Paitnin« plačana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK TS SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50,
TRGOVSKI
fKi?
časopis ko trgovino, lndu$trQp lit obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din; — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi, se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 18. junija 1929.
Telefon št. 2552.
‘i!:n
ŠTEV. 71.
-M'
; IJ:
Dr. Fran Windischer:
Gospodarski pogledi.
Razpoloženje naših gospodarskih krogov in potreba močnih stanovskih zastopov.
V	naših/, gospodarskih krogih navzlic težkim prilikam prevladuje pozitiven moment, veselje in volja za delo, prepričanje, da je v današnjih časih mogoče uspevanje in obstanek samo ob trdem vsakdanjem delu in ob štedljivem življenju. Na srečo navzlic vsem neprilikam prevladuje pri nas gospodarski optimizem. Naši krogi v gospodarstvu so pozdravili napoved nove ere, v kateri se bo vpošte-valo in cenilo resno gospodarsko delo in se oziralo na resnične potrebe gospodarskega življenja. Gospodarski krogi so v naših krajih na večnem bregu pričakovanja, ali je njih želja, da se jih v novih prilikah, koje so pri nas po novem letu nastale* vpo-števa in jim daje^ priliko, da se jim da možnost predlagati in utemeljevati svoje želje in potrebe, kadar se pripravljajo novi zakoni, koji, globoko režejo v gospodarsko življenje. Ne izrekajo se naši gospodarski krogi za javno anketiranje, koje je navadno brezplodno, ako postane, kakor smo videli pri vprašanju ureditve delovnega časa in zapiranja trgovin, dobrodošla tribuna za zgovornost obeh prizadetih delov. Potrebno je dati priliko, da interesirani krogi povedo in obrazlože svoje mišljenje in imajo eventualno priliko sporazumeti se,na kompromisno obliko. Brez praktičnega pomena pa je, ako se z anketami daje samo pr.ilika, da se sestanejo obojestranski zastopniki na javni tribuni potem, ko je itak znano, v kakem zmislu bodo podana mišljenja. Take prilike navadno samo poostre razmere in zanašajo brez potrebe nemir v prizadete kroge. Za gospodarske kroge naše je danes največje važnosti, da imajo po posameznih ozemljih stanovska zastopstva, koja so po zakonu poklicana dajati mišljenja v gospodarskih vprašanjih, pa imajo obenem tudi sredstva, da po svojih strokovnjakih po stanu ali po zvanju oddajajo mišljenja vladnim organom v važnih vprašanjih. V kolikor prihajajo pri tem zbornice v poštev, je dejstvo, da so njihove naloge vedno večje in da državna mesta sama zahtevajo od njih vedno večje in važnejše delo. Tej svoji važni nalogi tudi v reprezentativnem pogledu, kadar nastajajo prilike, da prihajajo inozemski gospodarski krogi v posete, morejo se odzivati samo, ako imajo na razpolago zadostna materijalna sredstva. Samo v takem primeru je mogoče vzdrževati dobra tajništva in pisarne, koji so, naj se reče karkoli hoče, nekaki gospodarski generalni štab in predpogoj za premišljeno gospodarsko delo in tudi za kontinuiteto ! v gospodarski politiki. Senzacije na gospodarskem polju, ako tudi samo. po novinah sprožene brez resnega namena, morejo več škoditi nego koristiti mladi zemlji, koja kakor naša potrebuje zaupanja in kredita v inozemstvu. Zbornice morejo igrati največjo vlogo v prid gospodarske solidarnosti v naši državi, pa je nesrečna pojava, da si danes posamezne stroke malopremišljeno žele, da zapuste sklenjene gospodarske vrste in skušajo same ustvarjati si svoja, ^zastopstva. V tem pogledu so se zadnjič čuli glasovi glede rudarskih podjetij. Ne morem verjeti, da je istina, kar se je
govorilo in še manj morem verjeti, da bi dalekovidna naša centralna vlada podpirala tako prizadevanje, zakaj ustvaritev take organizacije, eliminirane iz občne stanovske organizacije, bi pomenilo nesrečen ukrep, kateri bi moral prinesti prav neugodne izkušnje. Kdor gre v samoto, je kmalu sam. Po mojem mnenju bi bilo krivo in v evidentnem ne-interesu rudarskih podjetij, ako bi zapustili skupno fronto gospodarjev.
Vprašanje gospodarskega blagostanja v Sloveniji.
Kdo bi bil srečnejši od mene, da more govoriti o gospodarskem raju v Sloveniji. Na žalost Slovenija ni bogata, ali narod, koji biva v njej, je delaven, stremeč, potrpežljiv, štedljiv, nikdar ni bil razvajen, pa je vzgojen tako, da v normalnih prilikah zaupa svoje prihranke denarnim zavodom, posojilnicam, hranilnicam, bankam, kar mu je po stanu bližje. Tako prihaja, da izkazujejo naši zavodi v razmeri z denarnimi zavodi v drugih delih Paše države, kjer je druga vzgoja naroda in druga navada, precej znatne vsote vlog. Organizirana šted-nja in izvestna discipliniranost naroda v pogledu štodnje mora pokazati gotove uspehe. Kadar kdo sklepa iz skupnih številk, ki jih objavljajo v Sloveniji zavodi od časa do časa o denarnem stanju, mora imeti gotovo opreznost, ker je v Izkazih en denar izkazan po dvakrat in večkrat. Lokalni zavod nalaga svoje viške v večjem zavodu v okraju in tak zavod zopet v središču dežele. Ali ne glede na to moram konstatirati, da skupne številke izkazanih vlog pri glavnih zavodih v Ljubljani, ki prihajajo za štednjo v poštev, krajem leta 1928, ako‘vpoštevamo devalvacijo, ki se je izvršila med in po vojski, za mnogo zaostajajo za stanjem pred veliki) vojno. Tako so na primer hranilne vloge pri vseh posojilnicah v Sloveniji leta 1910,po statistiki gospoda ravnatelja Antona Kralja znašale okroglo 212 milijonov kron, do-čim je stanje' teh vlog po statistiki prof. dr. A; Ogrisa znašalo koncem leta 1926 okroglo 1 milijardo dinar-jev,- Po efektivni vrednosti zaostajajo torej te vloge za dobro polovico proti stanju pred vojno. Ako vzamem v pre-teht glavni( zavod, ki prihaja v mestih za hranilne Vloge v Sloveniji v poštev, potem vidim, da je znašalo ob pričetku svetovne vojne stanje teh vlog preko 43 milijonov kron, dočim je stanje koncem preteklega leta okroglo 357 milijonov dinarjev. Slika je napram zadrugam tukaj ugodnejša, ali je brezdvomno tudi zadružnega denarja dober del med hranilnimi vlogami tega zavoda, pa je vrhu tega še znatna diferenca na škodo sedanjemu stanju vlog napram predvojni dobi. Smatral sem za potrebno, da se ozrem pri današnji priliki tudi na to vprašanje zategadelj, ker perijodično z nekako čudovito točnostjo prihajajo zopet in zopet v javnost vesti ip.izjave
o	gospodarskem blagostanju v Sloveniji in o denarnem obilju v tej zemlji, pa bi mi ne bilo ljubo, ako bi ta okolnost v kateremkoli pogledu neugodno vplivala na presojo Slovenije tedaj, kadar gre za delitev, katerihkoli ugodnosti osobito, kadar gre za vprašanje o pravični razdelitvi kreditov takih institucij, katere so na-
Kaj je z obveznicami »vojne odškodnine«.
