St 6. V Gorici, v torek dne 14. januvarija 1908. tečaj XXXVIII. Izbajft trikrat n& teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po p o 81 prejetnana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto........15 K . 10 Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje iwadne priloge: Ob norem leta »Kažipot po GorlSkem In SradlšCanskem" in „K.atlpot po IJabijani in kranjskih mestih^ dalje'. krat v letu „Voznl red železnic, p&rnlkov in poštaU mi" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema npravništvoA v Gosposki ,ulic 4tev. 1 I. na'Sstr. v »Goriški Tiskarnic A. GabršceV Na naroČila bret doposlane narofinine se ne oziramo Oglasi in poslanice se raCanijo, poJiVjtit;vrefcah c> tiskano 1-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v*vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. VeSje Srke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za oblike in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!«i Dr. K- LavriL Uredništvo se nahaja v Gospodi uUoi St. 7 v Gorici v l. nad ti Z urednikom je mogoč-« govoriti voak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo ae nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plafoti loco Gorica Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu, NaroCnina, reklamacije in druge re8i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le-upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stene vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorecc se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski uL, Ter. Leban na tekališcu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Fornuca, I. flovanski v Korenski ulici št. 22; varata v- tobakarni Lavren«5T na trgu della Časoma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon ftt« t, »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. Deželna uprava ob koncu šestletne dobe. (Konec.) Deželna odbornika Berbuč-Klančift se bodeta izgovarjala, da ne moreta izdelovali ako bi tudi bila za to sposobna *— vseh referatov, niti da ne moreta jih nadzirati — a ravno zato bi bila morala Se po sebuo delovati nato, da se sprejme v dežoluo službo zadostno število slovenskih konceptnth in tehničnih uradnikov, katerim bi se potem z mimo vestjo poverila dela, ki se tičejo področja slovenskih občin in katerih ne moreta odbornika zmagovati spričo pomno-žeuih poslov deželne uprave. Tako se zgodi, da sestavljajo poročila laški uradniki v laškem jeziku in deželni odbor mora imeti le za prevajanja teh spisov posebnega pisarniškega uradnika, ki jo pa obenem izmed sedmih ali osmih laških uradnikov edini slovenski uradnik. Ko bi imeli zadostno število slovenskih tehničnih in konceptnih uradnikov, bi to nepotrebno prevajanje odpadlo, oziroma bi se omejilo le na tista poročila, ki so jih sestavljali laški uradniki. Urez pardoua trdimo, da so na ta način izročene najvažnejše agende slovenskih občin in nalili interesov sploh na milost in nemilost laškemu ur&dništvu, katero mrzi in sovraži naš jezik, dasi je plačano pretežuo iz žepov slovenskega kmeta-davkoplačevalca. Če pride Slovenec kedaj po opravkih v deželne urade, mu je pri srcn, kakor bi prišel na tržaški magistrat. Pred kratkim časom je bilo tu razpisano mesto drugega podtajoika '(Pajerju m silno mudi to je že tretja koncepta* služba v par letih) in ta služba m še ni oddala, Če pregledamo bilanco Šestletnega zastopstva naših sedanjih odbornikov, pridemo do logičnega zaključka, da se zna zgoditi, da bo tudi takrat imenovan Lah. Vse je mogoče in tudi ne čudimo se več ničemur! Vendar s tem nam nič ni pomagano in po vsej pravici prašaoio : a 1 i a i v slovenski javnosti nikogar več, ki bi hotel in mogel uplivati k preobratu teh nenaravnih odnošajevViVUsmo postali tako apatični, da ne čutimo, kedar nam tujec reže meso iz našega narodnega telesa?! Ne! Kakor Lahi zahtevajo za m uradnikov laške narodnosti, moramo isto storiti tudi mi v interesu stvari iu v interesu svojega posebno akademičuega naraščaja, Napravimo konec tej nečuveni krivici, da Slovenec domačin ne dobi mesta v svoji rojstni deželi, in da ga tujec pita s prevedeno slovenščino in le po tol- j mačih! ' Minulo fiestletje izkazuje za nas Slovence uprav žalosten in uničujoč izid, katerega sanirati bo naloga novih močij, ki bodo na spomlad poklicane, da prevzamejo žalostno zapuščino lierbuč-Klančičevega odboruištva. Asanacija ne bo lahka, kajti zavoženega in zamujenega je toliko, da so da težko »praviti v pravi lir, in zamujeno se sploh ne da več popraviti. Treba bode velike in trdne metle in pa možakov železne vslraj- ' uosti, ki bodo umeli to metlo zavihteli. Obče znamo je, kako krivičen je novi volilni red za nas, vendar določa Lahom petnajst in Slovencem Štirinajst mandatov. M e u-da ne terjamo preveč, ako z ah tovarn o, da se naj uravna tudi število uradnikov slovenske i zi laške narodnosti po tem, dasi š« vedno krivičnem razmerju. Naša zahteva je tako skromna in tako naravna, da bi je ne bilo treba staviti še le sedaj, ampak bi se bilo moralo to razmerje že zdavno vzeti za podlago pri vseh imenovanjih. Da se to na-| revno načelo nikdar ni izvajalo, osobito no v ' ravnokar minulem šestletju, kjor je bilo to-1 liko prilik, kat*re se povrnejo znabili šele s prihodnjo generacijo, to je zasluga uaLih vrlih zastopnikov v deželnem odboru. I Mi zahtevamo torej j e d n o p o- lovico vseh uradniških mest za 1 uslužbence s 1 o v e o s k