitnim namenom, da izzovejo vojno? Ali je bila to nevtralnost, da je Avstrija gonila Srbe iz Drača, ter žugala, da na(»ade Srbijo, če se ne umakne? Ali je bila to nevtralnost, da je Avstrija zopet mobili zirala in da so morali naši rezer visti skoraj leto dni zapravljati svoj dragoceni čas v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji brez pošte-, nega pristrešja, brez zadostne hrane in z morečo skrbjo za svoje družine? Ali je bila to nevtralnost, da jo hotela Avstrija izzvati evropsko vojno zaradi Skadra iu potem zo pet zaradi Albanije? Da je morala zaradi avatrijskih muh plavati medna rodna eskadra po janlran-skem morju in da so se morale velesile izpostaviti hlamaži vpričo male Urne (»ore, ki se je smejala barkam velikih držav? Ali je bila to nevtralnost, da je oficielna Avstrija naščuvala Ferdinanda Kohuržana v vojno s Srbijo? Ali je bila to nevtralnost, da je Avstrija hotela porušiti bukare-ški mir? 1, ljudje niso tako kratkega spomina, kakor mislijo faloti na Ballplatzu in po raznih graščinah!' Četudi se ne sme v Avstriji zdaj zapisati nobena resnična beseda in četudi mrgoli vse policijskih špionov, je vendar popolnoma ja sno. da je to vojno hotela avstrij ska vojna klika, in če je cesar bil miroljuben, se je dal premagati od te klike. Ker pa pravijo, da se nobeni vladni posli ne izvrže brez njega, je moral vedeti, da podpisuje lopovščino. In potem *c prom Boga, naj mu jo blagoslovi! Pod pritiskom absolutizma se je pa zdaj hinavščina razširila po vsej državi. Slišimo, da so se po rajo proti vojni. Pri nas je strankarsko življenje skoraj zadušeno. Pobrali ao naui tri Četrtine sodrugov, skoraj vse na vodilnih mestih. Shoda ni mo goče sklicati. Povsod so špioni. V Delavskorn Domu je mrtvo. Kaj bo še le, kadar se vojna razvije? Če mi bo mogoče, Vam o priliki še kaj sporočim. S socialističnim |>ozdiavom Vaš J. L». 10 p .........................h.....iiiiiiiiiiininiiiminiiiiiimwrirnimiiiiil1 111j j ■ ^ < 11 n 11 j 1111 ti 11 u t' i Bolečine in okorelosti katere povzroča revmatizem, obistne ne prilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost Cena 28 in BO etntov V vaah Ukarnah. izbarno za Severa's Medicated toaleto Skin Soap in kopelj. 01UI1 k7VUp Zd'rlv.h^Milo) Dobro milo za britje in izmivanja < '«a» K*'. SEVERA'S TAB-LAX. Im ."SMI: C— 10 M N»prodaj v TMh Wkarnah. Vpntfctjte trn Sevemve Pripravit« po lin<>tiii. Zavrnite \ nadomMOtv«. Ako va« lekarnar ne tnore zaloiitl, naruttte Jlh od ua«. Ii W. F. Severa Co.,Cedar r»^», Iowa ü 00 BB potegnil meč za varstvo monarhi je in njene časti ter državne po- Vseh velikih mestih priredile nasesti. vdušene demonstracijo za vojno Po teh hinavskih lažeh laže o« Verjamemo! klic nesramno dalje. Naglasa, "ne- Tudi pri nas je bila taka demon-hvaležnost" Srbije, katero je ba- stracija. Vemo pa dobro, kdo jo je Avstrija podpirala v vsakem o- je priredil. £e ko je bil Srbiji po žiru in do zadnjega trenoticw. j slan ultimatum, so preoblečeni po-I.lahkovernim otrokom pripove- lioi»ti demonstrirali pred srbskim duje, kako da je bila Avstrija mi- »» Pre(1 ruskim konzulatom. Am-roljubna v času, ko je anektirala P«k zmotili so se, če so mislili, da Bosno in Hercegovino in kako da j"» *>o ljudstvo pridružilo; na je bila nevtralna v dobi balkan 101)0 j(> ljudstvo jih je za- ske vojne. Potem tarna oklic, da podilo. je' na jugu zločinsko gibanje, ki z,,aj, ko je napovedana vojna, hoče "s celo vrsto atentatov" u-ničiti državni red pa pravi, da mora biti to zadušeno, če hoče država obraniti svojo čast in svoj ugled in pa notranji mir. Cesar zatrjuje, da zaupa "svoji" hrabri je pa policija aranžirala "veliko" demonstracijo. Vojaška banda je marširala ter igrala italijanske in slovanske pesmi, katerih ne bi bila v drugih časih igrala za najdražji denar. Zanjo so drli civilno in slavni armadi", in seveda poziva «M^eni policaji, tržaška mulari nazadnje Boga, naj mu pomaga .. Avstrija je izurjena v hinavsči ni; ali tako nesramno licemerskc-ga spUa, ki hoče imeti ves svet za norca, š«- ni kmalu sestavila, ('e jc bilo schoenbrunnskeniu ja, in pa rezervisti, katere so nagnali, naj se navdušujejo za klavnico, v katero jih bodo gnali! Bilo je tudi vse polno patrio-tičnih govoranc in vsega zlodja; ampak človeku se studi, da bi to starcu res kaj na tem, da bi bil opisoval. prihranil "svojim" narodom žr- Kaj pa pomagajo take komedi- tve vojne, ni bilo nič lažjega oo dolgi in mučni bolezni sodrug Izidor Strani», bivši član jugoslovanskega socialističnega kluba fttev. 1 in eden izmed ustanoviteljev " Proletarea", Bilo mu je 51 let. Sodrug Straub je bil M let v socialističnem gibanju. Kodom Nemec, je prišel v rani mladosti v Zagreb, kjer se je izučil urar stva in naučil gladko govoriti hrvaški jezik. V Zagrebu je bival petnajst let in z 21 letom je sto pil v delavsko gibanje. Vsled svo jega prepričanja je mnogo pretrpel in ko mu je bilo končno le preveč večnega preganjanja od strani policije in drugih, je odšel v Ameriko. Ko se je leta 1903 reorganiziral jugoslovanski so cialistični klub v Chicagi, je bil sodrug Straub eden prvih članov in ostal je zvest član do jeseni leta 1907, ko so hrvaški sodrugi ustanovili svojo organizacijo takrat je prestopil k Hrvatom, kjer je ostal dober član do smrti. Ko je začetkom leta 1906 peščica slovenskih in hrvaških sodrugov pri jugoslovanskem socialističnem klubu ustanovila mesečnik "Pro-letarec", je bil sodrug Straub zopet zraven kot soustanovitelj. Bil je miren in zelo tih človek; nikdar ni dosti govoril. Toliko bolj so pa govorila njegova dela Kadar je bil list v stiski ali če je bilo treba na drugi način kaj žrtvovati za socialistično propa gando, je bil Straub gotovo zra ven in brez vsake besede je posegel v žep ter žrtvoval, kar je mogel. Na IX. ulici blizu stare Centre ave. je imel svojo urarnico kjer je marljivo delal, dokler ga ni napadla bolezen na mehurju ga je spravila v bolnišnico in končno pobrala. Umrl je samec. Pogret) se je vršil v soboto 19. t m. iz dvorane nemškega telovadnega društva na Pauline St. in Belmont Ave., kjer je ležal na odru. Jugoslovanski socialistični klub št. 1, čigar soustavitelj je bil, j«» položil na krsto lep venec z rdečimi trakovi in poslal deputa-eijo, ki ga je s hrvaškimi in nem škimi sodrugi vred spremila na Graceland Cemetery, kjer je bil \ pepeljen, kakor si je sam želel Mir njegovemu pepelu in blag mu spomin! Waukegan, 111. Moj prijatelj L. Ub (on mene nazivlja sicer napadalca, a kljub temu ga ne smatram za pravega sovražnika, ker