Obveznice vojne odškodnine so stale koncem leta 1928 v kurzu na 430. Po novem letu 1929 so začele nenadoma padati. Kolikor je bilo to gibanje obsežnejše nego navadno, ga je povzročila gospodarska kriza, ker so se mnogi, ki so preje dajali vojno odškodnino v lombard, odločili, da jo prodajo, da ne bi tako plačevali 8 do 16% obresti na papir, ki donaša samo 6%. Na drugi strani se je promet tega papirja v zadnjem letu povečal za' okoli 300 milijonov dinarjev nominalne vrednosti, kar je vsekakor tudi vplivalo na kurz. O vprašanju »vojne odškodnine« se je pred kratkim vodila v .srbskih krogih, ki sq . na tem papirju najbolj interesirapj, živahna diskusija, ali je potrebna državna intervencija ali ne. Oglašale sp se zahteve za in proti, oboji s tehtnimi razlogi. V diskusijo je posegel tudi ugledni beograjski narodni gospodar dr. V. Bajkič, ki v svojem listu >?Narodiy> blagostanje« razpravo o prognozi razvoja kurza za obveznice vojne odškodnine reasumira nastopno:
»Kakor vidimo je kurz rente vojne odškodnine na beograjski borzi, v nenormalnem stanju. Tak položaj je bo-jesten iq, treba ga, je čimpreje preprečiti'. V nikogar interesu pi razen besistov — ti so pa najmanj interesirani, da kurz še nadalje pada, Nasprotno je očiten interos bank, katere imajo v lombardu vojno odškodnino
—	med temi so v prvi vrsti državne kreditne ustanove — da se bqsa ustavi. Pri današnjem kurzu one najbrže ne riskirajo še ničesar, pač pa je na
vidiku debakl med njihovimi dolžniki. Iz tega sledi, da bi bila intervencija edini izhod. Mi intervencije ne priporočamo, ker smo načelno proti intervenciji potom državnih uradnikov in na račun države. Take inter-vendije morejo imeti za državo jako kvarne posledice. Intervencija se ne more izvesti deloma ali od planeš na jutri, temveč po gotovem, v naprej določenem načrtu, ki še mora izvesti na daljšo dobo. Taka intervencija je specialiteta privatne inicijative.
Po našem mnenju bi se to vprašanje najbolje rešilo, ?ko se razčisti položaj na borzi. Razčiščenje je> težko in delikatno vprašanje. Nikjer ne velja v taki tneri princip nedotakljivosti svobodne inicijative nego na borzi. Borzi janci imajo pravico, da v mejah uzanc delajo s svojim premoženjem, kar hočejo. Uradno se proti njihovi volji ne more ničesar ukreniti. Ves položaj imajo v rokah hosisti in njihovi pooblaščenci. Edino vprašanje je, ali se hosistom garantira podaljša? nje akcije in odlog za kredit, odnosno ali se hoče postopoma likvidirati an-gažmane. Banke-upnice morajo vedeti, kaj se hoče, morajo gledati čim jasnejšo v bodočnost našega denarnega trga — posebno radi pojava‘delnic agrarne banke — in se šele potem odločiti. Nobena stvar ne škoduje papirju toliko nego intervencija, ki pušča padati kurz, čim se pojavi večja ponudba. ,.
Ako bo ostalo pri današnjem položaju, je jako verjetno, da bodo rente vojne odškodnine še nadalje padale.«
PRIJAVE TRGOVSKIH AGENTOV IN TRGOVSKIH POTNIKOV V BITOLJU.
Upravnik mesta Bitolj je z ozirom na slabe izkušnje z osebami, ki dopotujejo v Bitolj večkrat pod pretvezo, da so trgovski agenti ,in trgovski potniki, odredil, da se morajo v bodoče vsi trgovski potniki in zastopniki posameznih trgovskih firm in podjetij, ki dopotujejo v Bitolj, osebno prijaviti ha prijavnem oddelku uprave mesta, da dobe dovoljenje za poslovanje v mestu. Vsi hotelirji in druge osebe, ki prenočujejo potnike, so dolžni, da prijavijo potnike in prijavi prilože tudi potnikove listine ter jih napotijo, da te listine osebno dvignejo pri upravi mesta. Trgovski agenti in potniki morajo imeti poleg uradno potrjenega pooblastila firme, katero zastopajo, še legitimacijo zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ker se jim sicer prepove poslovanje. Kdor se ne bi ravnal po tej odredbi, se bo kaznoval z zaporom od 1 do 20 dni ali z denarno globo od 10 do 150 Din.
KARTEL ŠPIRITA IN UKINITEV
OBRATOVANJA NEKATERIH TOVARN ŠPIRITA.
Po časopisnih poročilih so priprave za ustanovitev kartela špirita že končane. Industrija špirita se. v toliko reorganizira, da bo od .14 tovarn 8 tovarn ukinilo produkcijo špirita in se preustrojilo za druge namene. Ena tovarna se preuredi v pivovarno, druga v kemično tovarno, tretja v lesno industrijo itd. Poljedelski industriji se odkaže kontingent 30.000 hi na leto.
menjene celi državi in kjer ne bi hoteli, da bi Šlovenija prišla vsled domnevnega blagostanja in krivo po-udarjane gospodarske blaženosti do tega, da bi se z njenimi interesenti postopalo marij ljubeznivo.
DESETLETNICA »SKOPSKE TRG0-VAČKE OMLADINE«.
Desetletnica, na katero smo opozorili že v zadnji številki našega lista, se je v Skoplju kar najslovesnejše proslavila. Na proslavi je zastopal N j. Vel. kralja grmij-ski general Nedič, zastopnika je poslal tudi ministrski predsednik in minister trgovine in industrije. Proslave, so_ se udeležili zastopniki trgovske omladine iz vseh delov Srbije, tako da je bila proslava ppinemben .praznik b-goystva v Srbiji, ki je stahovško jako zavedni in tudi požrtvovalno, kadar gre za'stanovske interese.
PREDVOJNA ZAVAROVANJA NAŠIH DRŽAVLJANOV V ANGLIJI.
Angleška zavarovalna družba Gresham v Londonu je imela pred vojno v raznih mestih bivše Avstroogrske monarhije svoje podružnice in zastopstva, ki so se v vojnem času ukinila. Ker je še danes več naših interesentov, ki imajo pri tej družbi terjatve in ne vedo, kam naj se obrnejo s svojimi zahtevami, jih opozarjamo, da je naša kraljevina prevzela jamstvo za izplačilo dolgov družbe »Gresham«, a centrala družbe v Londonu jo prevzela za to jamstvo napram naši državi popolno odgovornost. Zavarovalna družba Šumadija v Beogradu je kot mandator udruženja za poslovanje in likvidacijo tujih portfeljev prevzela tudi portfelj zavarovalne družbe Gresham v Londonu. Vsi interesenti, ki imajo od te družbe kaj terjati, naj se torej obrnejo na zavarovalno družbo Šumadija v Beogradu.
OBTOK BANKOVCEV NARODNE BANKE.