e n a r o d n o s t i, a ta polovica mora biti polovica i v p r a ve m pomenu besede n e 1 e p o številu, ampak po enakovažnosti in veljavnosti službenih mest. Naj m ne dogaja, kakor doslej, ko so Lahi naše odbornike nabrisali s tem, da so za enega laškegajurista imenovali po enega slovenskega diurnista in tako reševali ravno p ravnost! Tako je Pajer v kratki dobi šestih let napolnil vsa važna mesta z Lahi; oni sedijo na gorkem, a naši Slovenci stojijo pri vratih — namreč edino p ri slugah pride na vsakega Laha eden Slovenec. Iz tega, kar smo doslej navedli, sledi jasno, kako težak položaj bo za nova odbornika. Da dosežemo onakoveljavuo polovico vseh uradniških mest za uradnike naše narodnosti, bi bilo treba, sistirati vsako imenovanje laških uradnikov skozi desetletja. Na dlani je, kako težko bi se dalo to doseči, do-čim bi bila proti temu prava lahkota pakti-rati z Lahi v tem smislu v prejšnjih letih pri vsakem poedinem imenovanju posebej. Zato ponavljamo še enkrat: le novi energični in sposobni možje bodo mogli z brezobzirno taktiko in brez lakajske kurto-azije izsiliti to, kar bi se poprej bilo za-tnoglo doseči s premišljenim paktiranjem z relativno lahkoto. Naj si bode temu kakor hoče ••— ali z lepa ali s silo moramo zaustaviti nenaravno ponlavitev deželna »tura«* z laškim elementom. DOPISI Iz kanalskega okraja. U Kanali. — (Teptanje narodnih p r a v i c.) — Staro leto je za nami, potopilo se je v morje preteklosti, toda ostali so spomini, ki so sicer različni, in ti nam cesto predstavljajo preteklo leto v živih barvah pred očmi. Narodi, sploh vse, kar se zaveda svojega okoliša, si je napravilo letno zaključno bilanco ter si ni podlagi iste osnovalo načrte za bodočnost. .Marsikateri upnik je podrezal svojega dolžnika rekoč: Treba plačati! -- Med te upnike prištevamo tudi c. kr. davkarijo. Da- vek mora biti plačan, drugače je na vrsti cenitev, katerej sledi boben. Ta dolžnost zadeva slednjega državljana, vse narode enako. Slovenskemu narodu pa, ki se radi svoje poblevnosti zapostavlja kjerkoli mogoče, se tudi od strani c. kr. davkarije, oziroma njenih organov ne prizanaša. Celi kanalski okraj je popolnoma slovenski. Kako torej, da razpošilja omenjeni urad davkoplačevalcem opo-minjalnice s tiskovinami, na katerih stoji italijansko besedilo na prvem mestu, slovenščina pa je zapostavljena na drugo mesto. Dolga vrsta let je že, kar se je avstryskim narodom podelila enakopravnost. Omenjene tiskovine pa nam pričajo, da se slovenski narod, kljub zajamčeni ravnopravnosti še danes, ko pišemo 1908. po Kristu, zapostavlja, prezira in potiska v ozadje, kakor ravno se to zljubi tujerodnim državnim uradnikom. Konec mora biti pohlevnosti, Z energično besedo odločno zahtevamo davkoplačevalci, da se v popolnoma slovenskemu okraju kakor je kanalski, naš rodni jezik upošteva tako, da se ne bode nihče čutil zapostavljenega in žaljenega tudi takrat, kadar treba — dati. — Torej ne »Monltorio — opominjalniea" ampak »Opomiujalnica". — Davek treba plačati, tirjamo pa, da se spoštujejo naše narodne pravice. Doba hlapčevanja je minula za vedno. 'obsojamo brez pardona. Slovencu, kateremu tli na dhri srca zadnja iskrica ljubezni do rodnega jezika, mora vskipeti kri, naj je ista še tako hladna in ledena, videč, da nam tujec svojevoljno uelljuje neumljivi jezik. Te naše opravičene zahteve nismo morda sprožili iz bojazni, da se naš okraj poitalijani. Uradne listine, ki so tiskane na ta način, pa imajo vendar pomen, ker potihoma, neopazno povzročajo narodu občutno škodo. Iz tega namreč priprost Slovenec domneva, da je njegov jezik slab. malovreden, da je brez ugleda, da ga nikjer ne marajo, sploh, da nič ne zaleže Posledica je, da se človek v tujini sramuje lastne govorice ter se je sploh ne poslužuje; naposled postane janičar in teh imamo Slovenci mnogo. Na dlani pa imamo | dokaze, da so oni prvi tam, kjer se koplje I grob lastnemu narodu. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje j = „Treh mušketirjev". =! Francoski spisal: === ALEXANDRE DUM AS. =j (Dalje.) j ~- Kako morate vprašati, če to dovolim! odvrne princ živahno; ne dovolim jima le, temveč želim si to ! Naj vstopita! Maršal je potisnil v sobo mladeniča, ki sta ob-j stala pred princem. ' — Govorita, gospoda, pravi princ ter ju pozdravi, govorita najprej; potem menjamo običajne pozdrave in poklone. Nam vsem se sedaj najbolj mudi zvedeti, kje je sovražnik, in kaj dela. Grof Guiche je seveda prvi poprijel besedo; ni bil samo starejši po letih, temveč predstavil ga je princu njegov lastni oče. Sicer pa je že dolgo poznal princa, katerega je Raoul šele prvič videl. Povedal je torej princu, kaj sta bila videla iz gostilne v Mazingarbu. Med tem je Raoul opazoval tega mladega generala, ki je bil že tako zsslul po bitkah pri Rocroy-u, Fribourgu in Nortlingenu. Louis Bourbonski, princ CondčSkf, katerega so po smrti njegovega očeta, Henrika Bourbonskega, imenovali po navadi onega časa na kratko »gospod Princ«, je bil šestindvajset do sedemindvajset let stpr mlad* nič, bistrih oči, »agPocchi grifani«, kakor pravi Dante,! krivega nosu, dolgih, kodrastih las, srednje, toda; krepke postave. Imel je vsa svojstva velikega vojnika : jasen pogled, naglo in odločno razsodnost, Čudovit pogum; pri tem pa je bil tudi eleganten in duhovit človek, ki ni vzbujal pozornosti samo v vojski vsled svojih novih naziranj, temveč tudi v Parizu med mla dimi dvorniki, katerih naravni vodja je bil, in katere so imenovali »petits-raaitres«, v nasprotju s kavaitrji starega dvora, katerih vzori so bili Bassompierre, Bellegarde in vojvoda Angouldmski. Po prvih besedah grofa Guicha in po smeri, iz katere je prišel strel, je princ vse razumel. Sovražnik je moral prekoračiti Lys-o pri Saint-Venantu Ks- korakal proti Lensu, gotovo z namenom* da zt. ;.