sem uverjen, da vse to počenja iz nevednosti), je pripravil — po njegovem mnenju smrtonosno zmes in jo poslal v G. S., da jo razlije po meni in u-pravnistvu Proletarea (i. S., jo storil svojo dolžnost, — a jaz in upiavni&tvo Proletarea sva še živa iu nepoškodovana, ker zadelo naju je zelo malo, in se to zelo od daleč. To je: dvakratni očitek businessa za $1.00. Ta pregrešek je tako majhen, da se nama ni treba zagovarjati. Vsakdo ve — posebno kdor ima opravit s tem — da lahko eno ali drugo uprav-ništvo naredi pomoto: to se lah varjal največja lopovstva in svojemu bližnjemu grob kopal " Kakšno stališče zastopa, ni omenil iiOtega tudi ni treba, ker se vidi že iz navedenega in to tudi vedno bolj tukašnji rojaki izpregleda • ajo. Ako bi G. S. pisal, da je Kaplan far, kakršni so drugi, ali. da bi ga vsaj ne zagovarjal, bi veliko tukajšnjih rojakov reklo, ko so izprevideli da so bili vara ni: Glas Svobode je bil na svojem stališču, za t o raj čast mu! Tako pa nekateri podpirajo zopet "svojo" cerkev, nekateri druge, ker so mnenja, ako je bil Kaplan do-ber, da mora že še kak drug biti dobri; nekateri so pa izprevideli, da je far eden kakor drugi, vsak hoče živeti od žuljev delavca za svoj hokuspokus, ki ne koristi ko pripeti tudi i G. S , aktuavm»j drugemu kakor njemu; zato pa L. Lah trdi, da ne. Neverjetno je m« verujejo ne farju, ne (J. S., torej, da bi tega tudi L. Lah ne ker vidijo* tla je vse skupaj busi-vedel; a kaj se hoče: "Kadar se ness. človek potaplja, se oprime tudi Za enkrat naj zadostuje. Dru-za slamnato bilko." Ali ni les, gjč navedem še en slučaj business, Louisf Težko je govoriti s člove ako ne bo L. Lah izprevidel, da kom, ki noče ali ne more razume je to veéji in nesrsmnejši busi-ti. Tak je tudi L. Lah V vsakem um, kakor pri Preletareu pomo dopisu ali pogovoru me napačno ta za njegovo naročnino, katere razume. V zadnjem dopisu sem o s« pa skrivaj veseli, drugače bi ne menil, da (j. S. ako vidi, da l»o mul kaj pihati o meni in uprav-kaj za žep, ne pozna razlike m**«i( ni&tvu Proletarea. Do takrat pa socialisti, republikanci ali farji.j pozdravljen! Kako si je pa on to tolmačil, m lahko vidi iz sledečih vrstic, katere je pisal v G. S.: " V zadnjih besedah se izrazuješ, kakor da bi ne smel tebi kot socialistu reči nobeden nobene besede, zlasti ne pisati o Tebi." I)a je malo razsoden in kratkega spomina, sem vedel, da pa toliko, si nisem mislil. Zatorej mu moram nekoliko obuditi spomin in razložiti nekoliko pomen omenjenih besed, da jih bo pravilno raz umel, tu da ne bo mene smatral za častilakomneža. Se prav dobro je v spominu — posebno i-itat**-Ijem (L S. — ko je prinesel omenjeni list ob času predsedniških volitev reklamni članek za repu-1 likanskega kandidata. Mnenje J. Zakovšek. ne poznajo) s tukajšnjim slovenskim "dušnim pastirjem," ki je rekel, da slovanski narodi v Ev ropi še niso zreli za ljudovlado, in da še v Zedinjenih državah nr znajo prav voliti. Ah, tukaj se jc mož u rezal. Da, da! Mi vemo, a-ko bi vsi delavci prav volili sami zase, bi padel kapitalizem, in leseni svetniki bi se več ne molili. Da delavci prav ne volijo i a veli ko jih že prav voli, to je; socializem) so krivi ravjio katoliški vo ditelji, ki v cerkvah uče delavce da naj bodo pasje ponižni pred postavljenim. Kdo je "više" po stavljen? Tisti, ki žive brez dela in ti so kapitalisti iu imperialisti. Tako je, ti "sveti" mož, ki živiš od delavskih žuljev. In ta mož se boji socializma. Boji se socializma bolj kot vseh peklenskih muk, s katerimi straši svoje "verne" dušice. Ta mož je tudi v "hramu božjem" v propovedi (ki pa je vsa ka podobna rohnenju, ali pa izzivanju v pretepu) pozival žene in dekleta, naj se čuvajo takih, ki uče socializem, ter da je "greh" izgovarjati že samo besedo socializem. Dekleta je rotil, naj se nikar ne omože s takimi fanti, ker jih čakajo grozne muke in bolečine tam nekje v peklu, kjer kraljuje v ognjenih plamenih krvavi Lueifer. lis v isti propovedi, \ isti sapi pa je pozival "farane" na crkveni piknik pod topole, kjer so gazili pot globoko v pesek; kjer je bila javna dražba za "ha skete," katere so morala prinesti dekleta. Tam je sam miril razburjeno — vsled preobilo zavžitega alkohola - kranjsko kri. Ali ni Pueblo, Colo. V Coloradi še vedno Iraja pre mogarska stavka. Federalni vojaki bodo ostavili štrajkovno po- [ tam greha 1 Ali ni tam morala po lje. Državna milica se že zhrira,| strsnska stvar za tiste, ki iščejo in preelo se bo zopet klanje štraj-1 koristi.' Pri tem se pa mladina karjev, žen in otrok, ako se ne K«ni v moralno propast, prepreči o pravem času. Kapitali- Slovenski delavci, možje, žene stični listi so pravkar prinesli haut je in dekleta, bodimo ponos-vest, da hoče predsednik Wilson '»i. da smo zavedni, in da bomo odpraviti štrajk. Imenoval da bo »'tali zavedni v razrednem boju. odbor treh mož, ki naj narede ko- t«'»' volili razredno — zavedni za nec štrajku, ako nečejo kompani socializem. e— je njega ibogsti. Ako predsednik lahko zahteva konec stavke, za- Pueblo, Colo., 16. sept. kaj ne zahteva pripoznanje unije Kakor j«- bilo napovedano v eni 1 statutu drŽave Colorado (prejšnjih številk "Proletarea" ADVERTISKMBN t Avstr. Slovensko UstaaovIjMo U. juurtrl« IS» t Bol, Pod, Društvi Inkorportrano M. f«brava • ISO! v dr t* »i *tt Sedež: Frontenac, Kan«. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minersl, Kana Podpreda.: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN GERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK 8TARČ'IČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar. LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kaaa NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac Kans ANTON KOTZMAN, Fronteasc, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK 8TUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA SETI NA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac. Kans JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. ¿prejunns pristojbins od 16. do 40. leta znaša $1.50. V« dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajnika. zato tudi nima nobenega razloga, da bi jo blatil in raznašal, da ni za nič in da ne zna nič.Rojaki na Fitz Henry Shiiiittown in na Midway so o tem drugačnega mnenja. — Kcržmoh pa naj si misli, kar hoče, toda pri miru naj nas pusti in naj ne praska, kar ga ne srbi. „_ ------------ ------„ Delavske razmer.' so pod psom. fon«la za slov. štrajkarj.