Po stanju dne 8. junija t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 516P8 milijonov dinarjev. Napram zadnjemu izkazu se je ta obtok povišal za 69.8 milijonov dinarjev. °
TRGOVSKI LIST, 18. junija 1929. ffllllJ l!| |||'I im
11 11 "rrrrmrmm
v letu 1930 s 5^ obrestmi. Ali je bil dolg 407 milijonov dolarjev od obeh zbornic sprejet, o tern porodilo ničesar ne omenja, toda to je irrelevantno, kajti juristi pravijo, da je čisto jasno, da je samo sprejetje dolga angažiralo finance in da torej pogodbe iz leta 19,26, ki pomenjajo znatno znižanje aofgov, nikakor rie morejo angažirati pMftCi Jp da lih radi tega ni tfeba dati ratificirati po zbornicah, tudi če bi prvotne pogodbe glede dolgov ne bile od njih sklenjene. Radi tega s_e pogodbe sploh n;e smejo da« zbornicam v ratifikacijo. Z^i to bi bila potrebna izprememba ustave. Zboriiici imata pravico odkloniti razpravo o ratifikaciji in prepustiti celo odgovornost vladi sami. Če je Poincare leta 1926 izjavil, da bo zahteval formelen pristanek zbornic na ratifikacijo, češ, da je nemogoče radi važnosti in radi obremenitve bodočih generacij, da ne bi pogodb predložil zbornicam v ratifikacijo — so bile to samo čisto politične izjave, ki pa juridičuo nikakor ne bi mogle obvezati vlade, da zahteva odobritev parlamenta. Juristi gredo še tako daleč, da pravijo, da bi bilo celo neumestno in nevarno yzeti v mednarodne pogodbe pridržek ratifikacije po zbornicah — razefl, če bi bila ravno ta ratifikacija po ustavi potrebna. Juristi pa sklepajo, da te pogodbe lahko ratificira sama vlada brez predhodne odobritve zbornic.«
Ta razlaga je vsekakor duhovita, ampak vendar ostane par vprašanj odprtih. Na ta način je težko prizadeta nadrejenost obeh zbornic, ki je ravno v Franciji karakteristična. Poleg tega je pa tudi splošno mnenje sovražno naperjeno medvojnim dolgovom in njih ratifikaciji. Je to torej važno politično vprašanje. Vprašati se je torej treba, kaj se lahko zgodi v slučaju, če si zbornici poiščeta ravnotako znamenite juriste, ki bodo dali drugačno mišljenje, kakor so ga dali oni trije juristi na pobudo Poin-care-a. Nikakor in nikoli ne morejo vendar privatni juristi biti nadrejeni zbornici ali senatu. Jasno je, da gre tukaj za veliko politično odgovornost. Poincare bi vsekakor rajši, da bi šla vsa stvar skozi obe zbornici, toda ker je večinska stranka, in sicer najmočnejša skupin^, proti, si hočemo pomagati na omenjeni način. On hoče reči: Stranke se lahko pred narodom izgovarjajo, češ, da one niso zakrivile ničesar, da je vlada vse naredila na svojo pest in da je torej ona sama odgovorna za vse. Situacija je torej vsekakor še nejasna, treba je počakati 25. junija, toda upati je, da bo Poincare — stari in izkušeni taktik, ki se je izborno izkazal že v najtežjih situacijah — stvar dobro izpeljal in bo svojo večino v zbornicah
rešil iz velike zadrege. t)n ima namreč-dovolj močno zaslombo in energijo, da prevzame ratifikacijo na svoje rame, njegova večina je pa. nima.
TELEFONSKA SLUŽBA Z ITALIJO.
Med našo kraljevino in Italijo se je sklenil glede telefonske službe dogovor, ki je 2e stopil v veljavo. Po tem dogovoru se smejo med našimi in italijanskimi postajami vrniti poleg navadnih razgovorov tudi: t. niijni privatni razgovofi,
2. najnujnejši — »ectair« — razgovori,
3. naprej ptačaqi razgovori. — Razen teh se vršijo tudi državni razgovori, ki se istotako dele na nujne innavadne. 'faksa za nujne privatne razgovore je trikrat večja nego za navadne razgovore, za >enclair« razgovore pa se plačuje desetkratna taksa. Naprej plačani razgovori so dovoljeni v času slabega prometa in v času ostalih perijod. Ako se ti razgovori vrše v času slabega prometa — ponoči — plača se samo polovica odpadajoče takse, ako se pa vrše v ostalem času, se pobira za nje trikratna taksa.
• • *
S KONGRESA BANK.
Ob> priliki proslave desetletnice Save-za novčanih zavoda v Zagrebu se je vršil tudi kongres bank, na katerem so bili podani tudi razni referati o aktuelnih vprašanjih, ki se tičejo bankarstva. Na tem kongresu je vzbudil pozornost referat generalnega direktorja g. Tykača iz Ljubljane o reformi delniškega prava. >Narodno blagostanje« iz Beograda poroča o tpm referatu nastopno: »Treči re-ferant g. Tykač, generalni direktor iz Ljubljane, dao je jedan majstorski pregled sviju problema iz akcionarskoga prava, koji su kod nas otvoreni i koji treba da se regulišu novim zakonom. Referent je, i ako i sam poslovan čovek, ppkazao mnogo liberalizma za opštu stvar. Njegove postulate može, da potpi-še i najstroži kritičar akcionarskih dru-štava.« Ta zanimiv referat priobčimo v našem listu v eni prihodnjih številk.
*	*.	f
LIKVIDACIJA VELEPOSEST V A V JUGOSLAVIJI.
Predlog o likvidaciji veleposestva v Jugoslaviji predvideva odkup posestva po agrarnih interesentih v teku desetih let. Interesenti bodo plačali za dodeljeni svet samo polovico aktualne tržne cene. To se izvede v 10-odstotnih obrokih na leto, tako da bo nakupna cena izplačana v desetih letih. V poštev pride 230.000 interesentov in 550.000 hektarov sveta. Država sama bo kupila 150.000 ha sveta in ga bo brezplačno prepustila bivšim dobrovoljcem.
»Schulz Universal« tehtnice
ho raznih zunanjih oblik, zato so porabne za vsak obrat. Zahtevajte brezčbvezno ponudbo ali poset zastopnika. — Jugo-Schulz d. i o. i., Ljubljana.
Stran 2.
m i mu im	JlJUltJ	HIJ	J I ■»
Francija in medzaveznlšlci atfgoNrt,
Po re^aracijski konferenci se nam odpira vprašanje, kaj bo s poK>dbfl®i med Fraihcijo ih AngHfo ter Francijo in Ameriko glede medzavezniških dolgov. Ali bodo ratificirane? Ali bo Poincare na svojo pest izvedel ratifikacijo, ali bo pa parkunent razpravljal o sprejetju odnosno o poklonitvi pogodb Churchill—Caillatix in Mellon— Bferenger? Največji del vladne večine pod vedatVOffi Mariu-a se venomer izjaylja proti ratifikaciji in proti znižanju nemških reparacij. Šest interpelacij 'je bilo stavljenih V parlamentu dne 4. junija, a Poinca-re-u je uspelo, da so bile te interpelacije v zelo razburljivi debati s 322 glasovi proti 249 preložene na dne 25. junija. Poincare je gori omenjene pogodbe predložil že poprejšnjemu parlamentu in ponovno dne
9.	julija 1928 sedanji zbornici, vendar pa je v seji dne 4. junija vkljub nujnosti pustil odprto vprašanje, ali hoče zbornico in komisije povabiti samo k razgovoru o pogodbah, ali pa hoče prepustiti zbornici ratifikacijo. Naslednjega dne je izročil predsednikom komisije za zunanje zadeve in finance v zbornici in senatu prepis mišljenja o ratifikacijskem vprašanju, ki so ga na njegovo pobudo izdelali trije juristi. To mišljenje je zelo interesantno. Najinteresantnejše pa je, da je to mišljenje datirano z dne 22. oktobra 1928 in da je radi tega Poin-carč približno oh istem času, ko je zbornici ziopet predložil pogodbe, pridržal sebi pravico, da izvede ratifir kacijo sam — to se pravi po predsedniku republike — torej brez formalnega sklepa obeh zbornic. Za ta korak je pač potreboval potrebno opravičilo, ki mu ga nudi strokovnjaško mnenje treh juristov. To mišljenje se v glavnem glasi:
»Po 51. 8 Ustavnega zakona od 16. julija 1875 se pogaja in ratificira pogodbe s tujimi državami predsednik republike. On jih daje na znanje obema zbornicama, kakor hitro to zahtevajo interesi in varnost države. Mirovne pogodbe, trgovske pogodbe in take, ki angažirajo državne finance, so pravnomočne šele potem, ko sta jih sklenili obe zbornici. Vprašanje je torej, ali pogodbe glede dolgov angažirajo državne finance. In tukaj izvajajo znameniti juristi, da je Francija med vqjno prodala v Angliji in Ameriki zakladne bone in da sta zbornici odobrili sprejetje tega dolga. Po vojni je ameriška vlada prodala francoski vladi za 407 milijonov dolarjev vojnega materijala z zapadlostjo 400 milijonov dolarjev dne 1. avgusta 1929 in 7 milijonov dolarjev
Ing. I. D.:
Smernice ukoriščanja vodnih sil.