^e to mesto ter loči francosko armado od Francije, 'a top, katerega je bilo slišati in čegar streli so od Časa do časa preglasili druge, je bil top velikega kalibra kar je odgovarjalo španskim in lotrinškim topovom. Toda kako velik je bil ta oddelek ? Ali je bil samo en kor, ki naj bi imel namen, prevarati nasprotnika ? ali je bila cela armada ? To je bilo zadnje vprašanje prinčevo, na katero pa mu Guiche ni mogel dati odgovora. Ker p \ je bilo to vprašanje najvažnejše, bi si bil princ seveda zlasti na to želel odločnega, natan čnega, pozitivnega odgovora. Tedaj je Raoul premagal čut bojazljivosti, ki se ga je bil proti njegovi volji naravno polastil pred princem. Približal se mu je ter izpregovoril: — Milostljivi gospod, ali mi dovolite, da povem nekaj besed, ki vas utegnejo rešiti iz zadrege ? Princ se je okrenil, in zdelo se je, da je objel celega mladeniča z enim samim pogledom; nasmehnil se je, ko je spoznal v njem komaj petnajstletnega dečka. — Seveda, gospod, govorite, pravi princ mehko, dasi je bil njegov ^as navadno krep^ in jedrnat; to pot so bile njegove besede, kakor da govori z žensko. . — Milostljivi gospod, odvrne Raoul ves rdeč, lahko bi izprašali španjolskega ujetnika. — Kaj? španjolskega ujetnika imate tu« vsklikne princ. — Da, milostljivi gospod. — Ali, saj res, pravi Guiche, pozabil sem skoro na .»! — Čisto naravno, saj je bilo vaše delo, grof, odvrne Raoul smehljaje. / Stari maršal se je obrnU proti v ikomtu; hvaležen mu je bil, da je počastil njegovega sina. Princ pa je vtfVikiJl: -- Prav imate, naj privedejo ujetnika 1 Med tem je princ poklical Guicha na stran, ga povpraševal, kako je prijel tega Španjolca in kdo je njegov tovariš. — Gospod, pravi princ, vrnivši se k Raoulu, vem, da imate pismo od moje sestre, gospe Longue-ville, a vidim, da ste se mi rajši sami priporočili s tem, da ste mi dali dober svet. — Milostljivi gospod, odvrne Raoul ter zardi, nisem vas hotel prekiniti v tako važnem pogovoru, ki ste ga imeli z go3podom grofom'; toda tu je pismo. ^ Iz goriške okolice. Z VOflerskagi. — Naši »komunski« možje so pravi pristni klerikalni backi. Ako jih g. nune dene v prešo in stisne, priteče iz njih, kar g. nune reče in ukaže. Če bi kedo mislil, da to ni resnica, hočem povedati nekoliko dokazov. Leta 1906. se je odpovedal stari cerkovnik cerkveni službi, pa ne g. nuncu, ampak farovSkemu ordinancu Siku. G. nune si je našel takoj drugega nesposobnega, nakar je bilo ljudstvo razburjeno. Zaradi novega cerkvenika je sklical bivši župan sejo, v kateri so sklenili starašine, da se novemu mežnarju zniža plača; napravi naj se plača 1 K 20 vin. od vsakega soseda na Isto 80 vin. manj kot staremu. Nato je g. nune zdr-sal neki utok na glavarstvo in ne na deželni odbor. Neko nedeljo l»tu pa je privlekel na leči neko rešitev na dan pod namenom, daje z glavarstva. Ali je bila z glavarstva ali ne, županstvo ni vedelo nič o tisti rešitvi, da se mora za novega mežnarja plačati kakor staremu. Nekateri ^komunski8 možje in backi so plačali, kakor je g. nune ukazal, od tistih pa, ki se držijo sklepa, noče sprejeti plačila. Dne 25. nov. lani so naši »komunski« možje kupili neko kakor razstreljeno hišo od g. O. B., in sicer samo za 5800 K. Kadar jim je g. nune ukazal, je bilo dovolj. V neki seji je bil pogovor za nakup te hiše za 5000 K, ali brez zapisnika. G. O. B. ni bila zadovoljna. Dne 24. nov. so spravili skupaj nekatere „komunske" može, ki ao zvišali kupnino za 800 K. Drugi dan 25. nov. je bilo za backe nujno opravilo v Gorici: katoliški shod v Centralu. Potem so šli zopet „glihat" za hišo in res so zglihali. Zdaj pa sklepa v sejnem zapisniku ni bilo. Treba je bilo sklicati sejo. To se je zgodilo 11. decembra 1907. N6, sedaj imajo backi občinski nrad, ki jim je prav podoben. Proti tisti kupčiji so vložili posamezni davkoplačevalci na pristojno mesto utok. Sedaj bode treba še eno tako svoto za popravo tiste hiše. Potemtakem bomo imeli res velike odpuste davkov; da potrosi občina kar naenkrat 12 000 K, to je res lep vspeh naših »komunskih" mož na katoliški podlagi. Sedaj je na vrsti farovž. Treba ga bode širiti in višati, zato ker se je g. nune ode-boia. aiafirt »» trojkoypiU ja napravljen za / farovž. „Fajna napraviti, da se g. nune lepo l spravi skozi vrata. Treba bode potrositi 16.000 K. Za tako poslopje so se nekateri prav živo potegnili. Nekateri kakor Šik, župan, taki bi radi ustregli njegovi želji. Ali hudič naj poprej krone prinese, potem bo mogoče šele ustreči g. nuncu. Nune je svetoval, naj se občina zadolži pri deželni hipoteki banki v Gorici, da bode plačevala obresti in kapital v 54 letih, potem bo dolg plačan. Pametno res je govoril. Ali za njega ne bo treba teh stroškov, ker pojde v drugi kraj. Sreča naša! Da bi le ne prišel še kak slabši med nas! Iz PrvaČfne. — Naš obče čislani župan gospod Franc Furlani, c. kr. višji poštni kontrolor v pokoju, je bil izvoljen v zadnji občinski seji soglasno za častnega občana. V njem smo dobili pravega župana, ki posveča vse svoje moči koristi