- v vseh je bilo, da si* je (i. S izneve Živila so pa tako precenjena, 1014. Vsem tistim, ki so liili k.I»j dclsvni ¿lani slov. pev. kluba "Zvon" naznanjamo, (la bo klub "Zvon" mestna dre. t. I. priredil veliko slnvnost ob priliki desetletnice svojega obstanka. I>a bi bila ta prireditev kolikor niogofe ve-lepotnembna. mi člani kluba "Zvon" želimo, da bi se vsi nekdanji «Mani le enkrat združili pod okriljem kluba Zvon in ob tej priliki skupni» * eno pesmijo z nami nastopili. Ker smo trdno uverjenl, da bo vsak (»oedini rade volje ob tej priliki r nami sodeloval, si dovoljujemo prositi, da bi zaradi ureditve pevskih vaj vsak blagovolil po tom dopisnice naznaniti svoje ime, naslov in kateri glas poje, na sledeči naslov. Mr. Fr. Matie, 311 Madison 8t., Milwaukee, Wis. Hlov. pev. klub "Zvon". (4«) ril delavskemu .razredu, in upam da je bil L. I^ah tudi tega mnenja Ko so mu xač<'"li delavci očitati, da je a gj tira I za 'delavcem sovraž nega kandidata, se je zagovarjal: *'< »d kal so nam soei.t' »T <;a br eo, smo svobodomiselni. Kdor nam plača, /a tistega delamo. To Tiaj bo plačilo socialistični stian- ki." • -J Tako se je zagovarjal enkrat, enkrat pa: "Mi smo pisali zato za republikanskega kandidata, stoma slisi ker je demokratični sovraz-n slo- ker se vojujejo za "vero, dom. vanstvu. cesarja." Tako pravijo taki. ki se Pravijo, da kdor ne govori o ; • niso otresli in osvobodili onega eni reči dvakrat enako, da laže kar so nss učili ksteheti v ljud Tako je tudi s tem zagovorom. Prvič je povedal resnico, a drugič se je zlagal, ker je vedel, da mu lahko škoduje na busin« ako govori resnico. Ko so nastale farške homatije \ tukajšnji naselbini in ko se je zatekel župnik J. Kaplan k (i. S. da se tam zagovarja, je pisal G. S.: "J. Kaplan je možak! Kaplan je moral preklicati, ker mu je bil nastavljen nož na prsi — Kaplan, preklici ali pogini." Iz kakšnega vzroka je smatral Kaplana za "možaka*" G. S. je pisal in še piše članke o veri in je nemogoče eksistirati z golim |4'UI1 v »"Vnu Slov. Sinualističn« ga življenjem. Vzrok je povrfo'1 .kluba štev 132 J. S. Z., ki je imel tako plavijo — vojna. S.vda ¡»».log« razdeliti podpore med naj-kdor s hoče kje okoristiti, tudiI Potrebne jš«- družine slov.štrajkar-!a/ i « i a/sodnim ljudem. Kapi- j j, v.. kat pr-talisti tudi lažejo nezavedni.n de- \*kvM ftodr. Mike L.voda, or- l lavcein kakšni dobrotniki da so.|M ^ of A. v štrsjkovnem okrožju. Polovica čistega prebitka veselice, ki se je priredila v ta na- vklenjen je od kapitalizma duiev- ^«'»t potom soe kluba, je znašala no in fizično. V sedanjem evrop »1 o poslanega na skem splošnem klanju se pogo-]** so r J**?1" j/ . v. ~ i: : . i I ranklin, Kans. #100. Torej smo stoma slisi: Vojna mora biti.:. * . mJ .. i ime i skupni na r«»ki t 1 3S,.>.>. se vojujejo za vero. dom ' J r •> centov, za to. da zmagujejo imperialisti- čne armade, kmečkih in delav skih očetov sinovi. Drugi, liberalni patriot je za slovenstvo i ali staro Srbijo!), pa hočejo, «la bo imperializem premagan iu da se ustanovi slovanska republika, in slovenski narod naj se združi s Srbi v enoto, potem bi si pa posta vili še kakšnega kneza ali kralja Avstrijska vlada je gotovo do volj nazadnjaška in svobodi sovražna. Ali marsikdo, ki zna se daj kritizirati, je pozabil, «la je tega največ krivo ljudstvo samo farjih, da izprevidiki se je dalo vpogniti pod jarem kdor jih eita, da so vse vere le1 kapitalizma in naenati v nacions liiimhug. Kako more biti ( aplau izjema pri tem, ko se je trudil, «la bi opravljal delo, katero se Miia-tra za humbug? Kaplan, prekliei ali pogini! Ta ko se je menda glasilo povelje listične prepire, ob katerih se vladi «lobro godi. Vlada drži ljudstvo v suženstvu, ker se to ljud stvo ni znalo združiti, da bi se o-t resi o suženstva. In tudi sedanja vojna ga ne bo rešila, zakaj naro- slovenskega Kima. Ako bi Kaplan di se ne bojujejo zdaj za svoje in-ne preklical, bi bil brisan iz far-jterese, amyak za krone in rrone ške službe, in služiti bi si morali in za kapitalistične žepe. Svojo svoj kruh na kak bolj pošten na-1 svobodo pa bodo «losegli še le ta-čin. A Kaplan kot "možak," ni krat, ka«lar bodo spoznali, «la je maral storiti tega, kar se storili njih moč v slogi in se bodo zdru-Aškerc, McGrndv in drugi, ko so žili v taboru nicdnarodn«'ga soci odložili farško kuto in «lelali resnici za korist ljudstva. Ko j«> Kaplan dobil na tazpola-go list G. S., dn se v lijem prepira s svojimi bratci, so s«- rojaki trumoma naročcvali na ta list. To so bili seveda pristaši "Kaplano-ve stranke." kateri so vse svoje zaupanje stavili v Kaplana. In ti je dalo povod, da je G. S. žago-varjal, kar je in kar še pobija. Ko je G. S. napadel Prol«*tarca v štev. 51, 1. 1. je pisal: "Mi smo še vsikdar zastopali svoje stališče čaatno, a ne tako kot on (Proletarec), ki je zago alizma, ki se bojuje za svobodo vsega sveta. V volilni kampaniji se se«laj na vso moč potegujejo republikanci, demokrati, progresišti za zmago in vsi bi ra«li prodrli. Z vsako vrstnimi obljubami slepe delavce da jih slednji izvolijo, potem jih pa lepo skubejo kot volk ovco, ka dar jo razpara. Delavec, vsak tflas. ki ga oddaš omenjenim ka nitalističnim strankam, pomeni za tebe nadaljno dobo trpljenja v okovih kapitalizma. Nedolgo tega sem bil v pogovo ru (stvarnih debat taki fanatiki lil sicer smo poslali: Trinidad, Colo., 18 družinam Segundo, Colo., 13 družinam. Starkville, Colo., 7 družinam. Walaenbur, Colo., t» družinam. Imena posameznih družin kakor tudi vrnjene čeke hrani socialistični klub in so na zahtevo vsakemu na razpolago. Toliko v vednost vsem, kat«'rili se to tiče. Socialističen pozdrav vsem! Za socialistični klub štev. 132, J S Z ('bas Pogorelec, tajnik Collinsburg, Pa. Kar se tiče dela, se pri nas doslej ne bi bili imeli pritožiti. Zakaj «leíalo se je diwl«'.j vsak dan. Sedaj s«- pa širi govorica, «la nam 1><» dala družba vsako soboto praznik, ki ni zapovedan v nobeni pratiki. Delo s«- dobi bolj težko, ker je Vse prenapolnjeno. Nesreča tudi pri nas ne miruje. Dne L avgusta j«' v Jough Stope mine ubilo 23 letnega Jakoba Jaxa, moža nemške rodovine. Bil je na mestu mrtev. Kmalu potem si je rojak Josip Turk zlomil n«>-go. Vsi mu želimo, «la bi kmalu o-krcval. Dne 2. sept. s«> je poročil rojak Franc Kcžmoh z gosp. Ano Toman. Svatbo je imel v nemški dvorani, tudi svat je, godba — vse je bilo nemško, k«-r se mož sramuje, da je Slovenec. Pa to je njegova stvar, če tudi j«« neumno, ako s«' človek sramuje tega, kar je napravila narava. Ampak ob t«»j priliki bi svetovali Keržinohu, da naj pusti našo