(Nadaljevanje.)
Italija.
Med vsemi državami nudi izgradite-ljem vodnih sil največjo finančno in pravno pomoč ravno Italija. Vkljub temu, da nima pomembnih ležišč toplotne energije, je potom ukoriščanja vodnih sil postala jaka industrijska država in se je v tem pogledu v skoro vseh panogah osamosvojila od inozemstva.
Glasom vodosilnega zakona iz leta 1919 so vsi vodni zbiralniki prosti davka in takse od izgrajene konjske sile. Za vsakih 100.000 m3 zajezene prostornine se skozi 50 let izplačuje po 800 lir podpore. Država pa ima pravico par-ticipiranja na dobičku nad 7% z 25%, na dobičku nad 10% pa z 50% tako dolgo, da se ji je na ta način vrnila polovica letnih prispevkov.
Glasom dekreta k temu zakonu od
9.	oktobra 1922 pa nudi do leta 1940 za vsako izgrajeno konjsko silo skozi 15 let po 40 lir letne podpore. Velja pa to za vse naprave, ki so se izgradile po 1. januarju 1922. Razven tega pa predvideva še mnogobrojne davčne in upravne olajšave.
Za daljnovode z nad 2000 voltov obratne napetosti se izplačujejo denarne podpore, kmetske zadruge dobijo pa za
transformatorske postaje tudi daleko-sežne ugodnosti. Za vsako kWh toka, uporabljenega v svrho zemlje, žetne ali druge kmetijske namene, plača država premijo v znesku 3 centesimov.
Ugodnosti teh določb so privabile inozemski kapital, predvsem amerikan-skegavki je v vodosilnih napravah severne Italije investiral nad 200 milijonov dolarjev.
Rumunija
nudi glasom zakona o energiji s posebnim upoštevanjem vodnih sil iz leta 1924 državno podporo dolinskim pregradam v slučaju, da je čisti dobiček manjši od 10%. V tem zakonu upravomočeno klavzulo, ki zahteva večino domačega kapitala in zaposlenega osobja, je pa letos v marcu s posebno odredbo deloma razveljavila, v pogledu osobja pa zelo omilila.
Poljska
je z elektrifikacijskim zakonom od 21. marca 1922 dodelila vodnim centralam dalekosežne privilegije in pravice. Vsaki centrali je dodelila inštalirani de-lazmožnosti odgovarjajoč teritorij v svrho eksploatacije z monopolnimi pravicami. Razven tega jim je dovolila ugodnost prisilne razlastitve onih zemljišč, ki so potrebna za zgradbo naprav v svrho proizvajanja, reprodukcije, transformacije in prenosa električne energije. Privatniki se razlaste proti minimalni odškodnini, javna zemljišča so pa za-
stonj na razpolago. Državna oblast sl pa pridržuje pravico kontrole prodajnih cen električne energije.
Češkoslovaška
je z zakonom od 12. marca 1929 omogočila tvorbo elektrifikacijskega fonda v višini 200 milijonov kron, ki bo v prvi vrsti služil interesom prenosa električne energije vodnih central.
Švedska in Norveška.
Države Skandinavije so vsled ugodnih in cenih izgradilnih možnosti vodnih sil v produkciji in potrošnji električne energije med prvimi na svetu. Njih zakonodaja bazira na načelih germanskega prava, torej so vse vodne pravice na podlagi civilnopravnih določb privatna last. Centralne uprave so si pa v pogledu ukoriščanja vodnih sil pridobile merodajen vpliv potom uzakonjenja različnih dovolilnih in uporabnih pravic. Državna oblast je kot lastnik velikanskih ozemelj posestnik ogromnih vodnih sil, četudi na privatnogospodarski podlagi. Potom nakupa nadaljnih obrežij in sistematiziranja ukoriščanja so pa postale tozadevni edini merodajni in odločujoči faktor.
V	Norveški so vse vodne pravice last onega, čigar je breg, odnosno čigar last je bilo preje zemljišče. Pri dveh različnih lastnikih bregov razmejujejo naj-globokejše točke vodotoka. Ukoriščanje je pa urejeno z zakonom od 1. julija 1887
Štev. 71.
Rudarska konjunktura v Evropi.
Konjunktura v premogu in železu je sedaj v evropskih deželah precej različna. Najugodnejša je v onih deželah, v katerih nudi domače investicijsko delovanje premogovnikom in zeleznim tovarnam izdatno domačo prodajo po dobrih cenah, tako da se more produkcijskj previšek brez na-daljpega ^udi pri sedanjih nizkih svetovnotržnih cenah ž gotovim dobičkom eksportirati. — v Pramnji je prodaja premoga prav živahna in
S k tf&HUto« eelo P.ičlo, ker pgfc-i in belgijski premog no prideta v običajni množini preko meje. Francoska železna industrija kar naprej gladka prodaja, tako da se podanje svetovnotržnih cen kaj malo čuti. Obrati, ki .železo predelujejo, zlasti livarne, strojna industrija in avto-mobilne tovarne, so prav dobro zaposleni, in se bo zato ugodna železna konjunktura gotovo še nadaljevala. —
V	Belgiji se je nekoliko časa opazovalo nazadovanje železne eksportne konjunkture, a so se začele cene že zopet dvigati. V premogarstvu manjka kvalificiranih delavcev in zato produkcija pada, kar je imelo za posledico pravcato hausse za premog, tako da so cene na novo narasle. — Malo zadovoljiv je položaj v Nemčiji. Premogovna in železna trgovina sta pod vpljvom omejitve kreditov, mezdnega konflikta v Poruhrju in pri državni železnici ter padajoče industrijske konjunkture. Glede obnove ruhr-skega premogovnega sindikata je položaj popolnoma nejasen in so se pogajanja šele pravkar pričela. V železni industriji se kaže majhno zboljšanje, ki ga pa smatrajo samo za posledico začasnih naročil državne železnice. V splošnem je prodaja železa še zmeraj nezadovoljiva. — Angleško premogarstvo je v znaku padajoče konjunkture, ki se tiče tudi cen. Močna konkurenca na kontinentalnih trg^h se je že zopet pričela in se eksportne cene premoga polagoma zopet približujejo stanju, kakršno je bilo o začetku leta. V železni industriji se je obrnilo na bolje in so mogli domače cene za valjano blago preS kratkim za pol šilinga pri toni zvišati. — V češkoslovaški železni industriji se visoka konjunktura nadaljuje; nazadovanje v zimskih mesecih je bilo samo posledica hudega in dolgega mraza. Tudi prodaja premogovnih okrajev je trajno »zadovoljiva. — Na Poljskem je produkcija premoga nekoliko padla in se splošno opazuje poslabšanje v industrijski zaposlenosti. Železna industrija je mogla v prvem letošnjem četrtletju svojo lansko produkcijo prekositi, a že v aprilu je glede produk-
s poznejšimi dodatki od 14. decembra 1917 in 21. maja 1920. Vkljub ugodnim izgradilnim možnostim — stroški za izgrajeno PS varirajo od 350 do 500 kron
—	nudi država veliko finančno pomoč in davčne olajšave. Med temi je omeniti državno vodosilno banko, ki financira vodosilne naprave in ki je prevzela v svoje breme vsa kratkodobna in draga posojila, ki so imela za posledico drago prodajno ceno električne energije.