občine. Zato je prav, da ga je naše starašinstvo imenovalo za častnega občana. Želimo, da bi ostal dolgo časa na čelu naše občine ter storil obilo dobrega svojemu rojstnemu kraju, naši Prvačini. IZ Pilil. — Na dan novega leta dovolil si je neki čuvaj čuden spas. Streljal je namreč v Grojni, kaj se ne ve. Le toliko vemo, da je letelo zrnje mimo ušes nekega mladeniča, ki je stal na cesti pri mlinu. Nekaj zrn je priletelo tudi v vrata ondotne hiše. Kaka nesreča bi se lahko pripetila, nam jii posebej treba omeniti. Vprašamo ga, kaj je streljal in kam je streljal in ali rau je dovoljeno streljati čez cesto v hišna vrata? V SoiOdnjall so se vršile te dni občinske volitve. Naprednjaki smo zmagali v vseh treh razredih ter pometli klerikalce z nemškim baronom vred. Sedaj upamo, da nastanejo zopet normalne razmere v naši občini. Ni SradlŠČU. — „Bralno društvo" na Gradišču bode imele svoj letni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne v bralni sobi. Iz DeMkirgi. — V našem Dornbergu ni še dovolj farške gonje. Sedaj misli naš Toče-bran še na ustanovitev konsuma in njegov poglavitni podrepnik dela za to pogubonosno delo užq reklamo. Pripoveduje jim, kako bc to izvrstno za ljudi, četudi pri tem poginejo vsi naši trgovci, ki uže sedaj težavno izha- jajo. Lovre, Lovre, le daj, ampak tudi za te pride dan plačila, da bo šumelo po tvojih in Nežinih kosmatih ušesih. Iz tolminskega okraja. Srečen zajčji lov. — Lubinj, dne 13. jau. 1908. Dne 9. t m. je Šel Andrej Drekonja, gostilničar na Lubinju, ob Šestih zjutraj na lov in pri tem bil tako srečen, da je prine-' sel do osmih zjutraj tri velike zajce domov. Streljal je vse tri bežeče in vse tako dobro pogodil, da je pri vseh porabil samo tri strele. Ker je nekaj izvenrednega, mu čestita več prijateljev. Iz cerkljanskega okraja. S ClrtlJlUSllfl*. — Lepe uspehe ima naše klerikalno cerkljansko starašinstvo glede na naraščenje davkov. Ako vzamemo n. pr. iabi-njsko občino, je imela leta 1906. občinske doklade po 35%, leta 1907. že po 55%, leta 1908. pa že celo 80% na vse stalne davke. Kam pridemo, ako pojde tako dalje? Gotovo mora priti do tega, da ljudje ne bodo več mogli plačati tako grozovito naraščujočih davkov. Kdo je temu kriv? Starašine izven Cerkna ne dosti, ker so pri sejah navadno le zato, da prikimajo temu, kar se cerkljanski klerikalni prvaki umislijo. Zadovoljni so s tem, da se imenujejo starašine. Mislimo pa, da ne bo več dolgo, ko ljudstvo spozna, kam jih privede gospodarstvo Cimalovo in njegove kompanije. Zapomnite si: to bo najhujši agitator proti klerikalni stranki pri prihodnjih volitvah! Da celo mnogo naših volilcev sena slišal govoriti: Sleparili so nas z znižanjem davkov pred volitvijo starešinstva. Lepo je pokazalo sedanje klerikalno starašinstvo svoje delovanje za prid in blagor občine. Pri prihodnjih volitvah že še dobite naše glasove. Bodite zagotovljeni! Več klerikalnih volilcev. Iz ajdovskega okraja. IZ Gabrljl pri Ajdovščini. — Res, presrečni Gaberci. V nedeljo nam je naš priljubljeni, vzorni g. kurat obljubil zopet za-željeni sv. misijon »ljubljanskih coklarjev". Pravil nam je do sedaj vsako nedeljo, koliko W»gL>j»ov milosti bnžj* je prinesel brezpotrebni 1 misjon, kako je strgal star kvas, kako je preobračal ljudi, da niso več z glavo narobe in enake reči nam rentači vsako nedeljo v svoji Trenti". Seveda je treba obnoviti sv. misijon, saj je že ob času državnozborske volitve sam rekel: »mortem aeternam, misjon gaber ski", no, potem že ve gotovo, da ni nikjer več misjonskih spominov, a še najmanj pri njem. Obljubil oziroma prisegel je z moštranco v roki, v pričo občinstva, da odpusti vsem sovražnikom, da noče jeze, sovraštva, ampak le mir, edinost in ljubezen. Gospod! povejte, kam je šla vaša obljuba ?! Kaai je šla vaša ljubezen, mir in edinost ? Ali so pri vas tako malo cenjene take reči, da jih lomite, kot bi lešnike hrustal. Kdo ste danes? ! Še psa ne pustite pri miru, ampak nad ubogo živalico si hladite svojo jezo. Res, imeniten dušelovec. Učiti in kazati bi moral ljudstvu ljubezen, slogo in mir, sočutje do ljudi in živali. Prihodnjič, ko bodete še se kazal tako neusmiljenega, povemo vam še kaj, za danes pa zapomnite si le to, da vi ste tudi eden onih, ki podpirajo pregovor: vera po farjih gor, po farjih dol. Zveza narodnih društev. Predavanja zadnjo sonato In nadalje. — V soboto je predaval dr. Karol Ozvald „0 vsebini in predmetu umetnine". Na podlagi Hauptmannovega »Utopljenega zvona" in Cankarjevega nPobujšanja v dolini šentflo-rijanski" je obrazložil razliko med predmetom in vsebino. Občinstvo je sledilo tudi temu zanimivemu predavanju z isto pozornostjo kakor teden dni prej. — Na Otavi ob Šerapas-ki cesti je predaval dr. Ernest Dereani: „0 tifusu in črevesnih boleznih". Ker so posebno take bolezni razsajale v tamoš-njem okraju to jesen, je privabilo mnogo občinstva to predavanje, ki je bilo skozi in skozi velezanimivo. — Okrog 80 ljudij se je zbralo tudi v Grgarju, kjer je govoril Damir Feigel „0 pomenu bralnih in pevskih društev/ Fradaianje »Prosicti«. — v sredo dne 15. t. m. ob GV4 zvečer sledi III. del cikla »Umetnost in uživanjeumetnosti" in sicer pojm: »Kompozicija umetni- ne." ¦— Ker se bodo izvajanja deloma naslanjala na Prešernov „Sonetni venec", bi bilo želeti, da si udeleženci prej pr očitajo (in eventutko vzamejo s seboj) omenjeno umetnino. (Predava dr. Ozvald). PredmnjB I PodBOff. — Prihodnjo