slov. godbo pri miru. Nihče se mu ni vsiljeval, nihče ga ni prosil, naj jo naroči za svoje veselje, pa Collinwood, Ohio. V našem mestu se kažejo neke staroverske šeg«*, da bi s«* človek kar za trebuh držal. Nekaterim patriotom j«* zrastel greben kakor babilonski stolp, pa bi radi kar za zajtrk pohrustali vs<- soeijaliste — če bi se dali. Gosp. Kmctt je ž«* pr«'-brisan, in tudi ve, na kakš« n način bi se najlaže izmolzel denar iz delavcev. Pred letom dni j«' polovica salonarj«'v izgubila licenco. On je takoj sklical ostale salonarje, da se pog«)vore, na kakšen način naj bi s«* nadalje točilo, da bi bil«> več profits. Salonarji so mu takoj obrnili hrbet, I«* gosp. Uoacl mu j«' ostal zvest bratec. Potuhnjeno j«- tudi sramotil nekatere sodruge in jih s pomočjo g. Krašovea, polkovnika collimvoodakilt vojakov obre-koval, «la s«» s«* p o mestu po straniščih skrivali pred policijo. Gos-podje so bili zel«> slabo )>oučeni, ali pa so s«* nalašč delali neumne. Seveda, saj s«» tisti čas pn« lajal i krompir. Krompir j«- zelo po ceni. Bilo je pa tako le. Slovenski in hrvaški socialistični klub sta skli-cals 2. avgusta protesten s!io«| proti «livjaškemu klanju v Evropi pred avstro-ogrskim konsulatout. Bila j«- takoj p«>klicana H'zervna policija, toda nihče ni bil aretiran in nikomur se ni bilo.trebs skrivati v stranišču. To zna I«' g. Kosci, k«T se !«• on skriva p«» trgovinah, če sreča na ulici kakšnega zavednega delavca. On bi nemara skočil t it« 1 i v stranišče, ako bi bilo v bližini. Gosp. "polkovniku" KraSovcu pa u«» zamerimo veliko, ker tukaj vemo, «la ga vedno luna trka. Naj skliče ves svoj polk p«»«l zastavo, pa naj gre kar v Evropo na bojno polje. Koruza j«4 dosti vis«>ka za skrivališče. Tisto zahvalo iz Cleve-!*wLske Amerike št 61 naj si pa 7a odlikovanje na prsi pripne. Buon appetito! Marksist. POGAJANJE V COLORADU. Washington, D. C., 19. s««pt — Lastniki jam v Coloradu so naprosili predsednika Wilsons «la bi jih sprejel prihodnj«) sred«» in se z njimi rszgovsrjal «» pn^llogih za «1«»-k«mčanje rudanike stavke v C«»|o-ra«lu, katere so stavkarji že sprejeli. Pn^lsednik j«> lastnikom ta-koj brzojavno odgovoril, «la jih sprejme. Pravijo, «la lastniki jam ne ma-aj<» sprejeti vseh pogojev, ki jih predlaga Wilson in «la hočejo podati svoj«» protipredlogc. Baje s«* ne vjemajo z zahtevo, «la morajo biti vsi stavkarji z«>|x t sprejeti na lelo, tudi ustanovitev pritoževal-nega o«|bora in komisije za razso-«lišče jim ni všeč. NAZAJ IZ VERA CRUZA. Mehikanske pustolovščine Zcdi njenih držav j«» konce in taki o sami jen i vročekrvneži, ki bi bili zaradi svojih milionskih interesov na vsak način ra«li imeli vojno se z«laj lahko definitivno obrišejo po«l nosom. Se ta mesec so meščanski listi razširjali vsakovrstne vznemirja joče vesti in govorili o nevarno stih, katerih je njih fantazija vsa polna. M«m1 ljudstvom je ostalo to hujskanje brez najmanjšega uspeha ; 15. septembra pa je prišla iz Washingtons, D. C., sledeča vest: Predsednik Wilson jr ukazal, da izprazni ameriško vojaštvo Vera Cruz. Ameriški vojaki in mornarji pod generalom Funstonom,. ki so ostali v mehiški glavni luki, odkar jo je bila zasedba mornar i ca. dne 21. apr. t. L, s«' vkrcajo za odhod domov, bržko dospo po-nje prevozne ladje, iii kmalu potem se umaknejo vse vojne ladje izvzemši n«'kaj malih. Povelje za izpraznitev je bilo formalno naznsiijeno v Beli hiši danes po «lolgi ministrski seji. To j«' zaključno poglavje drugega o-boroženega spora med Z«lruženimj Državami in Mehiko, ki j«- v njem bilo usnirčeiiih kakih «hajset Američanov in ra »genih do sto. a M«* hičanov usmrčenih in ranjenih nad 300 Vzroki za izpisznitev Veta <'nizu so pojasnjeni v sledeči izjavi iz Bele hiše: "Zaukazano j«', da s«' čete u-maknejo iz Vera Cruza. To se zgodi z ozirom na popolno o«lstrani-lev okoliščin, ki so opravičevale zasedbo. Vailaljna navzočnost čet je vi«leti nepotrebna." Posel»«*j se naznanja, «la se ameriški' čete umaknejo na nujni poziv generala Carranze, vrhovnega poveljnika konstitucionalistiene (vstaške) armade, ki oskrbuje iz-vrševalno oblast v mestu Mexiku. Po Paul Fullerju, osebnem zastopniku predsednika Wilsona v Mehiki, j«' g«ineral Carranza naznanil, «la navzroenost ameriških čet ne služi v zaščito proti na«lalj-ni revoluciji in v pospeševanje miru. nego tvori neprestano grožnjo za prijateljske odnošaje z Združenimi Državami. Mehiški poglavar je izjavil — in generala Villa in Obregon sta mu pritrdila — «la Mehičani ne bi trp«di nadalj ne navzočnosti ameriških čet na mehiški zemlji, ne glede na to. kako dobro namero ima ameriška vla«la. NESREČE V RUDNIKIH. Kno\ville, Tenn., 17. sept.—Moštvo zvezne vlade za reševanje ril-darj«'V v jamah j«« bilo s tukajšnje p«>staj«' poklicano v Kockport, Ky. kj«>r s«> j«> v jami pripetila «eksplozija Plavijo, «la i<» večie št«4vil«> rudarj«'V zasuto v rovu. Podrobnosti pa niso znan«*. Tauia«|ua Pa., 17. sept. — Dva rudarja j«' tukai ubilo, tri nevarno ranil- trije se pa pogreša in vsled «'ksplozije plinov v premogovniku L«'higb Wallev C«»al an«l Navigstioii C«>. Jama i«' v bližini Lansdorfa, Ta. Za k«»ga so pustili svoje življenje?. . . Ni li to tudi vojna ! Iz Eureka, Utah, prihaja 19. s,'pt. sle«leča v«'st: Pozno ponoči j«-bilo slišati trkanie iz jame Okla-homs, Centennisl Eureka, kjer j«' «b'set zasutih rmlariev. Tisti ki razum«'i«» taini jezik ni«larj«'v, pravijo, da sta le še dva rudarja živa. Rešilno moštvo «l«'la, meiiia-je s«- vsako uro, tunel proti točki, odko«l«'r prihaja trkanje. Upajo, «la b«»«b» tiste š«» r«'šili, ki so še živi. Sodrug Vadervelde v New Yorku. IZJAVA SOC TAJNIKA Ko je prišla belgijska komisija v New York, je poslal* socialisti čna stranka sodruge 1. Solomona L. Bomlina in Henry Slobodina da pozdravijo sodrnga Vandcr velda, ki se je kot elan belgijske vlade pripeljal s komisijo. Sodrug Vandervelde je podal za socialistično časopisje v Ameriki sledečo izjavo: V vseh mednarodnih konfliktih zadnjih let je bila interuacionala vedno složna. Tako je bilo še na predvečer sedanjega konflikta Avstrija je bila že napovedala Srbiji vojno, ko je mednarodni socialistični biro, sklica s posebno nujnostjo v Bruselj, zastopal stališče, da naj pritisne Nemčija na Avstrijo, Francija pa na Rusijo, da se za jamči vsemu svetu lo kalizaeija spora. In iz dna svojega srca lahko podamo svojim nem škim sodrugom izpričevalo, da so v svojem trudu za ohranitev miru storili vso svojo dolžnost, da, še več kakor dolžnost. Ves trud pa je bil zaman. Vojna je postala