Na Švedskem urejuje ukoriščanje vodnih sil direkcija vodopadov, ki pa obenem upravlja tudi državne vodosilne naprave. Zakon iz leta 1918 z dodatki o letih 1919 in 1920 predvideva samo za pet sodišč vodopravrte zadeve. Privatnim vodnim centralam, ki so zgrajene na državnem zemljišču, ki torej ukori-ščajo vodno silo, ki je last države, se dovoljuje hipotekarna obremenitev. Zakon »O posebnih določilih v zaščito pravic na električni sili« smatra daljnovode kot sestavni del vodosilne naprave in se vsled tega lahko smatrajo v njih investirane svote kot varnost za posojila. Podjetnikom sta na razpolago dva državna posojilna fonda in sicer eden za vodne naprave, drugi pa za daljnovode. Pryi lahko izposodi letno dva milijona, drugi pa dva in pol milijona švedskih kron. Razven tega se pa tudi dovoljujejo cena in dolgoročna posojila lz sredstev državne zavarovalnice, državnega penzijskega fonda in poštne hranilnice.	(Dalje	prih.)
Štev. 71.
TRGOVSKI LIST, 18. junija 1929.
■—1—■ '	M!"!	J.|
ZNAČILNE ŠTEVILKE.
Po časopisnih poročilih, ki temelje na uradnih podatkih'ministVstva za gradbk, je naša država izdala v zadnjih 10 letih za gradbo novih in za popravilo starih zgradb 1011-6 milijonov dinarjev, in sicer 6904 milijonov Din za nove zgradbe in 321-2 milijonov Din za popravila. Na področju posameznih direkcij se ta vsota razdeli sledeče:
nove zgradbe popravila ministrstvo	119-5	62-5
direlicija Kruševac	175-1	41'7
direkcija Novi Sad	121-6	50-8
direkcija Zagreb	&i*8	62 —
direkcija Skoplje	8p*—	27-5
direkcija Sarajevo	57-9	21 2
direkcija, Dubrovnik	4p*—	H4*6
direkcija Ljubljana	2 2	20-9
Od 69Q*4 milijonov dinarjev, porabljenih za nove zgradbe, odpade: na administrativne zgradbe 59-6, na visoke šole 83, na gimnazije 68'9, na strokovne šole 3Q;5, na osnovne šole 110-5, na sel-ske zgradbe 42-3, na cerkve 4/1*3, na gledališka in muzeje 32-5 milijonov Din. — ■Slovenija je tako glede novih zgradb, kakor tudi glede popravil na zadnjem mestu.
* * *
EKSPORT AVTOMOBILOV IZ U. S, A.
LETA 1*28.
'frgpvaki urad Zedinjenih držav pri-obča oficielne podatke avtomobilnega izvoza U. S. A., ki nam nudijo bistveno drugačno sliko Jcot številke, priobčene od avtomobilne trgovske zbornice. Ofi-cielni podatki se omejujejo na resnični izvoz in ne štejejo zraven eksporta v Kanado. Izvoz osebnih avtomobilov je znašal i. 1927 286.088 voz, lani 368.328, izvoz tovornih avtomobilov 107.031 in 138-782. Vidimo torej dvig; a ker se je produkcija še bolj dvignila, je odstotni delež eksporta v primeru s produkcijo padel. Leta 1927 so eksportirali 15-4% vse produkcije osebnih avtomobilov in 34% tovornih, lani pa 9-6 in 26-2% . Četrtina vsega ižvoza gre v Evropo.
RAZVOJ AMERIŠKE JEf£LBNE IS ŽELEZNE INDUSTRIJE.
Charles M. Schwab, predsednik ameriškega železnega in jeklenega zavoda, je prepričan, da stoji ameriška železna in jeklena industrija kljub že sedaj velikemu blagostanju šele na pragu brez-primernega razvoja. Večina jeklenih konsumentov živi- v veliki prosperiteti, je izvajal Schwab na nekem zborovanju. Avtomobilna industrija se bo gibala nadalje navzgor, prav tako se bo dvignila poraba jekla pri železnicah. Zelo hitro raste poraba jekla pri gradbi manjših stavb. Gradba aeroplanov bo v bližnjih letih bistveno narasla. Dalje je dejal Schwab, da so dobički v jekleni industriji izredno nizki, ne samo sami na sebi, temyeč tudi v razmerju z drugimi industrijskimi panogami. »Z neverjetno hitrostjo izrabljamo naše rudne in druge surovinske vire.« Srečna Amerika, ki se ti zmeraj in vselej prerokuje tak« lepa bodočnost!
>Privreda Slovenije.« — Pod tem naslovom priobčuje beograjski »Trgovinski glasnik« članek g. dr. Frana Windi-scherja o položaju slovenskega gospodarstva v času od novembra 1928 do maja 1929.
Ponudbe in povpraševanja.
Za izvoz surovih kož iz naše države v Ameriko se interesira tvrdka: Louis Henkel, Park Row Bidg, Newyork, City.
Hermann Weiner, Wien II., Krumm-
baugasse 2, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki suhih gob.
Agenturna i komisionalna radnjja Sabanovič & Komp., Sarajevo, Kun-durdži luk 29, bi rada prevzela večja zastopstva slovenskih tvrdk in eventualno tudi komisijska skladišča s sediščem v Skoplju (Južna Srbija) in to brez razlike njihovih proizvodov. Interesenti se naj na gornji naslov direktno obrnejo..
Stran 3.
cije in prodaje zaostalih za lanskim letom. Glede na majhno število oli-cielnih naročil so na Poljskem tudi izgledi za bližnji čas bolj malo ugodni.
—	Poročali smo že, da se je v zadnjem casu pojavil na trgu v večjih množinah tudi turški premog ter da je pričel n. pr. v Grčiji uspešno konkurenco z angleškim itd. premogom. To je nekaj cisto novega. — Glede ameriške železne itd. konjunkture poročamo opetovano v posebnih člankih.
***.......... 11 Yrfciu'
Vrednote v Orientu.