nedeljo se bo vršilo ob 3 V, v novi dvorani Štefana Breganta predavanje dr. Ernesta Dereanija: „0 spolnih boleznih" — Vstop dovoljen le odrastlim. Paisto la brilno društio M prapor" i Pifit bode imelo ? nedeljo, dne 26. prosinca ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Saj pravim, da kasljate tako hudo, da je človeka kar groza • Vidi se Vam kako trpite. — Ali ste pa že poskusil Favove pristne So-denske mineralne pastile? Sodenske pastile? Še nikoli. — To je pa vendar neodpustno. Ne vests li, da ni boljšega zdravila proti katarju, kašlju, hripavosti ter sploh proti boleznim v grlu, kakor so Favove pristne Sodenske mineralne pastile? Tu poskusite jih! Jaz jih ne nosim vedno le v žepu, ampak jih imam tudi na pisalni mizi in v spalnici ter soloh ni-_____ sem nikoli brez njih. — Škatljica i| stane K 1*25 ter se dobi po vseh B i lekarnah, drogerijah in trgovinah z ____I mineralno vodo. 4 Glavno zastopstvo za Avslro-Ogrsku: W.Th.Guntzerl, Dunaj IVI. Grosse Nengasse 27. Družba sv. Cirila in Metoda. »Moška podružnica družba sr Cirila in Metod* V Gorici" nam oficijelno naznanja, da si je na občnem zboru dne 6. t. m. izvolila sledeči odbor: dr. E. Dereani, predsednik; prof. dr. K. Ozvald, podpredsednik; prof. M. Mastnak, tajnik: prof. L. Vazzaz, tajn. nam.; dr. I. Faganelj, blagajnik; prof. I. Košnik, blag. nam.; dr. I. Šorli, nam.; vadn. uč. v p. B. Poniž, nam. Za družbo sv. Cirila in Metoda se zglašajo narodni davkoplačevalci. Na§ narodni Rakek izkazuje rodoljnbkinje in rodoljube : Lojzika Domicelj, Ana Kc^evčar, Lina Wessner, M. Domicelj, M. Brinšer, Pav. lesnik, Iv. Fatur, Fr. Gnezda, Fr. Gornik, Ant. Kozlevčar, Iv. Podboj, Ribarnic, P. Pepič, F. Schuller. L, Sebenikar, Lj. Ševar, O. Sc-rblich, Št. Udovič, Iv. Ulepič. — Mariborska nabiralna pola, katero je uposlal družbi trg. so-trudnik g. Fr. Majer, izkazuje 02 častitih rodoljubov slovenskih: Fr. Majer, Št. Šuc, M. Stajnko, V. Berdajs, dr. Rosina, dr. VI Ser-nec, dr. Fr. Kukovec, Fr. Pišek, Iv. Šoštarič, dr. L. Poljanec, V. Babovec, E. Veil, V. Karba, Iv. Verno, dr. Lj. Pivko, dr. Medved, L. Koprivšek, dr. V. Kac, M. Reicher, Jos. Volčič, Iv. Košan, Fr. Bureš. — Rodoljubi z Rakeka so uposlali v ta namen vsoto 19 K, v Mariboru pa so plačali štirje narodnjaki narodni davek za pol leta naprej; uposlala se je svota 42 K. Novi nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda še niso izvršeni. 0-glase za nje si pisarna beleži in naročilom ustreže takoj, ko prejme nabiralnike. Prispevki iz nabiralnikov naj se ob pošiljatvi vedno označajo kot taki, da je mogoča tozadevna evidenca, da bo uknjiženje jasno in jasni izkazi. Domače vesti, Odlikovanja. — Naš rojak, deželni šolski nadzornik vZadru, g. Mihael Zavadlavje dobil red železne krone tretje vrste. llB8naianj8.-- Gospodična Irraa P i rje v ec, podučiteljica na državni ljudski šoli v Trstu, je imenovana za učiteljico na c. kr. vadniei v Gorici. ImtMfanjl. — Za pisarniškega višjega oficijala pri okrožni soduiji v Gorici je imenovan tamkaj službujoči oficijal Ciril Kumar. Za oficijale so imenovani kancelisti: pri deželni soduiji v Trstu Ivan M. Gombač in Blaž Črnja; pri okrajni sodniji v Kanalu M. Ivančič; pri okrožni sodniji v Gorici Fran Čar g o in M. Gulin. VS8B onim, kateri« tiče. — V naši deželi ao ljudje, katere uganjajo klerikalci v kozji rog s tem, da kričijo nad njimi, da so libe- ralci in brezverci. Dasi so v srcu z napredno stranko, se vendar prav radi tega ne upajo v javnosti nastopati ž njo. Iskali so in iščejo druge oblike, ki bi bila primernejša za ugodnejši nastop proti klerikalcem, katerim naj bi odvzela pred vsem možnost: zmerjati jih z brezverci in liberalci. Jako se varajo, ako mislijo, da se jim posreči pod drugo firmo predrugačiti boj klerikalcev proti njim. Klerikalci stojijo na tem stališču: Kdor je ž njimi, je veren, kdor proti jim, je liberalec in brezverec, pa naj se imenuje že naprednjak, agrarec ali kakorsibodi. Sezimo po vzgledih! Na slovenskem Štajerskem sta dve stranki: klerikalna in narodna. Narodua stranka na Štajerskem nima v svojem programu niti besedice o kaki svobodomiselnosti, niti črke o kaki svobodni šoli ali razporoki, pa so jo pri dr-žavnozborskih volitvah lani razkričavali za liberalno stranko, katere pristaši gorijo za svobodno šolo, ki bodo metali križe iz šol ter ki uvedejo razporoko. Narodna stranka na Štajerskem je tudi prava agrarna stranka, ki se s posebno unemo peča z gospodarskimi vprašanji; ta stranka odstranjuje tudi nemškutaratvo po Spodnjem Štajerju, nima pa, kakor rečeno, niti črkice o svobodni šoli, razporoki itd. v svojem programu, pa je vendar psovana od klerikalcev za brezversko stranko. Kdor pri nas išče odpomočka proti klerikalnemu načinu nastopanja na političnem torišču, ga ne najde, ker ga pač sploh ni mogoče dobiti. Pride le z dežja pod kap. Dejstvo je, da so naprednjaki po dežel: najboljši kristjani; dejstvo je, da narodno - napredna stranka nima nič takega v svojem programu, česar bi se ne smei oprijeti goriški Slovenec; dejstvo, da nikjer ni razpravljala napredna stranka o razporoki ter nima o njej v programu nobene besede — vendar kako so tolkli po nas z brezverci, framazoni, da smo za razporoko, da hočemo vreči križ iz šole itd. Vsaka napredna stranka pač mora biti svobodomiselna. Saj nam je dal Bog vendar prosto voljo I Zato smemo prosto misliti — ne pa da si damo ukloniti misli in voljo, kakor baš hoče