splošna. Vsaka neposredna zveza med socialisti v Nemčiji in sodrug) v drugih deželah se je onemogočila. Na obeh straneh si stoje miljoni proletarcev kot sovražniki nasproti. Kar daje našemu položaju posebno tragičen značaj, je dejstvo tla se zde socialisti na obeh straneh enakomerno prepričani, da gre za obrambno vojno. Pra\ tako, kakor so belgijski in francoski socialisti trdno prepričani, da gre za slučaj opravičene obrambe, so tudi nemški socialni demokratje dovolili vojne kredite Mi bomo seveda zelo previdni in J i 111 ne bomo ničesar očitali v tej zadevi. Popolnoma se zavedamo težav položaja. (e bi se bili branili glasovati na vojne kredite, bi bili izročili deželo invaziji ka-za kov. S tem, da so glasovali zanje, so dali cesarju orožje zoper republičansko Francijo, zoper denionstracijo zapadne Evrope v roke. Med tem dvojnim zlim so izbrali tisto, ki se jim zdelo manjše. Se enkrat naglašam, da jim ne oči tamo ničesar zaradi tega. Ali mi. ki se bojujemo za svojo neodvis nost, smo trdno odločeni, da se bomo bojevali do kraja. In ker se — kolikor prihaja Belgija v po štev, Nemčija ni omejila na to, da si izkrči pot z orožjem, odkar je izvršila proti nam nasilstva, ki bijejo človečnosti v obraz in krši jo tudi formalno mednarodno pravo ter nasprotujejo odločbam haškeg» tribunala. upaano izraziti liado, da se nam nemški sodrugi tisti dan, ko ImmIo prav pMŠstii o grozodejstvih, storjenih v Bel giji, pridružijo v protestu in odporu. _ Več nočem reči o tem z ozirom na to, da "*»'in član posebne komisije, katero je belgijska vlada poslala k predsedniku Wilsonu. Za vezal sem >e, da ne govorim, dokler ne bodo naši spisi predlo ženi prvemu uradniku Zedinjcnih držav. Omejujem se na to, da izrazim upanje, da bo z nami vsa socialistična interuacionala, da na m potrdi svojo simpatijo za naš narod, ki izvršuje pravico legi timnega silobrana zoper pruski militarizem. BELOUŠKA DEPUTACIJA. Washington, T). (\, 10. sept. -Belgijska komisija, ki je izročila predsedniku »Wilsouti spomenico svoje vlade o kršenju belgijske nevtralnosti in o okrutnostih vojske, namerava, ko opravi svojo nalogo v "NVashingtonu, poseliti nekatera vseučilišča na izhodu in potent tudi chieaško vseučilišče. Potem se vrne v Belgijo. V komisiji je tudi sodrug Vandervelde, sedanji belgijski minister za zunanje zadeve. in belgijski minister, je bila sprejeta od predsednika Wilsona. O tem poročajo: Washington, 1). C., 16 sept. — V vzhodni dvorani Belo hiše je sprejel danes popoldne predsednik Wilson belgijsko komisijo, t lani komisije so se zbrali ob 2. popoldne v državnem tajništvu odkoder jih je peljal tajnik Bryan v Belo hišo. Belgijska komisija je imela nalog predložiti Zedinjenim državam protest proti ravnanju Nemčije, ki je prekršila medna rodne zakone in materijal o gro-zovitostih, katere so počenjali Neiuei,»potem ko so bili prekršili nevtralnost Belgije. Predsednik Wilson je sprejel komisijo s prisrčnim nagovorom v katerem je povdarjal, da ve Amerika ceniti čast, ker se je Belgija obrnila nanjo v zaupanju da najde pravično sodbo. Dost a vil je, da ne bodo Zedinjene drža ve takoj zavzele stališča v tej zadevi, da pa bo vlada preštudi tala predloženi ji materijal. Ko se sklene mir, bo moral na vsak način nositi odgovornost oni, ki je v resnici uganjal grozodejstva. V svojem odgovoru je rekel belgijski minister Dewiarts: "Odkar je bila'proglašena neodvisnost, se je izjavila Belgija /a v s»* veke nevtralno. Ako bi pripustili, da bi se naša nevtralnost kršila od kateregakoli naroda, bi s tem mi Mimi kršili medu a t od ne dogovore. Posledice, ki so nastale iz tega stališča belgijskega naroda. se niso omejevale na izsiljeni pohod skozi deželo, temveč je invazijska armada uganjala vsa kbvrstne grozovitosti, ki tiasprotu jejo vsem principom človečnost va. Mirne prebivalce so inasakri-lali, ženske in otroke oskrunjali, odprta in neutrjena mesta razdejali, zgodovinske in verske stav be porušili v prah in vpepelili celo slavno knjižnico v starem vseučiliftkem mestu Louvain." tiastou de Wiart, neki drugi drugi član komisije, je izročil predsedniku izvid neke sodiiijskc preiskave, katero, je uvedla belgij ska vlada. V tem izvidu so zbrani dokazi, da so navedbe komisije glede grozovitosti resnične. Predsednik Wilson se je oil komisije prisrčno 'poslovil. ameriške parobrodne družbe in odpeljala v Cork na Irskem. * ltopila ob indijskem obrežju pet angleških trgovskih ladij. Potnike so rešili. Angleška bojna ladja je vjela parnik 'Ryndamlast Holandsko- AVSTRIJSKI RANJENCI. Kdor je bil kdaj na Dunaju, je gotovo obiskal tudi Prater, velikanski cesarski park, ki pa je odprt občinstvu. Tam jc ogromno zabavišče kakor v Chicagu River-vic\\ ali pa v New Yorku Cu noy Island, le v velikanskem slogu. Neštete gostilne s«* menjaj») z vrtiljaki, poleg mnogih plešič so pano-ptič n i muzeji, hipodromi, kinematografi, " Benetke" in ves Mag. Tudi ogromno razstavno poslopje, 'rotunda' jc tam, ki je ostalo od zadnje svetovne razstave in spada med najobsežnejše zgradbe sveta. Zdaj si» tam, sto korakov od najšumuejšega zabavišča, nastanili 10,0041 ranjencev. Tudi v Zagreb so pripeljali več vlakov ranjenih vojakov. Ban baron Skerlec je nekaterim osebno delil cigarete ... To jim pač vrne izgubljeno zdravje in razstrcljcuc ude! AVSTRIJSKE HRANILCE 0P0 MINJAJO IN TOLAŽIJO. Avstrijski uradni organi so e-nomer govorili o samem navdušenju, ki baje vlada med prebivalstvom za vojno, o samem patriotizmu vseh narodov iu slojev, in človek, ki ne pozna Avstrije, bi bil moral misliti, da so se vsi možgani v Franc Jožefov i h deželah zasukali. Nikdar ni bilo navduše uja za Avstrijo, ko gredo ljudje v klavnico, so pa naenkrat vsi navdušeni in bi radi žrtvovali zadnjo srajco za vero, dom, cesarja, za monarhistični tiumhug in za utilitaristično blaznost. Nemara pa vendar ni tako. Po vseh avstrijskih deželah priduša vajo ljudi, naj vendar za božjo voljo ne jemljejo denarja iz lira nilnice. . Kranjska deželna vlada je izda la sledeči mili razglas: Resen opomin vlagateljem. Vlada, kakor tudi hranilnice so z opetovanimi razglasi dale prebivalstvu zagotovile, da v hranil niči naloženi denar ni na noben način izpostavljen nevarnosti, da bi se izgubil. V obče je prebivalstvo z vzorno ptvvdain«stjo ostalo popolnoma mirno ter spoznalo v sedanjih razmerah za popolno potrebno in ko listin» na red bo, da se namreč o-meji izplačevanje vlog, kakor so to hranilnice smatrale za potrebno. V posameznih okrajih pa baje vlagatelji zahtevajo od