Načrt ustanovitve Turške Državne banke kot vrednotne banke je še v stadiju predposvetovanj. Novejša poročila ra Angore pravijo, da namerava turška vlada zbrati potrebno glavnico dveh do štirih milijonov funtov deloma s posojilom, deloma s prodajo kronskih juvelov. Lani poleti je bil poklican predsednik Holandske banke dr. Vissering v Angoro, da odda svoje mnenje o valutni refcirmi; vsebine njegovega elaborata Še dosedaj niso priobčili. Medtem se je obrnila turška vlada na dr. Schachta, naj tudi on odda svoje strokovno mnenje; tega dr. Schacht sicer ni napravil, a v Angori se mudi že več tednov ravnatelj neke podružnice Nemške banke, ki ima posebne skušnje v turškem gospodarstvu. Dalje je priredila turška vlada anketo o plačilni trgovski bilanci Turčije. Iz vsega tega se more sklepati, da z izvedbo vrednotne reforme še ne moremo tako hitro računati; ta reforma postaja aktualna ravno sedaj, po ureditvi turških predvojnih dolgov.
V	Iraku (Mezopotanija) velja kot zakonita vrednota indijska rupija, ki je od 1. aprila 1927 zakonito stabilizirana na zlati podlagi; stabilizacijski tečaj je 18 angleških pence.
Nasprotno sta pa Perzija in Afganistan še zmeraj deželi čiste srebrne vrednote. V Teheranu, glavnem mestu Perzije, so sicer v lanskem septembru ustanovili Državno banko z glavnico dveh milijonov tomanov (ca 112 milijonov dinarjev), a ta banka nima emisijske pravice; to pravico so dali pred dvajsetimi leti zavodu Im-perial Bank of Per§ia, neki angleški trgovski banki, za dobo 40 let. Zatft teče njen privileg še 20 let. Imperial Bank of iPersia ima v rokah tudi faktični devizni monopol. V povprečnosti zadnjih mesecev je notiral kran, narodni srebrni novec, z 48 krani za funt. Perzijska vlada je pred ca petimi leti izročila svoje finance ameriškemu vodstvu v oskrbo. Pozneje so nastali spori med inozemskimi zastopniki in med perzijsko vlado, ki so imeli za posledico, da delujejo od lanskega leta dalje v Perziji nemški m avstrijski izvedenci. — V Afganistanu so izvedli v juliju 1. 1906 spremembo v novcaništvu. Dotedaj je bila narodna denarna vrednota kabulska rupija, enaka 8 pence. Novi denar ima označbo afgani, razdeljen je v 100 pulov. Pri sedanji vrednosti srebra je 123 afganijev toliko vredno kot 100 nemških mark, iz česar lahko izračunimo razmerje do pašega dinarja. Zlati npvci so v Perziji in v Afganistanu sicer v" obtoku, veljajo pa samo kot trgovski novci.
VZROKI VELIKE AMERIŠKE AVTOMOBILNE INDUSTRIJE.
V zadnjem poročilu ameriške Gua-ranti Trust Corp. se ugotavlja, da je visoki nivo sedanje avtomobilne produkcije v U. S. A. v prvi vrsti posledica že več mesecev trajajočega živahnega povpraševanja v Ameriki sami. Razvoj poslednjih let nam kaže, da se more držati produkcija, obstoječa v prvi vrsti v nadomeščanju starih avtomobilov z novimi, še nadalje na sedanji višini, če upoštevamo, da so ameriški avtomobili povprečno sedem let v rabi, je treba napraviti v nadomestilo starih voz na leto povprečno 3 in pol milijona novih voz.
V	zvezi s povpraševanjem od strani novih avtomobilistov in v zvezi z dvigajočim se eksportom bo mogla ameriška avtomobilna industrija vzdržati svojo sedanjo produkcijo še nadalje.
Industrija.
O	omejitvi petrolejske produkcije. V
Colorado Springs je’ zborovala velika ameriška petrolejska konferenca, da dobi pota in sredstva, kako bi se produkcija omejila. Predsednik je uvodoma poudarjal, da je konferenca zadnja prilika za sporazum v dobrem. Če bi industrija zamudila to priložnost in se ne bi mogla zediniti na mimo sodelovanje, bo zahteval on sam najstrožjo prisilno ureditev po zvezni vladi. Narodna obramba in prosperiteta bi bili ogroženi, če bi bile domače petrolejske zaloge izčrpane ali blizu do izčrpanja izrabljene. Problem ni vprašanje ene države, tudi ne vprašanje Amerike, temveč je mednarodnega značaja. Preden se bo pa moglo doseči mednarodno sodelovanje, mora biti domača ameriška industrija edina. Državni tajnik Wilburn je poudarjal, da je sodelovanje med zvezno vlado in posameznimi ameriškimi državami najučinkovitejša metoda za racionalizacijo in ohranitev omejenih petrolejskih zalog. Cilj konference naj bo, da se uvedejo v vseh državah enaki zakoni o izrabi jpnju petrolejskih virov in da se sklenejo meddržavni dogovori, ki bi jih moral ratificirati ameriški kongres.
Ameriška jeklena industrija izkazuje nekoliko manjšo produkcijo kot je bila rekordna produkcija v maju, a naročil je še zmeraj prav veliko; samo v avtomo-bilni Industriji se je število naročal nekoliko zmanjšalo.
Ljubljanska bona.
Tedaj 17. junija 1989.	Povpra- ševanje Dia	Ponudba Dia
DBVIZB:		
Amsterdam 1 h. fold. .	— • —	22*8775
Barija 1 M		13 57	18*61
BruwdJ 1 belga		—•—	7-9098
Budimpešta 1 pengS . .	—•—	9-9326
Curih 100 tr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 ftiliag		7-985	8-015
London 1 funt		275-79	276*59
lar&iir:::::	—"—	56*87 222
Praga 100 kron		168 20	169 —
T«rt 100 lir / 			298*14
a) Denarni zarodi:	Celjska
t-jsojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dioniea, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Zdrui. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljublj., den. 118; »Stavbna dru**c d. d., Ljubljana, denar 50; »SeSir<, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, 200 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, den. 275, blago 285 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 260—300 Din'; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantUni 350 do 400 Din; trami merkantiini 290—510; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—660 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 720 Din; ftkbrete, podmerne, do 15 cm 520 do 570'Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 600—650. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske - plohi, .parjeni, ostrorobi, 950—1250, dinarjev, testoni 450—500; tavolete 117» do 1250 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1400-1600 Din; deske -plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1250-1400 Din; trizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hrastovi 50—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 9P—95 Din.
Išče se: hrastove podnice: 43 nun, 265 m, 18—28 cin, 53 mm, 2-80 m, 18—28 cin, 60 nun, 290 m, 18—28 cm; traini (filerji) ter drva in oglje.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v
30 dneh, 255—257-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 26050 do 262*50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 300—302*50 Din; bačka:	suha, zdrava, rešetana, dobava
promptna, plačilo v 30 dneh, mlevska voznina, 272*50—275 Din; bačka: suha, zdrava, rešetana, dobava promtna, plačilo v 30 dneh, navadna voznina 280—285 Diu. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317 50 dinarjev; bački: ozimni, 67/68 kg, 290 do 292*50 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 275—277*50 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 370-375 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 22 vagonov; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov.
PO SVETU.
Organizacijo za eksport v Jugoslavijo
nameravajo ustanoviti v Nemčiji in sicer v prvi vrsti srednje tvrdke.
Konferenca reparacijskih strokovnjakov smatra za potrebno, da se ukine jamstvo Nemčije za reparacijske dajatve Avstrije, Ogrske in Bolgarije.
Med zvezo italijanske industrije umetne svile in med nemškimi tvrdkami 86 vršijo že dalj časa pogajanja glede ureditve trga in so že zelo napredovala. Ta pogajanja smemo smatrati kot prvi cin k nameravani mednarodni ureditvi.