kak človek, ki dela proti božji določbi o prosti volji! — Da treba šolo otresti klerikalnega vpliva — kateri razsodni človek ne želi tega? Stranke, ki hrepeni po tem, da se stre klerikalni vpliv na šolo, se mora okleniti vsak pameten kmetski mož, vsak učitelj. Tesneje sklenitve s stranko je potreba, ne pa iskati novih oblik za vspešnejši boj s klerikalci — ker takih oblik >.i. Klerikalci ostanejo vedno pri tem, da kdor ni ž njimi, je liberalec in brezverec. Še toliko bolj bi kričali nad onimi, kateri bi premenili obliko, Še za toliko nevarnejše bi jih slikali, še hujše bi nastopali proti njim. Čemu torej se umikati iz manjšega ognja v večji, bolj žgoči? To je napačna pot, katere so pa veseli klerikalci, ker bi se jim neka-terniki tako približali in bi jih oni prej vrgli ob tla v novi obliki kot pa v stari..., Msndiceva Slavnast v Trstu v nedeljo se je izvršila tako sijajno, kakor je bilo pričakovati in kakor je to zaslušil nevstrašni istrski boritelj. Zbrali so se zastopniki vseh narodnih slojev iz Istre, Trsta in okolice, obilo veljavnih mož, da počaste slavljeuca. Na odprtem odru v Narodnem domu so bila razstavljena častna darila: bronasti kip genija, srebrn črnilnik in častna diploma. Ko se je prikazal slavijenec, mu je občinstvo priredilo burno ovacijo. Mandiča je pozdravil poslanec Spinčič. Po drugih govorih in po končanem predstavljenju zastopnikov narodnih društev je tiskiamovala hrvatska umetnica markiza Strozzi krasen Car-Eminov prolog. Banketa se je udeležilo okoli 120 oseb. Govorili so Spinčič, Rybar, Jelušic, urednik Cotič, dr. Bjelovučič, urednik Pustoslemšek, urednik Kučinič i- t. d. Na banketu se je nabralo 200 K za hrvatsko in slov. šolsko družbo. Slavijenec je dobil nad 150 brzojavk. V svojem govoru se je ginjen zahvaljeval na tolikih izrazih priznanja njegovega delovanja. Klerikalni socialni Kurz t pravi luči. - iz roke duhovnika. smo dobili poziv, katerega je razposlala „slov. krščansko-socialna zveza" duhovnikom po deželi, da naj pošljejo na socialni kurz v Gorico mladeniče in može. Poziv se oglasi tako-le: „K temu soc. kurzu so povabljeni možje in mladeniči z dežele, ki bi bili sposobni za ustanovitev in vodstvo izobraževalnih društev v domačem kraju. Podlago in pouk k temu mu podeli ravno ta socialni kurz, # Preč. gospod! Gotovo imate tudi Vi v svojem kraju kakega bolj nadarjenega mladeniča ali moža, o katerem želite, da bi se že bolj izobrazil, in katerega bi imeli potem V i kot pomo 6n ika in dobrega sodelavca pri svojem društvenem ali organizacijskem delovanju. Evo, tukaj se Vam ponuja prilika za to. Poskrbite tedaj, da pošljete enega ali dva mladeniča ali moža k soc. kurzu v Gorico. Najkashej e Td božiLn*rtt**f **«« nikov blagovolite nam naznaniti število in imena udeležnikov iz Vašega kraja. Na priglasitve po praznikih se bo socialna zveza ozirala le, že ji bo sploh mogoče dobiti prigla-šencem stanovanja. , • -*«-.., ^;, Prečastiti gospodi Pri sporočilu imen udeležencev iz Vašega kraja blagovolite nam naznaniti, kateri bi se mogli sami na svoje stroške vzdrževati one tri dni soc. kurza v Gorici, in kateri reflektirajo na to, da bi jih one tri dni oskrbela socialna zveza. Ker bi imela »Slov. kršč. soc. zveza" velike, prevelike stroške, ako bi morala sama uositi vse stroške prehianitve in prenočitve udeležencev soc. kurza, zato si usoja Vas, preč. gospod, naprositi, da ji po številu udeležencev iz Vašega kraja pošljete primerno odškodnino v denarju. Ne bojte se v ta namen male žrtve, — soc. zveza Vam pošlje zato domov navdušene društveno in socialno poučeue može in mladeniče, ki bodo Vam v pomoč in domačemu kraju v korist in po-vzdigo! Ako blagovolite,, preč. gospod, S. K. S. Z. za soc. kurz nakloniti kako denarno^ svoto, prosimo, da t*>ga denarja ne pošljete po katerem udeležencu iz Vašega kraja, ampak da tu naslovite naravnost na društvenega blagajnika, g. Luko Dugar, Gorica Via Seminario st. 10. — Z Bogom za krščansko ljudstvo !" Na prvi mah se dobi iz tega vabila utis, da je S. L. S. — dllhovska stranka. Oni, ki so prišli na socialni kurz v Gorico, pa imajo biti pomočniki duhovniku in dobri sodelavci pri njega društvenem in organizacijskem delovanju ; to se pravi: pri farOVŠki poliMki. Vabilo je naslovljeno samo na duhovnike in ho dobili vabila v roke le duhovniki. Duhovniki so torej stebri S. L. S. Pa se dobijo ljudje, ki verjamejo klerikalcem, da so demokratična stranka! Kar se tiče denarne strani, je morala šteti slavna krščanska zveza v Gorici svetle kronice. Bo pa fehtanje zopet toliko goreč-nejše l — Gg. nunci niso dali preveč. Kar pa so dali, so dali -— ljudskega denarja. Ljudstvo daje v farovž denar, da ga politiku-joči duhovniki izkoriščajo potem proti ljudstvu. Ljudstvo jim podaja nož, da mesarijo — ljudstvo.... Polnijo jim kleti. Ob bližnjih volitvah v deželni zbor pa se bodo odpirale te kleti in vino bo teklo. Nagnjenje Ijudij do dobrega vina bodo izkoriščali v svoje namene; ljudstvo jim je dalo vino, ali to ni zadosti, skušali bodo s tem vinom dobiti tudi glasove darovalcev zase, vina pa itak ostane še v izobilju ! Ljudje božji, bežite, politikujoči nune se bliža! »Slovenski Čitalnica" v Gorici vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto dne 18. januvarja 1908. v svojih prostorih. Začetek ob 9. uri 2večer. Svira vojaška godba. Potrebi sluvinskiga šolskeg* vrtca na Plicati. — Iz mesta: „Videl sem mater, ki je peljala svojega