hranilnic večja izplačila. Vsled tega popol notna neoshovanega in pri tem lahko vznemirljivega navala vla gateljcv smatra notranje ministrstvo za potrebno, zopet izjaviti, da varnost vlog v hranilnicah kakor tudi po drugih uglednih denarnih zavodih ni nikakor v nevarnosti. Seveda se more denar le polagoma dobiti ker vsled vpoklieanja k vojnim dajatvam zelo primanjkuje potrebnih uradnikov, in ker mimogrede tudi drugi, tehnični, po sebno proinetnotehnični povodi (omejitev železniškega iti poštne ga prometa) zelo otežkočujejo hranilnicam, da ne morejo popol notna iu takoj zadoščati nujnim zahtevam vlagateljev. Skrb vseh in torej tudi hranilnic mora sa moposehi biti, preskrbeti z za dostnimi gotovimi sredstvi, pred vsem one, ki so vpoklicani k vo jaškim dajatvam. Kakor hitro se bo zadostilo tej hitri in najnujnejši potrebi, je premagana naj večja napetost. Potem pa ne bo nobenih posebnih težkoč več za iz plačevanje, ki se bo zahtevalo vsled resničnih potreb in ki se bo polagoma vršilo. V teh resnih časih bo gotovo vse prebivalstvo naše monarhije pokazalo svojo ljubezen do domo vine in svoj visoki čut solidarnosti in sicer prcdscni s tem, da ne bo po nepotrebnem in prenaglo ina zahtevalo, da se ravno zdaj mobilizirajo plačilna sredstva, ki so na razpolaganje. Taka prena glena zahteva otežkočuje, da se končno posreči fiiianeielna mobilizacija, ki tvori en del in sicer ue nebivstven del vojaške mobilizacije. Vsled tega bi bilo nepatriotično, ee bi kdo čez svojo potrebo dvigal svoj denar, ki itak ni v nevarnosti, pod pretvezo, da ga spravi v varnost, ter ga s tem odtegoval onim, ki morajo svoje življenje tvegati za domovino, torej tudi zanj. Nihče, ki ima kaj čuta skupnosti, nc bo dopustil, da bi šli njegovi sodržavljani popolnoma brez sredstev v boj iz popolnoma neopravičene in egoistične strahopetnosti! Oni, ki jc oproščen vojne de jat ve, bo imel še do volj časa in prilike, da dobi potrebni denar v slučaju potrebe. Kdor se obzirno in pametno vzdrži dviganja hranilnih vlog, vrši pač le najmanjšo pripomoč, ki jo mora vršiti pri vojnih predpripravah vsak posameznik, ki ostane doma; Vlada more le opetovano zago tavljati, da varnost vlog vsled vojne, kakor tudi vsled moratorija nikakor ni v nevarnosti, in po zi vi ja vse, da puste v sedanjih raz merah v popolnem zaupanju v naše predobro izkušene denarne zavode vsak strah in da ne zahte vajo nezmiseluo izplačila svojih ne brezpogojno potrebnih prihran kov, ker bi to splošnosti le škodovalo ... Tako govori vlada. In kdor na tančno čita, lahko razume beseae o financiclui mobilizaciji: Denar mora ostati v hranilnicah, da si ga lahko vlada izposodi, če bo treba. In prav lahko ga bo treba. AMERIKA HOČE PLAČATI* DOLGOVE. Washington, 20. — Včeraj je zvezni bančni rezervni urad odobril načrt ameriških bank, p«» katerem naj bi se poravnal»' vs<* a-merifike obveznosti v Evropi v znesku sto miljonov dolarjev v zlatu. Ce se ta denar res odpošlje bankam v Evropi, bo s«'V«'»la po-rabljeu za nadaljevanje vojne. Vprašanj»* j»> pa še, če pride sploh do svoj»'ga cilja. Zakaj na morju je sedaj ropanj»' dovoljeno. MANIFESTACIJA" ZA MIR Kdor j»« b»»gat v Ameriki, misli da mu daje dolar na vsak način tudi pravico »h» slave. Ce j»* denarna vreča velika, misli tudi mož, »la j»* velik. Tako bi William Randolph Ib arst za vsako ceno rad i-gral veliko, svetovno vlogo. Pred kratkim je hotel Zedinjene države pognati v krvavo vojno z Mehi-kont, ker ima tam za nekoliko mi-ljouov zemlje, zlatih rudnik»>v in p»'trolejskih vrelcev. T<> mu j»' izpodletclo, z« la j bi pa ra»l }>ostal nekakšen knez miru. V sobot»» p«>-poldne je priredil s pomočjo ehi-caških bogatinov avtomobilsko "manifestacijo za mir." Y resnici j»- bil to izlet potratnih lenuhov v Kenosho v Wisconsin», kjer se j<> plesalo, govorilo, paradirab» in pilo - vse za ljubi mir. \a »mi strani za mir, na drugi pa za pomnožitev armade in mornarice. Ljudstvo si pa le tla me-tati pes»'k v oči. LISTNICA Vse dopisnike prosimo, naj pišejo razločno, posebno pa v red kih vrstah. Dopise je treba popravljati; kako naj se pa to zgodi, če dopisniki ne puste prostora za popravke? Ce pa bi hotelo uredništvo vsak dopis nanovo spisati,, kakor mora zdaj z mnogimi, bi pa potrebovalo enega po močnika le za ta posel. Torej še enkrat: Razločno, čitljivo in čimbolj razprto! "Prokleta vojna!" Hvala za dob»'r namen. Ali kakor vidite, j»' bilo v "Prolctareu" že vse povedano, kar obsega vaš dopis. S prostorom nam gre pa bolj tr»la F. P. Cleveland: Popravim in objavim ob priliki. Frank Pogačar, Cleveland, <> : Takih ig»'r nimamo v zalogi. Rad bi zvedel k j«- je moja s»stra Neža Staniša, doma iz Crnovca, pošta Semič Preti dvema leti je š|« oil mclie in o»l tedaj nič vem kj»- sr nahaja Kdor bi vedel za njen naslov naj ga blagovoli javiti na spodnji ,na slov, ali pa naj s»> sama javi. John Staniša. box .'U:l ( 1 x) K. Helena, Molit, Bolje od zdravnikov. Tako pravi g. John Drahota v svojem pismu: "Moja žena je ve dno bolehala, a od časa, ko je pričela rabiti Trinerjcvo grenko vino, se počuti boljšo iu zdravejšo. Za njo je bilo Trinerjcvo grenko vi no več kot zdravniki. Vam zvesti John Drahota, Sarona, Wis. "Mi smo zelo hvaležni za vsebinq spre jetega pisma, kateremu želimo le še dodati, da zmes, iz katere je to zdravilo napravljeno, je po|>ol noma čista, in tla to zdravilo na vadno deluje z dobrimi uspehi proti različnim boleznim, ter veli kokrst pr)ipomore k zdravju, ne «la bi bilo treba klicati zdravnika Za naglo oslabelost živcev, za iz gubo slasti do jedil, za potežko-če in nadležnosti takoj po jedi. oslabelosti života in proti omotici moralo bi se vedno priporočati to zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner izdelovalec, 1333—S. Ashland Ave., Chicago, 111. Proti bolečinam v mišicah in sklepih rabite Tri ne rje v liniment. Cena 50c no pošti 60c. (Advertisement.) Kmetijstvo prinaša denar. Slovenci, naseljeni blizo mesta Slovac, Arkansas ob glavni Rock Island železnici, so postali samostojni, ker so ravnali po dobrih kmetijskih metodah sebi v korist. Večina njih je bila prej vposle na v prcinogovih rovih v Pennsyl \«iiiiji. Mnogo jih je, katerih kmetije so 1 javlja se sname izgub na bojiščih. l)o 21. avgusta je objavila tri. V teh so imenoma našteti: Mrtvi: En čast nik in šest vojakov; ranjeni pa: dva častnika in šest vojakov .... Ali ima Avstrija ljudi rt* za take tepce, da ji bodo verjeli tak nesramen falsifikatf Med padlimi je n. pr. ulanec 01ijnyk, ki je padel dne 9. avgusta. In do tega dne ni bilo več izgub t... Sleparija, ka morkoli so pogleda! 