Naš paviljon na razstavi r Barceloni bo otvorjen 23. t. m., paviljoni Češkoslovaške, Ogrske in Rumunije pa na koncu tekočega meseca.	;	)
Največji dve angleški sladkorni rafineriji, Tate and Lyle Ltd ter Fairrie and Co Ltd, v Liverpoolu pripravljat* Kazijo. ’	■
Svetovne zaloge kavčuka cenijo trenutno na 350.000 ton, kar ni posebno veliko.
Vprašanje predora pod Kanalom (med Francijo in Kanalom) je prišlo v resen stadij. Angleži vidijo v njegovi gradbi najboljši odpomoček proti brezposelnosti.
Mednarodna konferenca svinca je sklicana za začetek julija v London. Posvetovali se bodo o ustanovitvi mednarodnega svinčenega kartela.
Jugoslovansko-grŠka komisija za ureditev obmejnega prometa in vprašanja dvojne lastnine je pričela z delom.
Boksitne delnice v Budimpešti so se po zadnjem padcu najprvo sicer nekoliko dvignile, nato so pa še bolj padle in so povzročile na borzi največjo vznemirjenost.
Elektrifikacija Poljske bo definitivno izročena Harrimanovkmu koncernu; tako je sklenila poljska vlada.
Avstrijska Siemens Schuckert d. d. je imela lani 2,623.000 šilingov Čistega dobička; dividenda je 60-odstotna ali 12 šilingov za delnico.
5iem«^ držama banka izkazuje 40*4% kritje v zlatu in 7% v devizah, skupaj 47*11.
Nemške tovarne koles so sklenile, da zvišajo cene koles za 3 mark« pri kosu ter da stopi to zvišanje takoj v veljajo.
Avstrijska Narodna banka izkazuje 68*4-odstotno kritje v obtoku se nahajajočih bankovcev.
Španski petrolejski monopol razdeljuje iz čistega dobička v znesku 14,310.000 peset 6-odstotno dividendo.
Tudi z japonskimi tvrdkami je sklenil ruski vžigalični sindikat pogodbo glede dobave vžigalic. Cene so bistveno nižje kot svetovnotržne cene. Torej so Rusi vendarle bolj nevarni kot nam jih slika švedski sindikat.
Petrolejska konferenca v Colorado Springs, ki se je vršila na povabilo Hooverja, se je razšla brez uspeha. Na-sprotstva med posameznimi državami so še prevelika, da bi se mogel doseči sporazum. Konferenca je sklenila resolucijo s prošnjo na Hooverja, naj skliče drugič enkrat drugo konferenco.
Steyr-Werke d. d. je imela lani 1 milijon 266.000 šilingov dohodkov. Dividenda je 5-odstotna (1*5 šil. na delnico 30 šilingov.) Za namene v dobrobit delavcem in uradnikom je namenjenih 60.000 šilingov (480.000 Din).
Žitne cene na svetovnih trgih so v zadnjem času v znamenju neprestanega kolebanja. Zadnje poročilo ameriškega poljedelskega ministra je potrdilo samo to, kar smo že vedeli.
An^lo-Persian Oil Co bo privedla v najbližjem času nov, posebno visokovre-den bencin na trg.
Vrtanje za petrolejem v Galiciji je imelo v zadnjem času prav lepe uspehe in se poskusi nadaljujejo.
Poravnav v Češkoslovaški je bilo v maju 258, konkurzov pa 54.
Deutsche Landerbank, domača banka družbe I. G. Farben, predlaga zopet 8-odstotno dividendo.
Angleška Gramofonska družba, k o je delniška glavnica je nad polovico v ameriških rokah, zvišuje glavnico na 3 milijon^ 340.000 funtov. Dividenda je bila lani 40-odstotna, letos je 5$-pdstotna.
Češkoslovaške platnene predilnice se pogajajo glede ustanovitve kvotnega kartela.
Nemški kalijev sindikat je najel posojilo v znesku 3 milijonov funtov.
rekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 20 vagonov cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so-v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom nar vpogled.) — Dne 8. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani licitacija glede dobave treh avtomatičnih tehtnic. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.)
Prodaja. Dne 9. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski artiljerijski radionici v Ljubljani licitacija glede prodaje raznih delov starega avtomobila; dne 10. julija t. 1. pa glede prodaje odpadkov od železa, jekla, pločevine itd. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
čija z 18.000 vagoni. Močno nam konkurira Bolgarija, manj Ogrska in Rumuni-ja. — Na trgu jajec so v zadnjem času cene stalno rasle, ker produkcija pada in se je sezija Rusov letos zakasnila. Cene na Štajerskem so narasle do i'05 Din
»M««.**' r-VtMV*,*	«***. *
ŽITNI TRGI.
4	■'	t	•	*■	T
Far merska Hilla v Ameriki je sprejeta in bo v najkrajšem času prišla v veljavo. Prehitro bi biio, če bi hoteli že sedaj sklepati na morebitne posledice sprejetja. Razni izvedenci so cenili bodoči pridelek U. S. A. na povprečno 640 milijonov bušelov; 10. t. m. izdano javno uradno poročilo ceni pridelek ozimne pšenice na 622 milijonov bušelov proti 595 milj. pred enim mesecem. Na vseh veli-
tem naslovom,priobčuje beograjsko »Narodno blagostanje« iz neke sosedne države sledečo dogodbo: »Na sejah odboja za odobravanje kreditov se je opazi-
lo,	da se direktor neke velebanke jako zavzema za kredit lastnika neke hladilnice. Mislilo se je najpreje, da ga v veliki vnemi za hladilnico vodijo idealni razlogi, da, podpre napravo, ki z uvozom izdatno koristi državi. Ko pa je njegovo zalaganje za hladilnico postalo že sumljivo, je upravni odbor sklenil, da zadevo preišče in je v ta namen najel detektiva. Koncem tedna je detektiv poročal o svojem poslu, vendar pa ni mogel navesti nič bistvenega, . poročilu pa je priložil jedilni list;direktorja, ki je kazal, da je jedel direktor v pondeljek sr-
DOBAVA, PRODAJA.
Dražba za dobavo drv. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje tretjo pismeno dražbo za dobavo 580 m3 drv po pogojih kot za prvo licitacijo. Dražba bo dne 17. julija 1929 ob 11. ijri v pisarni postne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42.
Oddaja zakupa prodajalne na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. julija 1929 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu (Pogoji so na vpogied v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema
i APARAT ZA REZANJE SALAM
IDEAL
Komandi 8. žandarmerijskog puka u Ljubljani po treban je sledeči
„1 D E A L“-aparat je enostaven, lepe obliko, kovinski deli po-nikljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter se rezanje deboline galantnih rezin od 1 — 4 mm.poljubno regulira. Z „IDEAL“-aparatom se nareže v istem času najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, ki stane do 5Q krat več kot „JDE-AL “-aparat. „1DEAL“ se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDE AL“ je neobhodno potreben v vsaki delika-tosni, gostilniški in mesarski obrti.
v Ljubljani
prlp*roCa
Špecerijsko blago
raznovrstno Žganje, moko In deielna pri* delke. - Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
115i000 pola koncept-papira; 7.000 - pola belog kancelaj-papira; 7.000 pola papira za pisači stroj; 10.000 pola pakpapira za koverte; 1.300 pola karbon papira; 400 pola Hektograf karbon papira; 48 bočica tinte po litru; 240 bočica tinte po pol litre; 46 bočica šapirograf-tinte; 260 bočica št,empelj farbe; 30 tucata običnih olovaka; 30 tucata olovaka u bojl}> 30 tucata olovaka tintovni; 300 klupaka jemstvenikaj 30 klupka debele špage; 30 klupka tanke špage; 300 komada '»adirguma za olovku; 300 komada radirguma za tintu; 40 'kutlja raznih pera; 160 kutija pečatnog voska; 23 komada šapirografrola; 45 kllogr. gumi arabicum te 30 komada trakova za pisače mašine u raznim širinama. — Materijal imade biti dobar. Potrebne informacije mogu se dobiti kod blagajnika ovog puka. Pozivaju se svi oni koji žele istog lifrovati, da pošalju svoje ponud^ sa specificiranim cenama odmah, a najdulje do 24. juna ove god. blagajniku ovog puka.