otročička po cesti. Ker jo poznam, sem jo vprašal, kam gre. Odgovorila je, da pelje otroka v šolski vrtec. Pa v kakšen šolski vrtec? Nekako s strahom.je odvrnila: v italijanski. Zakaj? Ker mi je predaleč v slovenski vrtec. Ali pošiljajo tudi druge svoje otroke v italijanski vrtec? Tuti —• je ^il odgovor. — Napravite slovenski Šolski vrtec ua Placuti, pa bomo pošiljale tje otroke! In šla je.8 O potrebi slovenskega otroškega vrtca na Placuti se je že večkrat govorilo. Povdarja se 20pet to nujno potrebo. Če „Š. Dom* ne more vršiti svoje naloge v Gorici, naj pomaga družba sv. Cirila in Metoda. — Ni treba misliti, da je že ponehalo potujčevanje v Gorici! — Ni PIlBlnl nad Vipavo se ustanovi 16. t. m. bralno in izobraževalno društvo, ki se bode imenovalo Ostri vrh. Ustanovi to društvo napredna stranka. Udje in oni, ki želijo pristopiti, so vabljeni omenjenega dne pop. ob 3. v gostilno g. Ivana Kobala na Planini št. 103. Dvorni li sctfrd odvetnik dr. Alojzij Kusak se je preselil iz Vizovic na Movavskem na Du- j naj ter otvoril svojo odvetniško pisarno v I. | okraju Wallfigcbgasse 15. Dr. Kusak je deloval mnogo let na Moravskem kot časnikar iu pravnik ter se je v prejšnjih letih zelo živahno vdeleževal političnega dela na Moravskem. Zastopal je vneto smer vseslovansko in rusofilsko ter bil prvim širiteljem znalosti ruskega jezika in ruske književnosti v češkem narodu na Moravskem. Koncem osemdesetih in začetkom devetdesetih let se je odlikoval v probujevalnem delu Čeških* društev dunaj-f*^4o^bilfJeia^l892, Jžteft upravnega odbora kluba.avstrijskih narodnosti. Češkoslo-vanski tabor na Dunaju dobi z dr. Kusakom zelo zdatrio silo, ki se bode osobito v pravnem oziru odlikovala. V Vizovicih je vžival dr. Kusak najlepši renome kot odličen pravnik in kot ljudomil zagovornik prava. Dr. Kusak je vešč vseh slovanskih jezikov in njegova odvetniška pisarna na Dunaju postane v istini središče za pravdne zadeve iz slovanskih zemelj, zlasti pri centralnih dunajskih uradih. — Moravska Orlice z dne" 15. decembra 1907. Izpred SOdniJfi. — Meseca septembra so se fantje v Vedrijaou tepli. — Ko je slišal tam službujoči orožnik Mastnak kričanje, je prišel k fantom in zahteval mir. Vsi so se nato pomirili, le Josip Cepič iz Vedrijana je tolkel okoli sebe in kričal „kje je moje orodje". Orožnik je nato Cepiča aretoval in ga peljal v gostilno Antona .Tančica. Tam pa se je Cepič na tla vrgel in tolkal in brcal okoli sebe in proti orožniku. Na zadnje se je Cepiču tudi posrečilo, da je orožniku ušel. Zaradi tega ga je sodnija v četrtek obsodila na 6 tednov ječe. Isti dan se je vršila tudi glavna razprava proti onim fantom iz Podturna, ki so se na Velikonočuo nedeljo zoperstavili orož-niškemu postajevodji Faturju in redarju Nemcu, a je bila obravnava radi zaslišanja nekaterih prič odnesena. nKason" pod katoliško streh}. — „Kasonu že deluje. V nedeljo je že začela plesarija v „kasonu" pod katoliško streho! Po katoliških listih toliko grmijo proti poštenim plesom, v Gorici pa veliki ^katoličani" dopuščajo v svoji katoliški hiši plosarijo, ki res vede v greh in propalost. Škandal, da mu ga ni para. Kaj pride še pod katoliško streho „Ceutrala" ? — 4 + 6 ?! Vsili optklltl je umrla v tukajšnji ženski bolnišnici 7-letna Marija Pegan iz Gabrij. Sedela je doma na ognjišču ter prišla v dotiko z ognjem. Prihiteli so jej sicer hitro na pomoč, vendar ni nič pomagalo. Brez SrodStO!, — Tukajšnji policiji se je predstavil precej opit neki Anton Mihelj iz Borovnice na Kranjskem, rojen leta 1876., baje je knjigovez. Bil je brez sredstev. Policija ga pošlje v občino, kamor je pristojen. Radi blUČMja je prijela tukajšnja policija 27-letnega Fr. Janšovca iz Poličan na Štajerskem, 32-letnep K. Stegarja- iz Budimpešta in 61-letnega P. Hanzeviča iz Kopra. NQ§0 81 JB bil Zlomil 18 letni E. Mavren-čič. Sedaj je bil že skoro zdrav. Sedaj pa je zopet padel ter si zlomil nogo zopet v ključnici. Prenesli so ga v bolnišnico. Naznani tatovi so pobrali v Gradišču ob Soči v cerkvi iz nabiralnikov ves denar te odšli, kdo ve kam. Nihče ne ve nič o njih. Kažipot je zakasnel, ker ni bilo mogoče dobiti pravočasno, kakor se je hotelo, vseh podatkov, ter ker je ob novem letu vedno polno osebnih prememb. Oba „Kažipota" pa bosta v kratkem končana, na kar ju dobijo takoj p. n. naročniki. Listnica. — G. dop. v D. -— Dopisa, kateri ste nam poslali pa ga niste pisali Vi, ne moremo priobčiti. Stvar je že nekoliko zastarela. Potem pa je dopis preveč oseben in žaljiv. Naj ga priobči oni agrarec, ki ga je pisal, v „Našem glasu" I G. dopisniku iz Da: Poglejte letošnjo Številko 2. nSoče" pod naslovom J z goriške okolice". Pozdravi Se priporočamo. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. ne 1 Ameriko! — Naročnik našega lista v Ameriki nam piše, da naj v tem času nobeden Primorec ne potuje v Ameriko iskat dela, ker je do skrajnosti slabo. V premogovih rovih v Pensilvaniji je dela po 3 dni na teden ; ako pa se dela tudi več dnij na teden, se zasluži komaj za hrano. In še nič ne kaže boljšega. Najbrže izbruhne splošen štrajk. — Audr. Obed. Jubilej poitna hranilnice. — 25 let je poteklo, odkar obstoja poštna hranilnica. Trgovinski minister je priredil 12. t. m. v poslopju poštne hranilnice na Dunaju diner, katerega so se udeležili razni ministri, dostojanstveniki ter hranilnični uradniki. Politični pregled. Delegatje K Trst«. — Sinoči so prispeli delegatje v Trst, in sicer "dlf $ urf. Na kolodvoru jih je pričakal namestnik in več drugih dostojanstvenikov. Velika klerikalna stranka v Avstriji. - Avstrijska politikujoča duhovščina dela na to, da se ustanovi velika klerikalna stranka v Avstriji, sestoječa iz pristašev vseh narodov in vseh dežel. V taki stranki bi bili seveda Nemci prvi, slovenski klerikalci le ponižni lakaji. Taka stranka bi pripravljala pot za nov konkordat) Bazne vesti Hrvatje » Pulju, — Jstaraka posujiinica« v Pulju je kupila velik kompleks za „ Narodnim domom"; to je 1200 sežnjev zemljišča in več hiš za ceno okoli 200.000 K. Tam se postavijo razne zgradbe tudi šole. Obravnava radi prodaje Porf-Arturja se vrši naprej. Zadnji čas je izpovedalo več prič, da potem ko je umrl general Koudratenko, ni bilo mogoče več držati trdnjave. Proti skrivanju. — Grof Harrach je postal te dni popularen na Dunaju, ker se bori proti odkrivanju na cesti. Ustanovljeno je tudi društvo proti odkrivanju. Poprašani so bili tudi razni činitolji glede odkrivanja. Večina se je izrekla proti temu, da se pozdravlja na cesti z odkrivanjem, drugi pa so zopet rekli, da je tako staro navado kaj težko odpraviti. V Berolinu so priredili socialisti VI t. m. 8 shodov za splošno in enako volilno pravico ; 14 shodov je bilo pa v okolici. Po shodih je odšlo okoli 100.000 delavcev proti središču mesta ter hotelo priti do cesarskega dvora. Policija pa je to zabranila. Šele zvečer je bil zopet red in mir po ulicah. Književnost. Poljudna pravna knjižnica. — Zvezek H. in HI. Pre dpisi o železniških in rudniških knjigah. Uredil dr. E. Volčič. Prvi natis. Cena 80 vin. — Zvezek IV. in V. Predpisi o konverziji vknjiže-nih terjatev. Uredil dr. E. Volčič. Cena 80 vin. — Poljudna pravna knjižnica je vredna vsega priporočila. Želeti je, da bi se razširila kolikor le mogoče med našim ljudstvom. Tla prodaj sla 2 stroja za najnovejšega sistema. Natančneje se izve v našem uprav ništvu. Dobro službo dobi zdravo, čedno, nepokvarjeno dekle od 15 let naprej. Služba je v jako lepem kraju. Gospodar in gospodinja sta Slovenca. Dekle si v tej službi lahko veliko prihrani. Želeti je poleg slovenščine tudi znanje nemščine ali laščine. Informacije v našem upravništvu. Žene! Ako trpite na strjenjn krvi In na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Zlervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. pige: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piSe: „PriporoBala bom vsakomu Vale izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*. Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborao postrežbo ¦e zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo Se po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti poSiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Hi1 1? Vnlfiift v Novem mestu Lil. Ii. f UMU (Budolfovo ;; Kranjsko) le uredil in izdal: 1. CMlBO:prafI" M in sodni pravU z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popoten zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obfiirno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 Iv, poštnina 55 v. določila v slovenskem hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v „61o vanski knjigarni" A. Gabršček v Gorici. 2jHi«^ ¦»Loj «¦ kupujemo po najvišji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Denar prihrani Mor fcupi izgolovljeno pohištvo pri AntUrešcak-u v Gorici, I v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) | kateri ima v zalogi najbogatejšo | žzbero pohištva vseh slogov ga \ vsak stan, priprostega In naj« finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Rana hroi ImnlriiPonRU Različno pohištvo iz železa, podobe nasipe in platno, ogledala, žima in platno. Albin Jožef Neguscher je naprošen, da naznani svoj naslov do konec tega meseca, ako tega ne stori, naj si pripiše posledice sam sebi. B. A. Naznanilo. f>LL Alojzij Kusak, duorni in sodni odvetnik dovoljuje si tem potom uljudno naznanjati, da je preselil svojo pisarno iz Vizovic na Moravi na DUIIŠU I. Okraj Mfallfischgasse 15. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno v palačo Attems v prvo nadstropje, na Kornu. Vhod* čez vrt po stopnicah na desno Dr. Derzegnassi. Oklic. Naznanja se, da se poro Andrej GasperČiC, stanujoč becku, zakonski kmetski sin Gasperčiča in njegove žene b Komac, stanujoč v Soči, o min v Avstriji — in Marij zasebnieo stanujoča v Gladi konska hči krošnjarja Ivana Elizabete roj. Gomac, stanujo okraj Tolmin. Morebitni zadržki naj s 2 tednov naznanijo podpisanen Gladbeck, 9. januarja 1 Uradnik kralj, civilnega urada v Korte m. p. CHRISMExCEna™tr Cenj. dame in^ gospodje - pozoi Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Onflinal-Siotoria stroji pd0e&tnl uporabi brezšumno. Orlginal-Viclaria stroji sLnsK" za domačo rabo in obrtne namene. Driginal-Victorla stroji pšjft za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Driginal-Vicforia stroji 5°šir1ISe°: iek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« troje? in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »Facfc«, orodja, manične in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica RIVA C1STELL0 it. 4. ftimm fežko posFebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, l namizni podsiauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srel Posebni izdelki za hotele, restavracije is kavarne, kakor tudi gospodinjstvo itd. tonMLoi Ghrsstofle & C.^ Dunaj h»»»m»