60.000 ranjenih na Dunaju!—Iz Rima poročajo, da je že (»0.000 ra njenih vojakov na Dunaju. Vs* bolnišnice so prenapolnjene in morali so napraviti barake za one, ki jih le vedno dovažajo. Zdravni kov, strežajev in steržajk pri manjkuje; hrana je nezadostna To je blagoslov vojne! • 15.000 italijanskih vojakov je baje padlo v avstrijski armadi. Tako poročajo iz Trsta čez Rim. Pravijo, da so bili vsi tržaški in spodnje tirolski polki v bitkah z Rusi decimirsni. Med italijanskim prebivalstvom v Avstriji vlada sil-na pobitost in razburjenost, katero pa seveda kroti in "zdravi" policija • Hribar aretiran? — Praski listi z dne 22. avgusta poročajo iz Ljubljane, da je bil bivši župan in vodja liberalne, stranke, sedaj predsednik Ljubljanske kreditne banke, aretiran zaradi veleizdajstva. —Z ozirom na to, da Hribar prav gotovo ni politično nevaren človek, ker ima za to premalo v glavi, je vest neverjetna. Z ozirom na vnebovpijočo neumnost avstrijske policije je pa zopet verjetna. Med vsemi onimi, kar jih je ta policija po izbruhu vojne v Ljubljani zaprla, ni ne eden "nevaren". Ampak če jih prav veliko zapre, se zdi sama sebi važna. • Dunaj in Budimpešto utrjujejo. — že nekaj časa prihajajo vesti, da se Dunaj utrjuje. Začetkoma so pravili, da se godi to iz ljubezni do brezposelnih delavcev, katerim ni na drug način mogoče poskrbeti dela. Kdor pozna socialno brezbrižnost avstrijske vlado, ki od lota 1908., ko je bil prvič predložen zakonski načrt o socialnem zavarovanju, pa do leta 1914. ni znala ničesar storiti, da bi bil ta zakon prišel pod streho in dobil veljavo, ta se mora smejati brigi Avstrije za brezposelne. V časi je imela vlada zanje policijskc sablje; leta 1911. je imela zanje vojaško kroglo in bajonete. Na otta-krinškem pokopal, blizu Schuh-meirrjevega groba lože žrtve avstrijske socialne oskrbe. Nad avstrijsko vlado bi se bil moral ziro-diti binkoštni čudež, da bi dala kaj delati zaradi brezposelnih. Zdaj pa v resnici že govori drugače. Ne le Dunaj, ampak tudi Budimpešta se utrdi. In uradno poročilo, ki tolaži narode zaradi toga, pravi: "Svetovna vojna, ki dobiva ve uomer večji obseg, nalaga vsem državam v prvi vrsti bojujoeim da se zanimajo za rešitev defenzivnih problemov, ki dajejo vpričo nepreraeunijive konstelacijo dol ge vojne gotovost pred presenečenji, ki je |M>trebna za dosledno izvajanje vodilne vojno misli, o-fenzivc. Zato se uvedejo davno nameravana in v mobilizacijskih načrtih že pripravljena utrjovalna dola ob donavski črti, katerih eilj je zavarovanje najvažnejših, torej tudi obeh glavnih most. Prebi valstvo obeh držav monarhijo, ki gre s tako možato odločnostjo v boj, gotovo odobri ta odlok. To izvira tudi iz enako misli, ki jo leta 1870. napeljala Prusijo, da j« dala izvesti utrjovalna dela v Bor linu, namreč misel, da morajo biti narodi, ki se bojujejo za veliko cilje, pripravljeni na trd odpor, in da počiva ofenziva le takrat na trdni podlagi in da more biti le tedaj izvršena s svežimi, energičnimi silami, če jo tudi dofenziva dovolj pripravljena." Z utrjevanjem donavske črte priznava avstrij. vlada skozi vse svoje otročje fraze, da je sovražnikov prihod do Donave in s tem ogrožanje Dunaja oziroma Budimpešte mogoče. Iz tega je predvsem razvidno, da se avstrijski armadi res slabo godi. (e tudi ni s tem rečeno, da motajo Rnsi na vsak način priti do Donavo, jo vendar oficielni Dunaj spoznal nevarnost. Mi no verjamemo vsem poročilom iz Potrograda, že zato ne, kolje v njih preveč govora o drobnarijah, preveč opisovanja i/atruluj škili prask in provrč napovedovanja. Ampak iz uradne izjavo o utrjevanju Dunaja in Budimpefite spoznavamo, da je še veliko manj verjeti olepševalnim vestem z Dunaja. Avstrijska izjava jo značilna še iz enega razloga. Njena vsebina pomeni, da ni upanja na nagel ko ncc vojne, če s«- ne zgodi kaj posebnega. Iz to izjavo je razvidno da se hoče Avstrija bojevati, tudi če pridcBudiinpcšta ali Dunaj v nevarnost. Gospodje v generalnem štabu gotovo ne mislijo, tla bodo Prusi že jutri ob Donavi. In če se zgodi, bili našli vse operacijske načrte. "Ustavnost" na HrvaAkem. — V Zagrebu je policija odvzela ca sopisom pravico kolportaže. V mestu pa je vpeljala tak red, ka kor da so Srbi vsaj že v Sisku. Zbiranje ljudi po ulicah, brez delno postajanje, tako posamezni kov kakor množic, je najostrožc prepovedano. Otroci, vajenci in rokodelski pomočniki ne smejoj>o 6. zvečer na ulico brez nadzorstva Zato so odgovorni njihovi rodite Iji, oziroma delodajalci. Po 9. zve čer pa sploh nihče ne sme na ulico ako se ne izkaže, da ima opravilo Manjše krčme morajo biti zaprte od šestih zvečer. Hišna vrata in trgovine morajo biti od sedmih zvečer do šestih zjutraj zaprte. • Aretacije nad aretacije. — Nem ški listi poročajo, da so zaprli po Koroškem in štajerskem več oseb osumljenih veleizdajstva. V Sko r-idolu so aretirali, pa zopet izpu stili iu dne 17. avg. zopet aretirali župnika Antona (iabrona, v Ve-t rili ju so zaprli župnika Ivana Suedica, v Limhušu župnika Andreja Brabiča, ki je baje snel z zvonika cesarsko zastavo, obesil pa slovensko trobojnico in jo poljubil, pri postaji Gumern so za prli Jožefa Dagarina,. delavca iz Škofje Loke, v Framu na Štajer ■kem župnika Franca Mur&eca potem župnika v Orkovcih in ka pelana v I ločju, v Celju pa ravna tolja slovenske posojilnice Ivana Smrtnika. Enemu vklenjenih duhovnikov je v Gradcu nekdo plju ml v obraz, drugi mu je pa dal zaušnico. V Opatiji iu Voloski, pravi "Grazer Tagblatt", pomota med Slovenci in Hrvati železna metla. Zaprli so ondi: advokat skega koncipijenta dr. Orliča in deželnega poslanca dr. Cervarja lr. Mandiea, trgovca Perušiča zdravnika dr. Pogačica in druge Prepeljali so jih v Trst. Omenjeni list pravi, da s tem vrsta opatij skih veloizdajaleov, ki sovražijo in preganjajo Nemce, še ni končana • Vesti iz starokrajskih listov. Krojaški vajenec pri Magdieu Ljubljani, Lovrenc Pcčnik iz Zelene jame pri Ljubljani, je pil lizol iz obupa, ker ga je mojster radi pomanjkanja dela odslovil. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer so mu izprali želodec. •lernej Potočnik, Žagar pri baronu Bornu v Pristavi na (ntfeuj-skeni, je bil ponoči, ko je pri ganjal neko roparje, s samokresom obstreljeu v levo ramo. P rep« Ijali so ga v bolnišnico. Ana Sihštajn, stara 31 let, i/ Mokronoga, je šla pretekli teden na obisk k družini .losipa Maržo-rija v Trstu. Marzorij je kupil nov revolver iu ga med pogovorom kazal Sihštajnovi. Ta ni vedela, da je revolver nabit, potegnila je petelina in revolver se je sprožil. Krogla je zadela Maizori-ja naravnost v glavo. Mrtvega so našli v nekem jarku na Trati pri Rovtah posestnika .lakoha llladnika iz Dol pri Idriji. Moral jo v vojake, ker ura je pa "metalo", so ga izpustili domov. Na poti je padel in se zadušil. Ivan Knajpič, krojaški pomočnik, se j«' pripeljal iz Rogaške Slatine, da bi šel v Ljubljani na vojaški nabor. V torek, ."». t. m. ponoči pa jo skočil skozi oklio svojega stanovanja na ulico, kjer je težko poškodovan obležal. V deželno bolnico so prepeljali dne 4. t. m." vikarja iz \ rt o j i>e na Primorskem g. E. Mežnnršiča. Vsled vojskinih poročil se mu je omračil um. Zašel je na Gorenjsko in blodil po polju okoli Koroško Bele na Gorenjskem, kjer ga jo našla vojaška straža. V četrtek, dne (i. t. m., jo skočil v Ljubljani pod vlak vojaški novinec Franc Kalan iz Selc. Vlak mu je odtrgal obe roki iu zmečkal glavo. Vzrok strašnega dejanja ni znan. Na Jožici pri Ljubljani jo prod dnevi neki konjenik tako nesrečno padel s konja na glavo, da so mu je glava prebila in jo revež na mestu izdihnil. Šestletni Alfonz Breznik v Ljubljani jo gledal, kak«) se je med vojake delila brana. Neki mlad fant, ki je zadaj stal, je sunil dečka v hrbet, da je priletel naravnost v vojaka, ki je delil juho. Vrela juha je dečka tako opekla, da so ga morali prepeljati v bolnico. Pri Poljčanah na Štajerskem jo vojaška straža ustrelila nekoga češkega učitelja iz Sarajeva. Hotel jo Stopiti v železniški predor. Na I poziv straže "Stoj!" ni hotel obstati ter je potegnil celo revolver. Obesil so je pretekli teden ožo-njeni 27letni posestnik Jožef Stor- le iz Hudega Kogatea, občina £c-liuijc. Vzrok domači prepiri. 2e prej so je dvakrat poizkusil u-smrti t i. Andrej Petelin, po poklicu zidar, doma iz Sežane, je bil pozvan v vojake. Preteklo nedeljo popoldne je nenadoma obolel. Pr« peljali so ga v bolnišnico v Trstu. Tu jo pograbil za škarje, ki jih je dobil na mizi, iu si jo zadal hude rane v vrat. Ubil se je v rudniku v Ljubnem na Štajerskem rudar Frane liro-hatič. Na Dunaju je pretekli teden u-moril sebe in svoje tri otroke na strašen način mesarski pomočnik Fiirst. Pustil jo listič, na katerem je napisal, da je svoje otroke iz ljubezni iu izpolnjujoč prisego, katero jo dal svoji ženi na smrtni postelji, vzel s seboj v smrt. Deklica je bila stara 7 let, fautiča pa odeli 5, drugi 4 leta. V Fonsdorfu na Koroškem je skočila v vodo iu s«> utopila 20lct-na Frančiška (Vsar. Vzrok, ker so ji ženina vzeli v vojake. (Vijaki gostilničar Anton Bczcn-šek, "Pri jelenu", bi bil moral |hxI orožje. To iu razburljivo delovanje v gostilni j«' povzročilo, da je 3. avgusta nenadoma zblaznel. Grozil jo svoji rodbini, ki se j«* morala skriti. Po«lil je tu«li goste iz gostilne. Dne 4. avgusta zjutraj j«* izginil, prodno so ga prijeli. Zvečer so "a našli mrtveca za pokopališčem v Ga bor ju. Nesrečnež so je v blaznosti ustrelil. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. V hipni blaznosti s«> j«' dne 7. t. m. ponoči na Sari pri Litiji ustrelil 3Hletni črnovojnik A. Lovše, posestnik iu občinski odbornik iz Podbukve pri Vačah. UTRINKI \\ neki državi j«j bil«» poročanje o vAjnih izgubah tako nesramno, da neobjavljeno števil«» padlih vojakov dosegalo niti števila mrtvili častnikov. Pred nebeškimi vrati je stalo 1400 vojakov o«l gar mu j«' t«» poznalo. Hotel j<> govoriti-prav v sito ljudem, pa j«> začel: Vidite, ljubi kristjani, kako do-ber je b«»g! Za vas j«» izročil smrti svojega «'«liiu'ga sina, edino oporo svoj«* visoki* starosti! • Dva kardinala sta obiskala glasov it«-ga slikarja Rafaela in na v s«' načine kritizirala njegove slik«*. Med drugim sta mu tudi očitala, «la je obraz sp«)stclua Pavla pror-doe. — Rafael jima j«' mirno odgovoril: Ko jo bil še živ, je bil res bledej-ši. Zdaj, v nebesih ga jo pa sram, «la gospodarijo v cerkvi taki gospodje, kakršna sta vidva. • Lajtnant poučuje prostovoljec v vojaški š«»li o hrabrosti iu drugih vojaških č«*dno8tih ih dolžnostih. Potem izprašuj«*. Med njim in pro-stovolj«M*m Kohnom s«« razvije sle-«leei dialog: Lajtnant: Prostovoljce Kolin! Zakaj naj žrtvuje vojak imetje in življenje za cesarja in domovino? Kolin: Prav imate g«)spo cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA KaSpar Državna Banka kupu|e In proda|a Iu zamen|u|e denar vseh drža* sveta. — Pri Kaaparjevi Državni banki se izplača za K5 $1, bni odbitka. - Največja Slovanska Hanka v Ameriki. — Daje obreati. — Slovenci poalre-¿eni v slovenskem |eziku. - Banka ima $5,818,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO illinois Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chleago. KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,00000 JAN KAREL, PKEDSIDMIK. i. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer. Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da Je pri nas denar naložen varno ln doblčkanosno. »♦♦♦»•»♦»»»»♦»»»♦»»»»»»»»»»»»»♦»♦♦♦♦♦»O . ............. < ► 4 ► J£ADAR potrebujete društvene po-<» trebščine kot zastave, kape, re- 11 galije, uniforme, pečate in vse drugo «» obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenikefprejmete zastonj. Vse delo garantirano. S pristnih pijač, in to so: Kranjski Brlnjevec, SUvorlc, Troplnovec. Grenko Vino in Higblife Bitters. Moja trrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijai« naravnost iz Kranjskega. Naroiite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijaie hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite (»o cenik. A. HORWAT, 600 N. Chleago, St., Jollet, m. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET THL. 1475 JOHNSTOWN, PA. TRINERS Ä BiTHR-WlNE ■■'M r/h /sv*i* t.i..i mov« H0RKE viNO ^'-MVJOHfH TKI»«* '""•»J S *•»'»»« V*. Kadarkoli »te nevspeAn», nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili so boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspefinosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite s«» jih v bodoče. Ce je vaAe zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli r. nobeno remeduro, tedaj poskusite. Trfnerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je le v redkih slu«"ajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem o«"isti neprebavljene snovi da so možne vršiti brez vsake pomoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenik okus in deluje hitro in vspeSno. Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kndar Vas nndl«