Najjeftinijem ponudjaeu ustupiti ce 96 liferaci ja -onda istom kada dodje odobrenje od komande žandarmerije iz Beograda. Liferant, na kome ostaje liferaci ja, imade ovaj materijal odmah, a najdalje za 30 dana po saopštQnju odo-brenja, isporučiti komisiji u zgradi štaba 8. žandarme-riskog puka u Ljubljani, Bleiweisova cesta br. 3.
Komanda 8. žaiularmeriskog puka E. Broj 6888.
Patent prijavljen!
Imam naprodaj 90.000 kom.
zobotrebcev
100 komadov Din 14’—
Ivan Zgonc, trgovina Cerknica pri Rakeku 62
 ---1	Zastopnik:	■	■	••••■	■
OSKAR RAUNACHER
L]UBL]ANA, Poljanska cesta 13|II.
R. RANZINGER - LJUBLJANA
Telefon 2000 (RAJKO RANZINGER) Telefon 2000 Špedlcijslto podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva
Trgovci in industrija'
Trgouski
/i' o-f se priporoča
VELETRGOVINA ^ VOLKjL)UBL)ANA
llTA IN MOKE	pK^tjEVA	cesta	m
i_>’ LASTNI AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN.
PriporoJa po najnižjih cenah Azne mlovske proizvode in vse vrste žita, I kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov.
SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL.
Bnoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte cenik T Telefon Stev. 2449- I
inseriranje
LJUBLJANA
OMOOR&iEVA 23
MERKUR
id. o. d.	a^satsjsssssuA.	rwa«
Ureja dr. IVAN PLES?. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.
Stran 4. ‘	  """	“	“	’...*	TRGOVSKI	LIST,	18.	jutiija	1929.	 -	«	<	-	.	-	.	štev.	71.
.................. -in—............................................. ... .....................................................—— — ■ —■■■■■■■■■■■■■■■■
tV -	C-#	U	;	i	«	»t	?	••	?	V	.a	•	■	.	'•
RAZNO. .
Koliko ima Ljubljana prebivalcev? Po
uradnem štetju mestne občine je imela Ljubljana dne 1. januarja 1.1. 57.246 prebivalcev, ki so stanovali v 2807 hišah in v 11469 stanovanjih. Namreč stanovanj
—	800 — ima po eno ali dve sobi, stanovanj z 10 sobami je pa vseh le 5.
Elektrarna v Karlovcu,' ki bo oddajala tok utudi v Zagreb, se prične graditi v najkrajšem času, takoj ko se oddia potom licitacije razpis del, kar se izvrši tekom treh tednov. Centrala bo dograjena v maju 1. 1930 in bo stala približno 9 milijonov dinarjev,
Ševdi prodirajo še naprej. — Sven-ska Tandstriks skupina, kateri je naša država odstopila pravico prodajati vžigalice, se v zadnjem času pogaja tudi z Italijo. Pogajanja so ,v teku. Švedska skupina nudi Italiji zelo ugodne pogoje. Italijanski uradni krogi o pogajanjih odrekajo vsako pojasnilo.
Srednjeevropske tovarne časnikarskega papirja so sklenile, da se cena papirju poviša. Zato boeto v Avstriji, Nemčiji in Češkoslovaški zvišali tudi ceno časnikov. .
Hladilnica in bančni direktor. Pod
no, v torek fazana, y sredo zajca, v četrtek kljunača, v petek mlado jagnjetino, v soboto izrezek divjega prešica, v nedeljo pa jerebice. Nadaljne poizvedbe v tej smeri so spravile na dan stvari, ki ,so dale upravnemu odboru povod, da je direktorju takoj odpovedal službo.«
TRŽNA POROČILA.
'	''' •	1	f	V	.	r’ •• ‘j ' ;C*	:	.V
JUGOSLAVIJA V MEDNARODNI TRGOVINI Z JAJCI.
Med evropskimi deželami je glede izvoza jajec Jugoslavija na šestem mestu. Prva je Rusija, nato Holandska in Danska s povprečno 7000 vagoni na leto. Četrta je Belgija s 4000 vagoni, peta Poljska s 3000 in šesta Jugoslavija z 2700 vagoni. Leta 1925 je bila udeležena Jugoslavija na skupnem izvozu s ca 6%, lani pa samo še s ca 4%. Vzrok ne tiči ; v nazadovanju našega eksporta, ki je vedno večji, temveč v veliko hitrejšem tempu izvoznega razvoja v drugih drža-. vah. Skupni izvoz znaša na dan 32 milijonov kosov ali na leto ca 11.700 milijonov kosov, to je okoli 70.000 vagonov. N&jvečji odjemalec je Anglija, ki kupli na leto 25.000 vagonov jajec; sledi ji Nem-
kih borzah sveta igrajo poleg teh cenitvenih številk trenutno največjo vlogo poročila o vremenu. Jadikovanje o suši v Avstraliji in Severni Kanadi noče umolkniti, in se zdi, da te dežele nujno potrebujejo moče. V Evropi smatrajo vreme posevku pretežno za ugodno. Uradna nemška poročila ugotavljajo, da ■ so kvote za ozimno pšenico in ozimno rž ugodnejše kot pred enim mesecem, v Franciji označajo vreme zadnjega časa kot zelo ugodno, iz Italije prilmjajo enaka poročila. Avstrijska poročila so prav
i	dobra, v Rumuniji je večkrat deževalo, kar je tamošnjemu posevku zelo koristi-
lo.	Londonsko strokovno poročilo računi, da bo na koncu sezije, potekajoče 31. julija, preostalo 147 milijonov kvarterjev pšenice, da bo pa potreba svetovnega importa znašala samo 106 milijonov kvarterjev. Preostalo bi torej 41 milijonov kvarterjev ali 9 milijonov ton neporabljenega pšeničnega previška. — V Vojvodini je vsled zadnjih dogodkov na svetovnih žitnih borzah utrpelo mnogo ljudi veliko škodo; govorijo v več milijonih dinarjev. Večina prizadetih je zgubila menda vse svoje premoženje. Da so izgube na Ogrskem velikanske, nam ni treba še posebej poudarjati.
do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg belih cunj. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg kovine za ležaje. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in .in*
; dustrijo . v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije
1	državnih železnic v Ljubljani’ sprejema do 21. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1725 komadov vijakov, 2000 kg rostinita,, 2300 kg svinčenega mini ja in 1650 kg firneža. — (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega* rudnika Velenje sprejema do 20. junija t.- 1. ponudbe glede dobave 1500 kg koruznega zdroba. — Vršile se bodo naslednje ofertalne,licitacije: Dne 8. julija t 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 8.' julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plošč iz azbest cementa. — Dne 10. julija t. 1> pri Di-